/
Spertizlone In ahbonamento postale —
Leto XXIII., št. 52
prjvfusivo Liuniuin fuci murv* ulica V Teletoc * M 22 41 23 41-2«
v ffotorM
LJubljana, petek 5. marca 1943-XX1
Cena cent. 80
fmciniKn 41 it
ali*
"lscrair^ >ddcitK Liuniwna a » - I eJetoc it 41 24
'odružnio Novi neslo Ciuhl iar>*ka cestj 42 u^uni o I-luni lanski pokraiiiK Dr p<>$tnc> čekovnem ta,<«3i, to I? MV a 'Mtalt Krait Ualm Vnri?n miti ^ri	\i II 41 lf»
ZKlil	K 'f" I ve o >(u» a Kj
fralnt ir 'no/em«v» no jnmn* t»tir»hlir»r» «faiiani> * A Mil ANO
llbl II • >l t l<o raico p o o c O c i i k ■ Nlioimoi maii o e » e t o o l.n 18—, vfcliuloc • »Pooedeliskiir in-JMIH Lil W> St>
U'cde>«i«o. hKcmiira ulic* tae» 4. 41 22 41-24 41 24
celetoa
_K o » o p ' » ■ »c oc iii<ih.
CONCtiSH JN AK M fcM-Ll MVA p«, m pub-
blKiit d« provcnienn ualiana id mera: Unione Puhhl.oii Italiana S A Mil ANO
ml successi delta caccia
15 velivcll nesnici distrutti — 2110 prigionleri e oonaMe-revote bott.no di guerra sul fronte tunisino
II Ouartier Cenerale delle Forze Armate eomunica in data di 4 maržo 1D43-XXI il seguente bollettino di guerra n. 1013:
Le opposte aviazi;»ni sono state molto at-tive nel cielo tunisino. Due pattuglie di nostri cacciatori, attaccate audaeemente da duo forti formazioni avversarie, abbattevano tre «Curtiss». Un quarto. danneggiato, at-terrava nelle nostre linee.
Altri undici velivoli venivano distrutti clalla caccia germanica e uno dalle batterie contro-aeree.
Dal 26 febbraio al 3 maržo, le truppe
delPAsse hanno complessivamente p reso 2110 prigionieri ed hanno distrutto o cattu-rato 18 carri armati, 50 automezzl blindati, 36 cannoni..
Nel pomeriggio di ieri quadrimotori nemici lanciavano bombe su Messina. Alcuni feriti.
Nel cielo di Pozzallo caccia britannici si sono scontrati con cacciatori germanlci: due «Spitfire» venivano abbattuti e cade-vano uno presso San Pieri (Scicli) ed il se-condo in mare a sud di Pozzallo. Un pilota fe stato catturato.
N&vi uspehi lovcev
iS ssvrsifiiSs letal uničesih — 2llc ujetnikov In znaten virjm plen na tuniškem bojišču
V zraku nad Pozzallom so se brit ar sivi lovci spopadli z nemškimi lovci. Dve letali tipa »Spitfire« sta bili sestreljeni in je eno padlo na zemljo v bližini San Pior ja (Sei-cli), drugo oa v morje južno cd Pozzalla. En pilot je bil ujet.
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je cb":avil 4. marca naslednje 1013. vojno p:r; čilo:
Letalstvo z obeh strmi je bilo delavn" v z.-aku rad Tun som. Dve eskadri naših lovcev, ki sta ju smelo nanailli dve močni sovražni skup ni. sta sestrelili 3 letala tipa zCurliss«. četrto letalo je poškodovan«; pristalo na naših bojnih črtah.
Nadaljnjih 11 letal sa uničlj nemški lovci. eno pa protiletalske baterije.
Ol 28. februarji do 3 marca so osne čete sluipro ujele 2110 n/etnik v Tn uničile ali zaplenile 18 tankov, 50 oklopnih voz in 36 topov.
Včera i popoldne so sovrarni štir!motorni bombniki metali bo-nbe na Metssin.. Nekaj ljudi je bilo ranjenih.
Vladar na zadnšnlci sa vojvodom D* Aosta
Spimkske svečani po vsej Italiji
R'm, 3. marea. s. Davi ob 9. je bila v Kr. cerkvi sv. Sudaria ob vzvišeni navzočnosti Vel. Kralja in Cesarja opravljena maša za-dušrica za pokojnega V jvodo D'Aosto. Navzoči so bili Eksc. državni podtajnik v predsedništvu ministrskega sveta kot zastopnik Vlade. eksceJence ;n vitezi reda sv. Annunziatfl n cecetni Kraljevi dvor.
