Štev. 80. ¥ Trstu, v torek, dne 4. maj« 1915, Letnik i!. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in ponedeljka ob 4 popoldne. L redaiitvo: t lica Sv. Frančiška Asiškega 5t. 20. L nadstr. — V^ ccpisi raj se pošiljajo credniHvi lista. Kefrankirana pisma se n« sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, zdijitelj in cdgevorni trednik Štefan Godina. l astnik konsorcU listi .Edinosti*. — Tisk tiskarne ^Edinosti*, v-pisane zadruge z cirejerim poroštveni v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št 23. Te!efor uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina zraša: Za celo leto.......K 24 — pel leta................. 12"— za tri mesece.................6'r" 71 nedeljsko izdaj o za celo leto ........ 5'20 za roMeta . . . ..............2-60 VEČERNA Posamezni Številke se prodajaj* p* 5 vinarjev, zastarel« Številke po 10 vinarje/. C g I.i r i se računajo na milimetre v ?irokost! ene koion« Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm po 19 vin Osmrtnico, zahvale, poslanice, ojlasi denarnih .zavodov ...............mm po 20 vio. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K, 5 — vsaka nadaijna vrsta............. 2— Mali oglasi no 4 vinarje beseda, najmanj pa -tO vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti«. Naročnine in rcklarr.acijc se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključna le upravi .Edinosti*. Plača in toži se v Trstu. Lprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega 3t 20. — Poštnohranilnićoi raćuu 5t. 341.651 ^lininiivif« & & 58 h h k s k S i s t m u u a 1 iPStb-r! i Siti 8 [ i M m I dali povzdigujejo današnji jutranji listi, priobču-joč združeno uradna poročila nemškega vrhovnega arinadnega vodstva in avstro-ogrskega generalnega štaba. K bojem v Karpatih. DUNAJ, 4. (Cenz.) Kakor poroča »Wie-denski Kurjer Poteki« iz Kristijanije, poroča moskovsko »Ruskoje Slovo« s poučene strani, da bojev v Karpatih še ni smatrati za končane. Boroe viceva armada da vzdržuje svoje postojanke z nenavadno pogumnostjo. Nemške čete pod generalom Linsingenom in podmaršalom Czibulko da so odvzele Rusom okoli 250 verst o-zemlja. Zavezniške armade imajo v svojih rokah glavne ceste, ki vodijo skozi Karpate. Vodilni ruski krogi da so nezadovoljni z izidom karpatskih bojev in da je treba priznati, da so bile ruske čete^ prisiljene, da so se umeknile pred sovražnimi četami. Po poročilu lista »Petersburškija Vjedo-mosti« so pričeli zavezniki na veliko zasnovano akcijo na Poljskem. Zdi da *se, da se vrše nova premikanja čet v smeri proti Osowcu in Varšavi. Z južneSD bojltfa. Delovanje ob črnogorski meji. SARAJEVO, 4. (Cenz.) Vso zimo so si ob meji fočanskega okraja stale nasproti naše in črnogorske bojne sile, ne da bi bilo prišlo do kakega boja. V zadnjem času so začeli Črnogorci, kakor poroča »Hrvatski Dnevnik«, kopati strelske zakope. Kakor se je ugotovilo, so Crnogorci večji del svojih bojnih čet umeknili s fronte. General Vukotič je odšel iz Plevlja na Cetinje, ker se baje Arnavti pripravljajo na vpad na črnogorsko ozemlje. Z nemtto-ruskett ftolftto. ŽENEVA 3. (Cenz.) Uradno rusko poročilo skuša oslabiti pomen severnega sunka Hindenburgovega z očitnim namenom, da pomiri rusko javnost. Poročilo pravi, da je to napredovanje Nemcev brez strategičnega V idimo potemtakem, da je frontalni pre- pomena ter da mu je le namen, da iz do-dor v operativnem pogledu povzročil ' : GRADEC, 4. (Cenz.) Vojni poročevalec »Tagesposte« poroča: Dan 2. maj ni k a I. 1915. bi znal biti eden glavnih mejnikov naše vojne proti Rusiji. Priborili smo si taktično In operativno pomembno zmago. Z vsemi sredstvi tehnike zgrajena, neprestano utrjevana in precej gosto zasedena postojanka Rusov med izlivom Dunajca in severnim pobočjem Vzhodnih Beski-dov je bila predrta. Postoianke so v naših rokah, sovražnik se popolnoma umika proti vzhodu. Pomen te velike zmage se inore presojati po torišču bojev, velikosti predrte fronte in število uporabljenih bojnih sil. Del fronte od Dunajčevega ustja proti ozemlju južno od Gorlic se je smatral nekako za rusko središče. Poleg Gorlic je bilo gorišče od Baltiškega morja pa do Bukovine se raztezajoče bojne črte. Av-stroogrsko poročilo poudarja izrecno, da je bil sovražnik vržen za hrbtom med Ma-lastowim, južno od Gorlic, in Gromnikom, ob Biali, južno od Tamowega. Tako se zdi, da je ruska bojna črta prebita na eni najvažnejših svojih točk. Iz tega sledi zeio velika ogrozitev ruske postojanke v Vzhodnjih Beskidih. Avstrijsko ogrske čete, se zdi. da stoje za hrbtom ruskim četam pri Zborovem. Nočemo za enkrat dalje razpredati te misli, prihodnji dnevi pa znajo prinesti še veliko operativno izrabo priboriene zmage na tem delu bojišča. V ozemlju Tuchow - Dunajčevo ustje je bila sovražna fronta predrta na več krajih in v ostalem pa povsod upognjena. Tamkaj se torej boji še vrše. O izidu teh bojev se skoraj ne da več dvomiti, ker smo si ie priborili prehod preko Dunajca. Iz uspeha na tem delu bojišča izhaja huda ogrozitev ruskih postojank ob dolnji Nidi. 1 razpršitev ruske bojne črte od središča dalje. Energična izraba zmage z brezobzirnim zasledovanjem v kratkem razjasni novoustvarjeni položaj. Sovražnik se u-mika proti vzhodu, torej v smeri proti Dembici - J asi u - Zmigrodu. NI dvoma, da se bo rusko vodstvo krčevito prizadevalo, da zopet vzpostavi strnjeno fronto, ker drugače grozi katastrofa. Odločilno je le vprašanje, ali se mu posreči, hitro spraviti na lice mesta dovoljna ojačenja, in ali bodo poražene čete imele časa in priložnosti, da se ponovno upro, še pred močno utrjeno črto Dembica - Jaslo - Žmigrod. Nastopila je faza vojne, ki je zelo kritična za rusko v ojskov odstv o. Velikost predrte fronte meri od Malastovvega do Saint Juliena. Napadi so bili odbiti. Izgu-V. .. ,, i,-. . , bili nismo nič tal in smo zadali sovražniku Gromnika 32 kilometrov, odtod pa do slej neopustošenih območij napravi bojišče ter da si osvoji živil v velikih množinah. Poročiio priporoča, na] se dogodki sprejemajo z največjo mirnostjo, ker ne morejo provzročiti nooene izpremembe v vojnem položaju Ruska pristanišča ob Baltiškem morju zaprta za trgovsko plovbo. KODANJ, 3. (Cenz.) Pošta iz Rusije je dva dni sem izostala. Ruska pristanišča ob Baltiškem morju so zaprta za trgovsko plovbo.