Rim, 3. marca s Ob prvi ob!etn>ci slavne smrti vojvode D'Aoste so bile v vsej Italij' na pobudo fašističnega zavoda za Itarjansko Afriko in Stranke velike svečanosti V Rimu ie b;ia svečanost v eni izmed dvoran zaveda v paiači Brancaccio Navzoči so bil: kvadrumvir maršal Italije de Bono. predsedniki senata Zbornice fašiiev in korporacij ter Kr akademije Italije, člani Velikega sveta Vlade in di-
rektorija PNF. nrnister Kraljeve hiše. guverner prefekt. zvezni ta:n;k in najbolj ugledne osebnost; naroda v vojni, nadalje veleposlaniki n drugi odličniki Prišli so tudi diplomatski za stnpnki vseh držav trojnega pokta Častne službo so imeli oddelki policije Italijanske Afri--ke v gala=un'formah Na častnih sedež:h pod velike sliko junaka so bili tajnik Stranke Vidus-soni. minster za Italijansko Afriko Feruzzi predsednik zavoda za Italijansko Afr;ko Fan; ;n podpredsedn k Ros6etti
Po pozdravu Kralju Cesarju in Duceju je uradni govorn k Carlo Scorza podtajnik PNF z globokim- besedami očrtal visoki lik junaka vzvišenega princa Savojske hi?e pcvelčujoč najčistejši simbol m najvišjo žrtev vojvode D'Aoste.
Nemogoča omejitev psdittsrfiiške nevarnosti
Angleži priznavajo, da niso kos pažnuomiesan Osi
Lizbona. 3. marca s. Lordska zbornica ee je zopet bavila z vprašanjem podim-rniske ne varnosti, ki se zdi od dneva do dneva bolj težko rešljivo. Lord \Vinster ni dejai, da so se metode s katerimi skuša admiral,teta prepre-Čst' podmorniško nevarnost, popolnoma izjalo viie. temveč je izjavil da je samo uporaba ameriških ladij omogoč;la »začasen izhod >z škrp-ccv*. V Angliji so obroki vedne manjši, je nadaljeval. in vsak teden zahteva morje na stotine življenj mornarjev podmorniška sila Osi pa vedno narašča in je treba računati, da najmanj dve novi podmonve nadomestita vsa ko pjtop'jeno podmornice. Brez smisla so po= izkusi premagati podmomiško nevarnost z gradnjo večje tonsže površinskih ed n e. kakor jih sovražnk potopi, kajti sfari nač'n konvojev se je popolnoma izjalovil spričo moderne napadalne taktike.
Lord Winster je nato dejal, da je bil Chur* chill pretirano optimističen v svoj;h računih n da je po njegovem mnenju edina rešilna •iot povečanje brzine trgovskih ladij. Ta način obrambe naj bi se proučil tudi za spremlje valne edinice izmed katerih mnnge ob slabem vremenu zaostajajo za konvoji, namesto da bi jih spremljale.
»Manchester Guard:an« pi?e o ža'cstn:h oko-i"činah angleškoamerijkih konvojev zaradi nevarnosti podmornic Osi in poudarja izjavo mornariškega m:n'sta Knoxa, ki je izjavil da je podmorniški položaj »malo stab:lcn«. Li-t liše, da je ta izjava tolažba v tem sm:slu. da :zgube ne naraščajo položaj pa je nevarno nestalen kajti izgube so strašno visoke. Z nara-čanjem števila podmcrn c. ki se ne potapljajo tako naglo, kakor se grade se položaj lahko v vsakem trenutku še poslabša.
Spolzka p2t Eessevelteve palltifie
Svarilni glasovi preS zavafarijeni ameriškega prebivalstva
v ksmuinist-čne vede
Lizbona, 3 mi^ea. s. Nasprotujoča si mnenja ameriških pol;tikov o komun'zmu v Rusiji so privedla \Vast Brocka Pcg!er:a, da je v I stu »Ph:ladelph:a Enquirer« objavil nekatera dej* stva Dne 1. dcccmbra 1939 je Roo;eve!t ožigosa' Sm,;etrko zvezo p:fe Pcgler kot napadalno državo, ki je mnadli Finsko- OHd< Iž"! ie tedaj sovjetsko polit:ko da je kršila človeško pravo. Naslednjega dne je Roosevelt zahteval, naj ameri'ke tvrdke nekako bmkotiraio Rusijo LJkinile naj bi dobave vojmh potrebščin nnpa-da'n: državi, ki bombardira iz zraka stvaritve civilizacje.
Pcgler omenja nato notran:epol:t:čen dogodek v Ameriki ki se je nripet:l nekaj ini rred nemšk'm n^nadom na Sovjetsko zvezo Dne 1 junija 1°41 je R<xisevclt postavm vso redno vojsko proti iipom:kom ki so b^ok-rali dohod v neko tovarno za leta'a Tcdani' generalni dr* žavni tož:!ec in dana"nj; predsednik vrhovnega kasači jskeua sodFča Amcrke Robert lackson je izjavil: Po'o7?j v Los Angelesu ie boI; podoben uporu kakoT stavki Z lahkoto lahko loč:mo vodje lcialn;h delavcev od Komunist:č= nih kolovodij. Lojaln; vodje se bor jo za odpravo s'abih 5oc:a1n;h razmer, on' drugi pa hočejo samo stavko namreč komun zem.
Ni 'e prcfekcl mesec r>° teh izjavah ko so amcr'ki krmun;sti ki so povzročil stnvkn. na ves ci!a« zahteval' nrnžie in potreh'č'ne za Sovjetski zvezo Zahteval1 so nadalie na' se amcr'ški vr:jak: postavijo v nevarnost in stvori jo druc:o fronto, da se olasovjefsk' napor
Pegler navaja tud Onirctv'1ov govor ko ie Churchill 21 iuniia 1941 nbliub'1 da br f nrmč-no in voja?ko nomigal Sovjetski zvezi Tega dne 'e moral Churchill prznati da n' b'l naj-bnli srd;t nasrrrtn k komunama v zadnj:h 25 ktih. Pisec trdi, da je tolmačenje komunizma
Imenovanja v španski general: teti
Madrid, 3. marca, s. Pod predsedstvom generala Franca se je sestal ministrski svet fn sklenal o nekatorlh voraša^iih, ki se tičejo predvsem ministrstva za vojsko. Bivši poveljnik Sinje d1'vizije divizijski general Munoz Grande je bil imenovan za šefa vojaškega kabineta generala Franca namesto divizijskega generala Moscar-da, junaškega branilca Alcazarja, ki OTPvomn funkciio generalnega kapitana za Katalonijo. Divizijski general Garcia Bs^anz je bil Imenovan za generalnega kap'tana na Kannrskih otokih, div!z!j^ki general Martin Alfonso ie bil pa potrjen v funkcij generalnega direktorja vojaških formacij. Letalski minister diviTd^ski general Vi^on in reneralni kapitan Val'ado-lid Solchagna srta bila imenovana za generalna poročnika.
Nemške čete zopet zavzele Slavjansk
Sovjetska oklopna armada Južno od Harkova obkoljena — Odbiti sovražnikovi napadi severnozapadno od Orla
Velikodušen dar Banke di Napoli
Neapelj, 3 marca s. Generalni direktor Banca d; Napoli je obiskal prefekta in mu izročil drugo nakazilo v v'šini 500 000 lir za prizadete ob letalskih napadih Eksc. Vaccari se je leoo zahvalil Eksc. Fr .gna-niju za novi velikodušen dar ter je določ;l 100.000 lir za zavetišče, ki je že sprejelo prizadete žrtve letalskih napadov.
v ameriških vladnih krogih skrrai črnko kakor v angleških Državni podtajnik Wcl!cs je svoj-čas izjavil da je verska svoboda prva in naj» bolj osnovna pravica narodov. Sovjetska zveza je to pravico svojim narodom odrekla. Za ameriški narod so trrrej doktrine komunistične d ktature nesprejemljive.
Ob koncu ugotavlja pisec trpko, da imajo kljub protkomunističnim izjavam danes v Ameriki več kredita ljudje komunističnega stremljenja kakor lojalni Američani.
Rseiponiranfe živil v Ameriki
Buenos Aires, 3. marca. s. Iz Washing-tona poročajo, da bo s 1. aprilom v vsej Ameriki racijonirana potrošnja mesa, olja in gospodinjskih maščob.