__ Z zoptitM Bojišču. Angleško uradni poročilo. LONDON, 3. (Kor.) Vojni maršal French poroča: Nemci so napadli zvečer grič 60. V soboto in v čeraj so napadli v sosedstvu Dunajca, kjer je bilo seveda doslej prebitih le več širokih vrat, pa 50 kilometrov. Vsega skupaj je torej kakih 80 kilometrov ruske fronte predrte. Kriterij velikosti uspeha pa je ozemlje v zemljepisnem in operativnem oziru. Da so bile udeležene težke izgube, dasžravno je uporabljal strupene pline. Neko nemško letalo je bilo včeraj prisiljeno, da se je spustilo na tla znotraj naših črt. Obstreljevanje Bunkircimo. HAVRE, 3. (Kor.) Glasom belgijskih voj- znatne avs.ro - odrske in nem^e »A | ^s^^.a^ izhaja iz poročila o navzočnosti vrhov-! Diinkirchen je b , v noči od sobote na ne-nega poveljnika nadvojvoda Friderika in iz deljo zop.t obstreljevan. Kmalu po šesti uri dejstva, in da je bilo vodstvo izročeno po zmagi pri Kutnem znanemu nemškemu generalu pl. Mackensenu. Iz tega se da sklepati dalje, da so sodelovale močne nemške sile. Razveseljivo se glase tudi poročila iz Vzhodnih Karpatov, lioffmannov armadni zbor nadaljuje svojo uspešno ofenzivo preko višin vzhodno od Koziowe. Dalje proti v zhodu smo pri OsmaJedi 40 kilometrov severno od Nadworne naskočili in zavzeli v smeri proti Dolini in Kalušu važne višine. Hindenburg nadaljuje v severozapadni Rusiji ofenzivne kretnje in že na nevaren način ogroža več za prehranjevanje in popol nje vanje na Poljskem stoječih ruskih armad življensko potrebnih prog. so padle grarate 7—30*5 cm na različne dele mesta. Neko nerrško letalo je istočasno preletelo mesto in je dajalo svetlobne znake, da označi mes a, kamor naj pad i jo granate. Od 6. ure 45 min. do 7 ure 30 min. je padla vsako minuto po ena granata. Po noči je bilo mesto dvakrat obstreljevano. 47 civilnih oseb je bilo zadetih. Škoda je baje velika. Nemško letalo padlo v morje. ROTTERDAM, 3. (Kor.) Rotterdam-sche Courant« poroča iz Vlissingena: Pilotski parnik z dvema nemškima letalcema na krovu, ki ju je našel na morju pet milj severno od svetilne ladje noorthinderske, je prispel v nedeljo semkaj. Vojna na morju med Nemčijo in tro-sporazumom. LONDON, 3. (Kor.) Posadka obeh ribiških .....i parniko v, ki ju je pri Aberdeenu potopil /eiezmskin neki nem§fcj podvodnik, je v Čolnih dosegla kopno. Neki nemški podvodnik je potopil Na francoskem bojišču se Nemci na-j včeraj 60 milj od Tyne ribiški parnik »Sun- daljevali napad pri Vpernu. Kakor se zdi, so se Angleži in Francozi borili tamkaj precej medlo. Ojačenja pa so baje že na potu. BEROLIN, 4. (Kor.) Zmago zavezniških armad na zapadnogališkem bojišču ray*. Posadka ie bila rešena. Promet s potniki med Angleško in Nizozemsko. HAAG, 3. (Kor.) Promet s potniki med Angleško in Nizozemsko se je danes zopet pričel. Preložitev mednarodne strokovne zveze. HAAG, 3. (Kor.) »Nieuwe Courant« poroča: Vodilni organi strokovnih central na Francoskem in Angleškem so predlagale, naj se sedež inednarodne strokovne zveze preloži iz Berolina v kako nevtralno deželo, pri čemer se je imenovalo glavno mesto Švice, Bern. Kot vzrok se navaja, da bo trajalo še leta, preden bodo angleški in francoski delavci z isto prosto-dušnostjo in zaupanjem prihajali v Bero-lin kot pred vojno. Vojno Tvflje prsti tnspMtzaaa. Bil zi Iflrtflaele. Turško uradno poročilo. CARIGRAD, 3. (Agence Tel. »Milli«.) Glavni stan javlja: Pri Ari Burnu stoječi sovražnik le danes, da bi razširil svoje omejene kretnje, poizkusil nov naskok, a je bil po naših protinapadih ob velikih izgubah pognan v doline, ki jih obdajajo visoke skalnate stene in potem porinjen proti morskemu obrežju. V tem pa je streljanje naše artiljerije povzročilo ogenj na neki sovražni transportni ladji. Druge, ob obali se nahajaioče transportne ladje so se hitro oddaljile. Včeraj so oklopno križarko »Agamem-non«, ko je poizkušal indirektno obstreljevati Bulair, zadele Štiri naše kroglje. »Agamemnon« se je umeknil, ne da bi bil nadaljeval obstreljevanje. Med našimi orožniki in sedmimi mornarji, pod poveljniŠtvom častnika, ki jih je izkrcal neki sovražni podvodnik na ne-obljudenemu otoku, ki leži pred Bodrumom v Egejskem morju, je prišlo do spopada, tekom katerega so bili zadnji usmrčeni. Na ostalih frontah se ni dogodilo nič pomembnega. ___ Majniška proslava v Bukareštu. BUKAREŠT, 3. (Kor.) Romunski socijalni demokratje so imeli včeraj mnogoštevilno obiskano, javno zborovanje v svrho majniške proslave. Vsi govorniki so se izrekli proti vojni. Dr. Racovski je poudarjal, da more Romunska, ako hoče ohraniti svojo življenjsko moč za napredek, ohraniti nevtralnost. Nato je bila sprejeta resolucija proti vojni. Po zborovanju se je vršil slovesen obhod. Razpustitev grfke zbornice. ATENE 3. (Kor.) Dekret o razpustitvi zbornice se je nocoj uradno razglasil Volitve se bodo vršile dne 13. junija. Nova zbornica se snide 25. junija. Nizozemsko - vatikanski odnošaji. RIM, 3. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča« Monsignor Nolens, ki ima politično misijo nizozemske vlade pri Vatikanu, je imel s kardinalom državnim tajnikom Gasparijem več pogovorov o predlogu Nizozemske, da bi se ustanovilo zastopstvo pri Vatikanu. Vatikan je sprejel željo Nizozemske. Novi nizozemski poslanik bo oseba Iajiškega stanu. Nemčiji in Vatikan. RIM, 4. (Cenz.) »Tribuna« zatrjuje, da je poslancu nemškega centra Erzbergerju, ki je 2. t m. prispel v Rim, poverjena politična misija pri papežu. Diplome odilkovancem. DUNAJ, 4. (Kor.) K Najvišjemu ročnemu pismu, ki ga je prejel prvi vrhovni dvornik knez Montenuovo, po katerem naj bi vsi oni, ki so bili za svoje zasluge v sedanji vojni odlikovani z redovi in vojaškim zaslužnim križcem, dobili diplomo kot spominski list, doznava korespondenca Wilhelm s pristojne strani, da dobe vsi oni, ki jim je bilo iz istega vzroka podeljeno odlikovanje »signum laudis«, zlati in srebrni križec ter zlata in srebna hrabrost-na svetinja, tudi podoben spominski list. VHM posojilnica. DUNAJ 4. (Kor.) Ravnateljstvo vojne posojilnice sporoča : Pri vseh poslovalnicah vojne posojilnice so do 30. aprila posojila narastla na 67,263.490 K, povrnilo se je 34,312.745, izposojenih je torej še 32.950.745 kron. Nakaznice za moko v Budimpešti. BUDIMPEŠTA, 3. * (Kor.) Magistrat stolnega mesta objavlja danes razglas, po katerem se more od 16. majnika dalje v območju glavnega mesta dobivati moka samo na podlagi nakaznic za moko, ki jih bo izdajal mestni magistrat. Nakaznice se razdele 14. majnika po hišnih posestnikih ter se glase na štiri tedne in sicer po 20 dekagramov moke za Kuho na glavo za en teden. Poraba na debelo za sedaj še ni omejena. Sleparski vojni dobavitelj. BUDIMPEŠTA 4. (Cenz.) Policija je včeraj na podlagi ovadbe vojaške oblasti aretirala trgovca s poljedelskimi pridelki Ignaca Ladislava Pollaka. Tvrdka je bila preje v Košicah. Pollak je ob izbruhu vojne prejel večje naročilo za oves in se je preselil v Budimpešto. Pred kratkim mu je prišla vojna uprava na sled, da je pri teh dobavah zakrivil več nepravilnosti. Neki budimpeštanski policijski uiadnik je ugotovil vse posameznosti in odredilo se je, da aretirajo Pollaka, [zroče ga domobranskemu sodišču. Mednarodne pogodbe Slede Dar-danel in Rusija. Pod carjem Petrom Velikim je prodrlo rusko carstvo do obali Črnega morja in tedaj se je prvikrat porodilo vprašanje morskih ožin. Dotlej tedaj še močna Turčija ni dovoljevala, da bi bila Rusija imela vojne ladje v Črnem morju. Ko so trdnjavo Azov zavzeli Rusi se je naenkrat pojavila poleti leta 1699. ruska bojna ladja pred Carigradom. Pripeljal se je na njej ruski diplomat, agent Ukrajincov, ki je zahteval prosto pot za ruske vojne in trgovske ladje pred Carigrad. Turčija je zavrnila rusko zahtevo. Končno pa je vendar prišlo do dogovora, po katerem so smele ruske trgovinske ladje voziti iz Črnega morja, ža ruske vojne ladje se je pa dovolila samo vožnja po Črnem morju. Leta 1739. se je posrečilo delovanju francoskega pooblaščenca pri sklepanju belgrajske-ga miru, da so se te pravice omejile v toliko, da se je svobodna pomorska trgovina na Črnem morju smela razvijati samo na trgovskih ladjah turške narodnosti. V miru, ki se je sklenil leta 1774. v Kučuk Kajnardžiji, se je zopet dovolil prost promet ruskih trgovinskih ladij po Črnem morju m vožnja skozi morske ožine. V tej pogodbi se ne govori o vojnih ladjah, toda Rusi in Turki so jo razlagali tako, da ima Rusija pravico za vzdržavanje vojnih ladij v Črnem morju, toda da jim je prepovedan prevoz skozi Bospor. Nadaljni dogovori niso napravili bistvenih izpre-memb. Prišlo pa je do tako izpremembe, ko sta Rusija in Turčija povodom Napoleonove ekspedicije v Egipt sklenili zvezo, ker je že prej enkrat rusko brodovje s sultanskim dovoljujem vozilo skozi Bospor. Rusija je tu prvikrat dosegla svoboden prehod. V dogovoru meseca septembra leta 1805. ste se dogovorili Rusija in Turčija, da se smatra Črno morje za zaprto in da mora, kakor dotlej, biti prepovedan prehod vojnih ladij vseh držav. Tu so bile mišljene tudi ruske vojne ladje. V slučaju, da bi kaka država izkušala prodreti v Črno morje, ste ste zavezali obe državi na skupno obrambo. Za ta slučaj je bil zajamčen ruskim vojnim in prevoznim ladjam prevoz skozi Bospor. V angleško-turško mirovno pogodbo leta 1809. je bila sprejeta določba, da je Turška dolžna v mirnem času napram vsaki državi preprečevati prehod vojnih ladij skozi morske ožine. Pod tem pogojem je bila Angleška pripravljena, da ne zahteva svobodnega prehoda za svoje lastne vojne ladje. To je bil pravzaprav prvi mednaroden dogovor o morskih ožinah. Poudarjati je treba tu, da se zaveza Turčije, da mora preprečevati prehod vojnih ladij, nanaša samo na mir, da je bila Turška vezana na zaprtje Dardanel za vojne ladje samo tedaj, če je bila sama v miru. Ko je izbruhnila vstaja egiptovskega paše Mehmed A-lija, je Rusija ponudila Turčiji svojo pomoč, ki jo je leta tudi sprejela. In res se je kmalu nato pojavilo rusko vojno brodovje pred Bujukderami. Francoska prizadevanja, da bi dobili svoboden prehod tudi za svoje ladje, so se izjalovila, in ko je neka francoska ladja izkušala predreti v Dardanele, so jo nagnale utrdbe s svojimi topovi. Pozneje, leta 1832. je bila sklenjena pogodba v Unkiar Iskelesiju, s katero se je zavezala turška vlada, da bo vsem tujim vojnim ladjam preprečevala vhod v morske ožine. Ruske vojne ladje so imele prost prevoz. Leta 1839. je prišlo povodom obnovitve sovražnosti med sultanom in Mehmed Alijem do novih dogovorov, ki so se končali z londonsko konvencijo d 13. julija 1. 1841. Tedaj se je Turška obvezala, aa ne bo. dokler bo sama v miru. pripuščala no-Uene tuje vojne ladje v Dardanele in Bospor. Za časa krimske vojne je Turčija odprla Dardanele angleško-francosko-sar-dinskemu vojnemu brodovju. V pariških mirovnih pogojih se je nevtraliziralo Črno morje. Niti Turčija niti Rusija niste smeli v Črnem morju vzdrževati vojnih ladij in vojnih arzenalov. Z londonskim protokolom od 13. marca leta 1871, se je razveljavilo zapretje Dardanel za vse vojne ladje zaveznih in prijateljskih. držav. Berlinski dogovor od 13. inlija 1878. 1. je pa zopet obvezal sultana, da ne sme puščati nobene tuje vojne ladje skozi morske o/ine. Vse te pogodbe so posledica odnošajev med državami, kakršni so bili tedaj, ko se je sklepalo te pogodbe. Rusija je vedno izkušala doseči prosto pot za svoje ladje. Enako pa je izkušala preprečiti, da bi se dale vojnim ladjam drugih držav enake pravice. Rusija je smatrala in smatra Črno morje za neko vrsto velikega pristanišča, v katero se more vedno umekniti njeno brodovje, da se tako izogne preganjanju po močnejšem sovražniku. To stališče je zastopala vedno in je tudi vedno delovala v tej smeri. — Končni cilj ruskega prizadevanja je brez dvoma gospostvo nad morskimi ožinami, njih posest in edina pravica za prehod lastnih vojnih ladij. Praktično je edino mogoče to, če ima v svoji posesti obe obali te važne pomorske poti. Samostojnost in neodvisnost narodov. Pod tem naslovom priobčuje »Arbeiter Zeitung» članek, ki mu je ost v prvi vrsti naperjena proti ogrskemu ministrskemu predsedniku grofu Tiszi. Kakor znano, je te dni opozicija v ogrsko - hrvatskem saboru predlagala, da se tistim vojakom, ki so na bojišču, podeli volilna pravica. Predlog je večina zbornice seveda odklonila, ker ga je odklonil — grof Tisza, rekši: »Po mojem nazoru volilna pravica ni nl-kaka nagrada za vojaka«. In v drugih svojih izvajanjih je trdil grof Tisza, da bi bilo uvedenje splošne volilne pravice na Ogrskem »narodna nesreča«. Proti temu neliberalnemu in nedemokratičnemu nastopu grofa Tisze je torej naperjen omenjeni članek v socijalno-de-mokratičnemu glasilu, kjer razpravlja o vprašanju svobode in neodvisnosti narodov in o načinu, ki naj zagotovi tako samostojnost. »Arbeiter Zeitung« konstatuje dejstvo, da zagotovljajo vse države obeh vojskujočih skupin, da jim gre za svobodo in neodvisnost narodov in posebno še malih narodov. Po vojni še le se pokaže, kje je bila ta misel svobode resnična in kje le — pretveza. Za to vprašanje bo odločilna po vojni še Ie — notranja politika vsake države. V njihovo svobodoljubje in pravičnost, ki so ju razglašale pred vojno, bomo resno verovali še le, ko res začno s svobodo v notranjem. Kajti s tem, da se ogroževalca odbije, ni še dosežena samostojnost in neodvisnost. Samostojnost naroda pomenja v današnjem času nekaj več in nekaj višjega: pomenja, da se narod pripoznava zrelim, dorastlim, sposobnim, da sam ureja svoje razmere, torej samostojnim. Samostojen bodi narod v tem smislu, da v notranjem nima nikakega varuha, neodvisen s tem, da ni v notranjem nobenega zatiralca. Rešen bodi narod iz jarma, ko malo število privilegiran-cev ukazuje, a masa ljudstva naj se le pokori. In ljudstvo je dokazalo v tej vojni svojo vrlino, svojo vztrajnost, svojo vdanost do skupnosti. Če bi se torej prepustilo narodu samostojno vodstvo svojih stvari, ne bi bila to nikaka »narodna nesreča«, pač pa nesreča le za tiste, ki si danes prisvajajo vodstvo kot nekako svojo predpravico. »Nesreča« bi bila to le za privilegirance, ki državo zase monopoli-zirajo. Ljudstvo se bori v tej vojni in za to mu bodi v piačilo: prava, resnična svoboda v notranjosti. Naši vojaki so odšli na bojišče v obrambo svobode: kot svobodni in enaki naj se povrnejo! Ljudstvo se povrne iz strelskih jarkov drugačno, nego je odšlo tjakaj. Kjer so se ugnezdile pred-pravice, tam bo sedanja vojna delovala kot osvoboditeljica! V zgorelem gozdu. O bojih v Champagni pripoveduje Francoz Robert de Lezeau v pariškem »Figa-ro« pretresljive podrobnosti. Dvajset tisoč ljudi se je udeležilo bitke, ki že mesec dni divja po Champagni, in vsi so si edini v tem, da od začetka vojne ni bilo še tako srdite bitke, kakor je ta, ki je dosegla svoj vrhunec pri Perthesu, Be-au-Sejouru in Le Mesnilu. Znamo, da je doma dovolj ljudi, ki so ob prijetnem ognjišču mnenja, da »to prav za prav vse prepočasi gre^. Če bi le mogli ti ljudje videti enkrat neverjetne težkoče, ki naše čete ovirajo pri njihovem napredovanju! Severno od Mesnil-les-Harlusa ie bitka divjala z največjo srditostjo. Ubogi Mes-nil! Komaj dve ali tri napol razpadle kmečke hiše so še ostale. Vse drugo ie izginilo v plamenih ali pa je razbito. Ali je imel Stran H. VEČERNA EDINOST" št 80. V Trsta, dne 4. maja 1915 Mesni! kako cerkev? Kdo bi mogel to danes reči? Ce je tam sploh kaka bila, potem je gotovo zletela naravnost v nebesa. Ena cela cerkev! Pomislite! Takoj za Mesnilom, kjer bombardiranje n.k^Ii ni prenehalo, se opazijo prvi jarki, ki so od spodaj do roba gori napolnjeni s ouškami, z deli uniform, francoskimi Čepicami in raznovrstnim železnim orodjem. TaKP izgleda tu gotovo tri kilometre naprej. Orkan plamenov iz železa je skozi cel Jicsec ruval. razsekaval in pogrezal to zemljo. Ni ga tam niti metra zemlje, ki ne bi bil dobil dve ali tri granate. Ne vidi se nič drugega nego iame. dolbine. grape in odprtine. Tam, kjer je bila zemlja čitku. In dogaja se, da roka ne napravi križa do konca ... V jutro treba nato trdo in težko nalogo zopet nadaljevati in brez tožbe, molče gredo naši vojaki usodi nasproti. In koliko nevarnosti jih čaka: toliko krogelj iz pušk in mitraljez, ročne granate in — kar je najhujše: te strojne puške, o katerih mi je eden našincev nekoč dejal: »Poglejte, granate, te frčijo ko železnice po zraku, pred temi se je mogoče vsaj nekoliko varovati; ampak te pošasti iu, to se sproži in je tudi že tu: natančno tako kot brzojav.« Najhujše pa je, kadar človeka kar živega pokoplje. Nekdo mi je pripovedoval, da sta ga njegova dva saksonska ujetnika nekoč z rokami izkopala izpod ^ „aA„j5irVranate velikan- ujetnika nekoč z rokam skf?am Ta,r" kjer se I fL: " - ^mlje. »V tem trenutku mi je bilo vse- ske janit. i am Kjer se jmi ji << j . . . - . . rala okn Čl'j' >pa se izbr ul niii tu delo ni p- 3ti sjtKti jarel k za jari- silo oprijen;1 Kor: ik za kr iztrf rati te m i ro'e skale Na daleč na-j eno«, je dejal, »če sta bila to naša sovraž je zemlja ena sama Velika rana.! nika ali ne: jaz sem ju enostavno poljubo- bi mislih da so vsi vulkani zemlje j val«. _ . tako strašno je Sleherno živo bitje narave se izogiba igcnj. i sovražniku, ki se z vso '^sa vsake zemeljske kopice. I ča. Na vsak naem se jim je dozdelo, da prte m r^dz labirint trdovr leljske zakope, ta pravcati io hranjenih jarkov. Vsak "V H1 inuiivj« " VV J ' » »-J1 "" K" ; či posedale po razlomljenem drevju ter izpuščale svoje kričeče glasove. Nič se tu i ^K nnt t- - ramo pramenu • - -. - , . — . ... .. to trii« aii šti-c napadi, ki mu sledi naj- ne vidi več nego mrtve; kajti onih mno-j r ! t(£ n protinapadov, in to v 8» t.soc liudi. k, samo preže na to. da se; T