Iz Hitlerjevega glavnega »t«na, 4. marca. Vrhovn; poveljn štvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
V južnem delu vzhodne fronte sta dež m blato močro zavrla bejno delovanje, nem. škj protfnapad pa napreduje kljub težavnim vremenskim in terenskim razmeram dalje.
Na fronti, ki je šir ka 250 km, stojijo
naše divizije' ob srednjem in zgornjem Doncu. Mesto Slavjansk je bilo zavzeto v naskoku. Sovražni cddelek, ki je bil odrezan daleč za fronto, je bil zapleten v borbo in razkropljen.
Glavni del 3 s vjetske oklopne armade je bil na področju južno od Harkova ob-keljen in skuša zaman pobegniti v vse smeri.
Hu I j obrambni boji na področju severno-1 zapedno od Kurska so se tudi včeraj na-' daljevali.
N vi in v ve«? zaporednih valovih Izvedeni sovjetski napzdi na prostoru severno, zapadro cd Orla so bili zavrnjeni s hudimi izgubami sovražnika.
Na severni tuniški front,! je včeraj sovražn k zaman napadal novo pridobljene postojanke. V b rbali zadnjega tedna je bilo v severni Tu: eni ji privedenih 21 ?0 ujetnikov ter uničenih 63 oklopnih in oklepnih izvidnšk h voz ter 36 topov.
Posamezni s°vratna vznemirjovalna letala so preletela včeraj, ne da bi metala bembe, sevccro Nemčija. Preteldo noč je ap-gloško letalstvo napadlo zaj^adno in severnozapadno nemško ozemlje, prcdvrccn področje velikega Hamburga in okoliških občin, kjer j? bita zaradi odvrženih rušlnh 5n zaž'galn'.h b rab povzročena vcif.ta škoda ra poslopjih. Civilno prebiva'stvo je imelo izgul>e. Nočni lovci in protiletalsko topništvo s konn^era in morja je sestrelilo 14 vetmot rn'b letal. Nadal.jnje sovražno letalo i- bilo podnevi sestreljeno ob norveški obali.
Nevel Veli i
0k
Bje,ji*iSIvolokolan&^ ^Demidov r^f^M&čatfsK
"iVitebsk
I. Smokn^JC-s/' Vja^avMJaro|lavec I DoTOgobui fTiS,^^ A/f
altiMa
[OSkVa \MurorniL.
Sergač
rkij
Kri tev\ denkov
^oslavll
ij.fi
-Jelnja / Kalu iDemjenškV' •momIJ?
pj..SuKimči/ . _
^/KaširTv % V,
Jegorjevsk ^T^ff
.Milcj,
Kulebal ksa
, Koželji iudinovo
lum. t^V v—n
"^^v^Stalinogorik ■»'o«' Bogorodii^^g^i^ Skopi"
Arzamas
Lokojanov
pit^Temniko*
\Krasr.oslo6ods1« Saransk/""'
JarevK
Ruzajevka
1 der-kov T^^^tžulS,^
fRogačev \	^ XGorbatevo^%\ u
Lomov« ■loršansk
'leč
\Gomeli
vpziD* V Sieversi
zifckovN
?Mqlin ^»T>aKaračev V,	_ ,, _ —,.
Cembar
Navija
____.\ Emilro»jft
čevih \ ®
,r n' .. .
»»
Maio. iriKangeljs-
• T1 yl!v
^anov2fdobsk
Kuznecl!
J
varovol
jNježu
iKonolop

Anka
liščevo^ Petrovsk-^ J
Atka^sk1 .Okrij.	, [-'-v/o
~ tonsoglebsk
ratov/
Urba
evik \ ® itflr^DmiTrijc
>*vsk\ Fatež j) /Sčigrij
ilihov}	—-^cJim« .
^CiSudia ^^
Ia5'Ahf^rt^^S^0^^^^p^RosolkvlSvt llT^fe^
'•4? I	Il__»IX.	1 ^ Vr. . , - . A -Ijk	\__r nffPZO^.SK t ...
^ Bcjutaf^^H}
Ro-nodan
Čerkas/ Poltava Smela? _
Aleksandrij Kirovgradj Pjatihatka
iobn^cT^^^0^
Mlraorod 1
rtmenčug Krasnograd"
lerezovsk j	. .