nrU-ič «nju. M uporablja zanj so- drug druzega zgrabijo za goltanec, ti so nivelike poljske lopove. I ravno tako nevidni kakor vsa druga živa j „U-ijezc strojne puške, ročne granate in i bitja v .zgorelem gozdu«. I celo liaii korne;še bombe, ki se izdelujejo I na ,.,eMU iz konzervnih škatelj, napolnje-; „ih S k m erovcei.1 j" Svetniški ostanki v vojni. V berolinski orožarni so razstavljene nemške trofeje iz SHčfcs iz volne. in t učni iu - - m ne orožarni so razstavljene nemsKe troteje iz vere i;erre_stano o grebe mu Niči« oe Mazurskn, jezerih. Med njimi sej mor* vzbujati bob napačne predstave o , . . iitamo v »Rerliner L: ki ie v celi pokraj ni severno j nahaja tudi. kahor eitamo v »oernner te, zemlji, ki * v e«, Vzvalov- Borsea - Uounenu«, zastava ruskega Cl.alo: sa povsod samo_nai lahko vz\aiov okrašena z robcem, ki Ijera ter se dviga k .em doni«na "ili i namočen v potu sv. Veronike. hribčkov takozvanih ^^ h ^tov v ^ Mazurskih jezerih se na katerih so vojakiiz^tavhem stras tQ zastaVQ razvi, strahovit boj in nemu ognju, lu m ^n^vT mdTne eno i končno so iztrgali Rusom samo zastavni ček, od katerega pa ne zrn tudi eno as tfakQv in sulice samo drevo. Vse d rev jcje Manjkajoče kose so dobili sedaj pri nekem mo mrtvo golo drevje str se prot neb i vojaku, zašite v uniformi, in stotine krogel, je na vsakiem takem ^ orožarni, katere uprava drevesu pustih, je dala zastavo zopet napraviti. Zastava na nižjih vejah v Vrana ie svilena in ima na sredi s težkim zla- raztrganih umiornu ki lih ie kaka granat , ^ ^ NjRolaja „ s carsko krono na eksplozija vrgla tja gor.JJMli>JU Okrosinokrosr ie Kier ie bila zaznamovana kaka globe!, so granate razrile stene ter štrlečo skalo izravnale z zemljo. »Kaj ne«, mi je dejal neki ranien zuav, »če bi ljubi bog šel nekoč tu mimo. čudil bi se, kaj je postalo iz njegovega stvarstva?« Predno se preide k napadu, se pravi premagati kritični trenutek: doprsni okop. Ko smo tra z rokami in nogami srečno nim z njegovim znojem. Okroginokrog je slika obšita z modro svilo. Na rdečem svilnatem traku so zlati všitki in dvoglavi orel. Na črnem, svetlem drogu je zlata sulica s srebrnim križem. Piše: leske občine, s kra'jevo Prago na čelu, sobivšega namestnika kraljestva Češkega kneza Thuna, v slovesni formi imenovala | svojim častnim občanom in se ta počaščenja 1 nadaljujejo. Nobenemu dosedanjih namestnikov ni bila poklonjena taka obilica počaščen j, seveda se pa ni mogel nobeden meriti s pomembnostjo kneza Thuna. Kdo bi si bil mislil Jtaj tacega ob prvem na- v devetdesetih Rožne politične vesti. Češka javnost in knez Tliun. Brnsko ivu ko .......... —D---- - glasilo moravske narodne narodne stranke, prepiazili, potem se vsuje na moštvo brez-j ^Moravska Orlice14, prinaša o odlikovanjih, dvomno cela toča krogelj iz mitraljez in j jih ^aj češka javnost poklanja bivšemu strojnih pušk. Koliko se jih zvali v tem j rEmestniku knezu Thunu, izvajanja, ki so trenutku nazaj ter padejo razbiti v svoj i ^nj^va, ker vsebujejo tako-le med vrstami jarek. In če gre potem naprej, tedaj išče I marsikatero značilno in sinptomatično ostrico, z očesom vsak primernega kritja, nekoli-'^* - i—D—- — ko dvignjenega mesta, koščka skale ali pa tudi samo navadnega kamna, od koder bi se dalo potem plaziti naprej. enkrat se voiak ozre okrog sebe. Človeka navdaja negotovo čuvstvo, da vidi mnoge morda zadnjikrat. Toda tolaži se s tem, da bodo to ti, ki jih ne pozna. Najhujše je samo to, da pozna tako približno vse. Nase nihče ne misli, io je še STCČa, sicer bi bilo še j mestnikovanju Thunovem , ------------- žalostnejše. S pogumom nima to vse sku-!,etih!! Izpremenili so se časi, situvacjje paj nič opraviti. Vsak je prepričan, da bo1 jn posamične osebe. In vsi so se naučili ostala koža zdrava. Sovražni ogenj se marsikaj dobrega, ko sd morali seveda po-vsuje z vso svojo strašno silo na ntis. To izkusiti tudi mnogo zla in neprijetnosti. Pri je smrtonosni trenutek. Vsa ravnina od- j njegovi sedanji neprijetni slesti je knezu meva od divjega in hropečega dela, ki je Thunu v delež obilica spoštovanja in Iju-k::iahi tlakovana z mrtveci in ranjenci. bezni češkega naroda, ki rad in drage volje Grom utihne — kompanija, ali bolje pripoznava gegove sijajne zasluge za do-rečciio, to, kar je od nje še ostalo, se vrže stojno upravo kraljeva Cešknega in za nje-v jarek. In potem, strašen sunek, spopad govo neprestano nčglašanje in brambo velikih moža z možen;, pri katerem ni nobene interesov češka domovine kakor tudi naše militi zadušeni kriki, kietvice in grgra- staroslavne metropole. Da si pr.dobi tako; nie umirajočih. Drug se vrže-na drugega, spoštovanje in ljubezen, to je seveda strem-v kompaktni masi se bori mož proti mo- ljenje vsakega pravega dostojanstvenika v zv Jedva je toliko prostora, da človek j podobnih položajih, ali navadno je le redkim zamahne. Orožje je odveč. Da bi mogel | vsojeno, Ida bi dosegli to v toliki meri, človek potegniti vsaj sablio, oziroma ba- kakor je dosegel knez Thun In pomembnost joiiet1 Toda to je redko. Kdor more, pobe- in tehtnost tega splošnega ostentativnega - •— «------- — —« počaščenja je tem večja, ker se ne izkazuje možu, ki je definitivno stopil s političnega pozorišča, marveč osebnosti, ki ima po splošnem češkem uverjenju novo bodočnost pred seboj. Izjave hvaležnosti za minolost so tesno spojene z nadami v bodočnost.44 Politično življenje na Ogrskem valovi dalje tudi v tem vojnam času. Tako se sedaj vrši ostra di kusija po madjarskih listih radi odklonitve predloga opozicije v skupnem j k ___________ogrsko-hrvatskem saboru, naj se vojakom amo še na prihodnjega, na bojišču podrli volilna pravica. Opozicijo-| ^ ,v ,~~rečilo osvojiti samo maj- nalni listi napadlo ministrskega predsednika | he i ko* potem pa se pravi v največji hi- grofa Tiszo z vso brezobzirnostjo, trici iz orožia in najraznovrstnejših stva- V člmku pod naslovom „Brezpravni juri zgraditi zapreke, za katerimi je mogoče naki" piše .Pesti Hirlap- med drugim: Zi-potem prisluškovati dihanju sovražne stra- vela je v nas bleda nada, da se je Štefan že. V^e mora služiti kot materija! in Tisza izprememl. Mislih smo, da se je mi-mrtveci igrajo pri tem prav pomembno nistrski predsednik v teh težkih časih česa vlogo. IV i^užo se po d» lžini ob robu iar- naučil, ali on vstraja pn svojem prejšnjem mne-ka. roke te-no ob telesu, gor nekoliko zem- nju. Noče dati volilne pravice njim, ki so pri- Ije in na vrhu zopet ena plast. Grozni pravljeni umreti z? domovino----Ministrski ofeop mrtvecev postaja na ta način višji pred ednik noče razumeti, da so državljani, in višji. Včasih so to mrtveci sovražniki, ki so na bojnem polju, kvalificirani za vo-čestokrat pa tudi naši. Še v smrti služijo lilce. Po volilnem redu ministrskega pradomovini, braneč one. ki so ostali še ži- sednika dobivajo volilno pravico bivši vi. V rcdzemeliskem rovu, v katerem so podčastniki, ki so se v času nrru povzdign h navalila na-se toliko odijoznosti, kolikor je opozicija pridobila na popularnosti.... Vsi občutimo, da po vojni zavladajo druge razmere in da nova doba obnovi Ogrsko. Radi tega, da je predlog opozicije padel, se ne more še nič stabilizirati za Čas po vojni, in ne more se reči, da bo sedanji volilni red odgovarjal razmeram, ki nastanejo po vojni. „Budapesti Hirlap" pa brani vlado in o-čita opoziciji, da hoče uvesti „vojaško državo." Kajti — tako argumentira ta list — demokratje so se s svojim predlogom povrnili na fevdalne podlage. Će dobi vojak volilno pravico, potem je očitno, da bodo tudi visoki častniki poklicani na višja politična mesta. To bi pa pomenilo, da hoče opozicija napraviti iz Ogrske vojaško državo. Nam se zdi, da ima ta argumentacija Tiszinih žurnalistov vendar malo lukn-o. Opozicija predlaga pač, naj se vojakom, ki so sedaj na bojnem polju, podeli volilna pravica, aii po vojni ne bi vršili te pravice kot vojaki, ampak kot državljani v svojih poklicih. Strašenje z „vojaško državo" je torej precej prisiljeno. No, za nas je posebno važno dejstvo — ki je debelo podčrtujemo — da na Ogrskem tudi za časa vojne valovi politično življenje, da je zbran parlament, da se po tistih diskutirajo politična vprašanja ! Preganjanje Nemcev v Rusiji. „Deutsche Lodzer Zeitung* poroča: Pri nemški tvrdki Albrecht v Vilni so zaplenili zaloge sukna v vrednosti četrt milijona kron. — Radi razo-bešenja nekega nemškega plakata v izložbenem oknu so naložili nemškemu lekarnarju v Rigi denarno globo. Iz mestnega proračuna fstotam so črtali postavko: podpora nemškemu gledališču. — V Vendenu so naložili denarno globo posestnikom hiš, ker so pritrdili tablice nemške zavarovalnih družb. ~ Evangeljskega pastorja v Samari so pregnali v Sibirijo, ker se je zavzemal za odgnane Nemce. — V Jekaterlnoslavu so nekemu Nemcu zaplenili zemljiško in gozdno posest. Samosvest Japonske. Glasilo vojne stran .e v Tokio, „Šimbun", piše: Anglija je sedaj obnemogla in ne bi mogla preprečiti kakega japonskega izkrcanja v Avstraliji ter ovirati Japonske na zastopanju svojih interesov v Indiji. Japonska se more sedaj utrditi povsod, kjer jo je doslej ovirala Anglija. Zmerno japonsko časopisje opozarja, da ima sedaj Japonska povsod svobodno roko, da more izdatno zastopati svoje interese, na čemer jo je poprej ovirala zveza z Anglijo in pa evropski odnošaji. Evropska vojna da je odpravila Japonski vse ovire v Aziji in na Oceanu. Umrljivost v vojni in v mira. Sedanja svetovna vojna zahteva ogromnih človeških žrtev. Spričo tega umiranja v masah opozarjajo statistiki na umrljivost v mirnih časih. Nemški statistiki so izračunali, da je za časa rusko - japonske vojne v enem letu za L L več ljudi umrlo, kakor v normalnih časih, v sedanji vojni pa da se je umrljivost za 7s°/0 povečala. Za Francoze so ti statistiki izračunali, da se je s to vojno pomnožila umrljivost na Francoskem za 60 do 70% (??) in da se bo vsled vojne število Francozov absolutno zmanjšalo, ker ni toliko porodov, kakor pade ljudi. Za Nemce, pravijo ti statistiki, da jih bo po vojnih več, češ, porodi bodo nadomestili padle. V mirnih časih umrje v Evropi povprečno računano vsako leto 10 milijonov ljudi. Na Nemškem jih vsled nezgod umrje na leto povprek 10.0C0, samomorov je povprek 14.000, umorov pa povprek 1000. Izmed odraslih industrialnih delavcev ponesreči do smrti skoro vsak deseti: rudniških delavcev ponesreči povprečno v rudnikih en dan toliko, kakor jih od enakega številka vojakov pade en dan v vojni. Nizko cenjeno stori v E-vropi vsako leto namreč v mirnih časih, 150.000 ljudi nas Ino smrt. Kuga umori v Indiji na leto 700.000 ljudi. Učiti iz Oorišlie. Umrlo je v Gorici v času od 18. do 24 aprila 24 oseb, med temi 11 tujcev; mec umrlimi sta bila dva v starosti 80 do 90 let Pijan je bil 62 letni Anton Nardin i? , , . • , i Šempasa in v pijanosti je govoril tako, da vse nevtralne države je dopuščen. Pis-1 F . y * - .. *» dišče izreklo razsodbo, da se na ranjenem vojaku, pa tudi če ie sovražnik, ne more storiti omenjeni zločin, in je torej o-ba obtoženca rešilo obtožbe. Poštni in brzojavni promet z inozemstvom. Pisemski promet v nemško državo, nekatere kraje Belgije, v Turčijo in v vtralne države je dopuščen. Pis-jbi a m km3,u prijeli ma je oddajati odprta. Pisma v Belgijo! UI &%jPrrifn i(% n)w!jPr smejo biti pisana le v nemškem, francoskem ali flamskem jeziku in ne smejo vsebovati nikakih sporočil o oboroževanju, gibanju čet ali ladij, ali kakih drugih mili-taričnih odredbah. Pisma v Turčijo smeio biti pisana le v turškem, nemškem, arabskem, armenskem, bolgarskem, angle- re sekiro, kos železa, kamen, vse eno kaj. Drugi se obdelujejo s pestmi. In kdor nima prostih rok, ta skuša ugonobit? sovražnika z zobmi. Strašno je to,^ da stopa človek neprestano na mrliče. Človek ne Stoji trdno na svojih nogah. Tla so varljiva. Naenkrat padeš. Hitro se hočeš zopet dvigniti. Mnogo pa jih ne vstane nikdar več. To traja često po celo uro, po dve uri. In človek je vesel, da se ni umaknil. Ko je cel jarek zavzet, potem je dobro in misliti treba samo Ako pa se je pos se ravnokar še klali in davili, se pripravi večerja in vojaki polagoma zadremljejo. Pogosto se vidi sklanjati se nad iarkom neko postavo m delati znamenja od zgoraj navzdol, od leve na desne. To je du-h'/ nik v blatni vojaški suknji, ki posveča do te časti, oni pa, ki so si jo pridobili v vojni, ne dobijo volilne pravice.....Boli nas, da madjarska zakonodaja v tem času ni občutila ljubezni do svojih vojevalcev na bojnem polju. Az Ujsag- pravi, da s tem, da je vlada novnm v mutni žurniji. - -j « ^ » - :., — v . t.r ece d; .va ter jih izroča večnemu po-'odbila predlog (glede voh'ne pravice) m Domate vesti. Pogrešan magistratni uradnik. V uradnem „Osservatore" poživlja tukajšnji magistrat magistralnega uradnika Kristijana Msuronerja, naj se predstavi v teku 3 dni v smislu § 33 službene pragmatike za magi-stratne uradnike. Odbor ženske podružnice CMD v Trstu naznanja, da se bo vršil njen XXVIII. redni občni zbor v soboto, due 8. t. m. ob 6. zvečer v prostorih Slovanske Čitalnice z običajnim dnevnim redom. Smrt narodnega dobrotnika. V Ljubljani je umrl te dni v visoki starosti 73 let umirovljeni sodni svetnik Ivan Nabernik. Nikjer se ni čulo nič o njem, da bi nastopal v javnosti, a vendar je bil velik naroden dobrotnik. Bil je ustanovnik „Društva slovenskih časnikarjev" z 200 Kr., a vrhu tega je podaril društvu lepo svoto 4000 Kr. Dalje je darovat družbi sv. Cirila in Metoda 5000 K, glasbeni Matici 200, K. Podpiral Je različna dijaška podporna društva, mnogo posameznih dijakov in slovenske ljudske knjižnice. Sam za se ni rabil skoro ničesar, ži- el je nad vse skromno ter porabljal svoje imetje, da je povspeševal slovensko stvar. Res sijajen izgled tiste najlepše in naj-idejalneje narodne dobrotljivosti po na čelu, da naj levica ne ve o tem, kar je dala desnica. Slava spominu pokojnega narodnega dobrotnika I Ali se ranjenemu sovražniku sme nuditi pomoč? V soboto se je vršila pred zagrebškim domobranskim divizijskim sodiščem jako zanimiva razprava, ker je slo za vprašanje, ali je dovoljeno ranjencem sovražnika nuditi pomoč? Obtožena sta bila Štefan Vučinović in Gjoko Panduro-vić zločina prpti vojni sili drŽave, storjenega s tem, da sta, ko se je srbska vojska nahajala v njuiji vasi, fcekemu srbskemu ranjencu poskrbela perila in kave. Po dovršenefri dokazilnem postopanju je so- Narclin je obsojen na 5 dni zapora. Padel je na bojnem polju v času od 28. novembra 1914 do 2. janui'arja Alojzij Sulič iz Peči v Sovodcnjski občini blizu Gorice. Služil je pri kranjskem 17. pespolku, rojen je bil leta 1892. V ruskem ujetništvu se nahaja in sicei ziku Španijolov. Vrednostna pisma se sprejemajo v nastopne dežele: Bolgarsko, Dansko, nemško državo, Italijo, Nizozemsko, Norvegijo, Romunsko, Švedsko, Svi škem, francoskem, italijanskem in v je- v Serdobsku, gubernija Sarafa, Rudolf Mer-Vrcinnefnn c^ ijak jz Šempetra pri Gorici, rojen 1890. Merljak je prišel v ujetništvo ranjen. Služil je pri 17. polku. V ruskem ujetništvu so nadalje : Fran Crnigoj iz goriške okolice, rojen co in Turčijo. V Bolgarsko, Italijo, Ro-;lS87, Mihael Skočir s Tolminskega, rojen munsko, Švedsko, Švico in Turčijo so do- 1887, oba vojaka 7. lovskega bataljona, na-puščene razer. tega škatljice z vrednota- hajata se v Elabugi, gubernija Kazan, v Bijsku mi. Pisma z vrednotami je oddati odprta pa je Teofi! Faganelj iz Vrtojbe, rojen 1809, in ne smejo vsebovati nikakih ^smenih vojak 1. domobr. polka. V srbskem ujetništvu so poleg že izkazanih: Avgust Čermelj iz Vrtojbe, A. Humar iz goriške okolice, Ivan Frančeškin iz Sežane, sporočil. Poštnonakaznični promet je do voljen za sedaj samo v nemško državo iti Švico v omejenem obsegu. Za sprejema- nje so pooblaščeni le erančni postni ura- Anton Grgolet iz Tržiča, Rudolt Kašca iz di in posamezni razrecffli poštni uradi, kje-! Tolmina, Anton Kerševan iz goriške okolice, obs- »jr posebna potreba za tak promet. I Alojzij Kolenec, Josip Humar, Josip Ličen, Najvišji nakazni znesek v nemško državo I Vsi iz goriške okolice, Pavel Ličen iz Goje določen na 500 mark, v Švico na 500|,ice, Karel JVtavrenčič iz Gorice, Hermagor frankov. Isti odpošiljatelj more oddati le jVavrič iz goriške okolice, Emil Pavlin iz po eno rakaznico na dan. Pismena sporočila na odrezku nakaznice niso dovoljena. — Poštni paketi do teže 5 kilogramov se merejo pošiljati: v Bolgarsko, v Dansko, v nemško državo, Grško. Italijo (izvzem-ši Libijo), veliko nadvojvodino Luksem-burško, Nizozemsko, Norvegijo, Romunsko, Švedsko, Švico, Turčijo in Zedinje-nc države ameriške. — V nemško državo in Dansko so poleg tega dopuščene tudi vozne poštne pošiljatve do 50 kilogramov, in v Bolgarsko, Romunsko in Švico do, 20 kg teže. Obsežne pošiljatve v Bolgarsko, Romunsko in Turčijo niso dopuščene. Pri paketih, ki se odpošiljajo preko Ogrske, je dodati po eno poštno spremnico in število carinarskih izjav, ki je zahteva tarif o poštnih paketih. Pismena sporočila ni smeti polagati ne v pakete niti ni smeti pisati na odrezke spremnic ali na drugih spremnih listinah. — Promet s poštnimi nalogi in povzetji je za sedaj dopuščen samo z nemško državo in Švico. Časopise se more pošiljati v Bolgarsko, Dansko, nemško državo, Italijo, veliko vojvodino Luksemburško, Nizozemsko, Norvegijo, Romunsko, Švico in Švedsko. Privatne brzojavke so dopuščene kamorkoli razen v Belgijo. Ostajajo pa v veljavi nastopne omejitve: Privatne brzojavke morajo biti brez izjeme sestavljene v odprtem jeziku. Brzojavke v Francijo in Anglijo (in nje posesti in protektorate) se morejo oddajati Ie v francoskem ali angleškem jeziku; v Japonsko, Crnogoro. Nizozemsko, Indijo, Norveško, Rusijo, Švedsko in Srbijo le v nemškem, francoskem ali angleškem jeziku; v Turčijo le nemškem ali francoskem jeziku, v Luksemburško le v nemškem jeziku. Promet nenujnih prekomorskih brzojavk je povsod ustavljen, kakor tudi brzojavk za časopise na Grško, v Azijo in Ameriko. — Slednjič se pripominja, da za poštni promet z ozemlji Poljske, zasedeni mi po avstro-ogrskih četah, kakor tudi z vojnimi ujetniki in z interniranci in kon-finiranci v sovražnem inozemstvu veljajo posebna določila, ki niso vsebovana v zgornji sestavi. Umrli so: Prijavljeni dne 2. t. m. na mestnem fizikatu: A vrelija Vuga, 7 mesecev, ul. delte Lodole št. 2; Marinič Libera, poldrugo leto, ul. della Guardia št. 35; Djekič Antonija, 95 let, ul. sv. Ivana št. 15; Lei-bold Anton, 80 let, Vojaška ulica Št. 15; Gallo Emilija, 65 let, ul. Valdirivo št. 5; Gorice, vsi vojnki 27. domobr. polka. Nahajajo se v Nišu. Tam je tudi Jcsip Franc Cevdek iz Sovouenj, rojen 1879. Za mrtvega je izkazan Marij Žigon z Goriškega, vojak 74. pešpolka, rojen 1SS9. Padel je 6. ali 7. novembra lanskega leta. Za mrtvega je izkazan tudi Josip Seculin iz Gorice, četovodja 7. lovskega poljskega bataljona, rojen 1887. Padel je začetkom decembra. Med ujetniki 47, pešpolka se nahaja tudi Ivan Makuc iz Solkana, rojen 1889. Ni pa naveden kraj njegovega bivanja. . Dan prvega majnika je potekel v Gorici popolnoma mirno. Popoldne je večina trgovcev zaprlo svoje prodajalne. Tako je bilo kakor na kak „tretji praznik". Tatvine je bil obdolžen 15 letni A. S. iz Gorice, in sicer bi bil izmaknil v tobakarni Vizintinovi bankovec za 20 K. Pri raz iravi pred okrajnim sodiščem je bil A. S. kaznovan z globo. Sladkor skril v cerkvi. Neki Gobec, doma iz Štajerske, star nad 50 let, je bil obtožen, da je vzel v neki trgovini sladkorja v vrednosti 11 K in potem je ta sladkor skril v cerkvi. Gobec je tudi kos „zdravnika". Pred okrajnim sodiščem je bil Gobec kaznovan na 2 dni zapora. Drago vino v goriških krčmah. Sedaj točijo po krčmah v Gorici navadno briško vino po 1 K 4 vin. liter, navadno vipavsko po 96 vin. liter. Res, da je sed^j vino « ri kmetu drago, ali krčmarji so podražili ti di tako vino, katero so kupili še poceni. Pho se toči vrt^k po 28 vin. — Le redek je še krčmar, ki toči vipavca po 88 in brica po 96 vin. liter. Neke Italijanske liste je hotel razširjati Josip Sič. Obsojen je na globo 10 K ali 24 ur zapora. Krščeno mleko. Tržni komisar v Gorici je prijel štiri mlekarice, ker so dolivale mltku vodo. Kaznovane so z globo; ako je ne plačajo, bodo sedele v zaporu vsaka po tri dni. — Zahtevamo od mlekaric in mlekarjev, da prinašajo v mesto samo mleko in ne pomešano z vodo. Prodajalne mleka v Gorici, umevno samo po sebi, morajo prodajati le pristno mleko. Mleko je dandanašnji jako drago; zato je tim strožje kaznovati vsakogar, kdor bi prodajal mleko pomešano z vodo. Na živinskem trgu v Gorici je bilo 523 glav goveje živine, 550 prašičev in 6 koni. Ker je pretepel 9 letno Josipino Školaris, Keller Karlina, 84 let, ul. Giulia št. 69 ; je obsojen Stanko Prinčič na 3 dni zapora D' Angeli Cvetko, 59 let, ul. di Torre bian-ca št. 28. — Prijavljeni dne 3, t. m. na mestnem fizikatu: Markovič Brunon, 26 dni, zagata sv. Silvestra št. 5; Perkovič Maksimilijan, 18 dni, zagata dei Sotteranei št. 5; Canorutti Josip, 64 let, ul. D. Rossetti št. 15; Gregorič Kristina, 28 let, Kolodvorska ulica št. 8; Roncelj Andrej, 41 let. Vrdela št. 89; Canova Josipina, leto dni, Skorklja št. 692; Cicutin Teodoro, 3 leta, ul. Rigutti Stisnjene kot sardele stojijo ženske na odkritem trgu v Gorici in čakajo moko. Seveda bi vsaka rada dobila hitro moko in šla domov; ali to ni mogoče, treba potrpeti, potem že pridejo na vrsto vse. Tako stisnjene pa ni spodobno in ni zdravo. Zato naj se odpravi in uvrsti ženske, kakor pridejo, pa bodo prišle vse na vrsto, ne da bi jedna drugo prehitela. Ako je premalo osobja za razdeljevanje moke in morajo vsled tega št. 20; Viltori Filli Fran, 29 let, ul. dei Na- j toliko časa ženske čakati, naj se poskrbi več vali št. 3. — V bolnišnici pri sv. Mariji: uradnikov in razde jevanje moke pospeši, Madaleni dne 1. t m.: Moratto Svetko, 23 jcajti tako, kakor ie sedaj, ni prav in treba let Dne 2. t. m.: pa: Anton Pischiutta, leto j odpomoči. dni, in Renat Maršič, leti. Dobra letina se cbeta letos na Goriškem. Petrograjska gledališčna sezona in voj-|V jem se strinjajo poročila iz vseh strani na. Kakor v londonskih in parižkih gleda- ?fele: Prve črešnje dobimo na trg za 10 do liščih, vprizorjajo tudi v petrograjshih proti-1 14 dni-nemške stvari. Največji vspeh je desegla Bu-reninova igra „Zavzetje Berolina v času Elizabete-. Časopisje enoglasno hvali Bure-nina, pak je stvar trajno na reportoarju Su-varonovega gledališča. Dogodek letošnje pe-trograjske sezone je bilo predavanje A n -t o i n e - a, ustanovitelja gledališča „Theatre Ubre* In ravnatelja „Odeona- v Parizu. An-toine je prišel v Petrograd na poziv Alfian-ce francaise, da v okvirju predavanj izrazi, kako je vojna delovala na francoska. Antoi-ne je primerjal življenje francoŠkih gledališč z onim na obali Neve. Kajti, mej tem, ko gledališčno življenje v Petrogradu sijajno vspeva, so v Parizu vsi hrami muze zaprti. Vspevaio pa — kinomategrafi. Antoine je rekel, da se parižko občinstvo privadi na kino in da se je bati, da po vojni ne bo več občutilo potrebe gledališča. To bi pa pomenjalo propad drame. Ako gledališča prežive to krizo, bo imelo občinstvo po vojni povsem druge zahteve. Po vojni ne bo imela j bodočnosti ne romantična, ne mistična -dra ma. Predavanje Antoine-a je jako ugajalo v j Petrogradu. J ca j sn mmj 0£iL£\SG a □□ CD □□ sc raianajo po 4 stot. ktt-sedo. Maštao tiskaue b«>«dc se r&i«-; najo enkrat t«č. — Najmaojia [ : pristojbina znata 40 stotink. : □□ DO □□ Delavci limorezci Dekani p~i Kooro, Ferdinand Bas-i. 241 11 jkl»lf*MMM soba se odda takoj. (1. Eclvedeic neoiirana ««>•. 12. m.* 13j 40- Gospa aii pa v na Ins. vdova, zmožna gospod i nj stva in trgovin© bi sprejela kakor^nosibodi službo tukaj 3*;tri ali jDalmaciji. l!or.U'lbe pod „Vdova" odd. Edinosti. 400 TS in« prtmonte« tovara« | dvGkoIsi .TRIBUNA* I Gorica.Trtaika ul. 2i { prej pivovarn« Ooriup) I Zaloga Jvokclet iivalnife " in kmetljiskh strojet*gra-mofonov.orktstrm. itii. F. BATJSL Gorica. Stolna ul. 2—1 Plačuje se n« obrt>k« Ceniki 'ranko.