I Nikolajev,
rMhajlovka
<upjansk	3rr0l0V° z.fi>
fe \ Starobjelsk ^v
Kleckaja®	Dubovka
iXv^>J ^Zjum^^^^ M.lerovo eRusakov girS& /c. ,.
Pavi
aplino itZapor^ije
Krivoj rog\ , Aposlolov(f-
Tigatmjj
ramaiors.o	0JT-^fe«. - - a — Čudin-«ftJ
NižČirsiTaja^" .'Sarepla
iVolnovdia
Mej
"iTerson/
Perekap,- *^mT5vsko m"
JejsiT
vaf»T7«5ahti p non	f Čilekovo
r	KoTelnikovo e0b.lnaja
^Balajsk"^r' ^Zimovniki Vlorgovoje
(Ko^skaja^	eRcr.onTr.oje
Eli sta pi_e Jaškulj
kalibra in več tl3oč »ažjgalnimi 1». mbami V noči na 4. marca je nemško letalstvo ! področje velikega Londona.
obmetavalo t rušilnimi bombami težkega < majhne prednje postojanke Purčtinl:a. ki
se je junaško žrtvovala, da bi zaustavila
KsmSka

ticSsnzlva cb D^ncn
Berlin, 3. marca. Približno *sti razlogi, ki so bili cdloč Ini, da je nemško vrhovna povelj:ištvo izpraznilo mcsL S5e v Demjan-sku. ki ga je sovražnik zaman napadal 14 mcsecev. so bil' mer dajnj tudi za izpraznitev me. ta Rževa, Ki jo je javilo včerajšnje nemško ui"d o p roč lo. Ime mc^ta Rževa je zelo znano in kHcrkoli je s količkaj vztrajnosti zasledoval razvoj b:rbe v Rusiji bo vedel, kako ogorčeni boji sc se bili za to raesto preteklo zrno. Nemci sj Ržev osvojili v pivi fazi vejne. Ržev jc nato pes tal en:, izmed izhodiščnih t čk za ofenzivo proti Mo -kvi, k: se je ustavila žara neradnega nsetopa zimskega vremena 1. 1P41/42, dasi je kazalo, da bo n-paf1 na sovjetsko prestolnic: km^lu uspešno za. k jučen ali pa, da bo M.skva popolnoma ctkoljena.
Kasneje sa Rusi ponovno rkušsli iztrgati scvražniku to izred c- važno postojanko. V bejih prve zime je podvzel; sovjetsko po-vel;'ništvo proti Rževu mnogo huiih napadov. Velik d verzijsk; n'"pad je bil izvršen proti Rževu tudi v preteklem poletju, bil
akcija Nemcev. Zdi se, da sovraži"a ofenziva ni samo uAav.jena, ni2rveč so Nemci niprav li nekoliko taMičnih vreč gLboko za hrbtom sovjetskih p:stojank. Zaradj tega je prišla v g banje cela bojna črta na supadu oči Harkova do Kurska jn je ruski pritisk zadnjih dni z:atno papu9til. Tudi ruski sunek v smeri prot4 Kijevu je postal neuspeh velikega obsega in se prav lahk^ primerja s porazom, ki so ga Stalinove vojske doživele, ko so hotele »osvoboditi«: denešk: k tllno, k' je dan~s bolj kakor koli potrebna ruskemu vojnemu gospo1 darstvu.
Ugodne vestj pr hajajo tudi s fro'te ob M usu, ki jo sovr:žne sile napadajo na nekolik: tečkah brez vsakega uspeha. Na zapednem Kavkazu, kjer drže nemško-ru-muntke čete važno' ma-tišče. se je položaj takisto ustalil. Omenjeno mostišče je zelo dragoceno za operacije v bližrji bod čnesti.
V splošnem se lahko reče, da je žarišče sovjetske ofenz ve sedaj na področju juž-nezapadno od Orla, kjer bo neprestani boji z menjaječo sa v jr.o srečo. M:rda t: boji
pa je brezuspešen in je Ruse stal mnog? ! ne bodo dolgo trajsli z enako silovitostjo,
tLoč vojakov ter velike množine un:Čenih voj ih v z in letal. Na"več;i pr.tisk na ta v: žen c lj so Rusi izvr3i!i v začetku letošnje zime. Nemška pocočila so pc cele tedne govorila o Rževu in c- njegovem pod-ročju ket o priz.rišču besnih in krvavih bojev. Rusi so z izredno trdovratnost io stremeli po zopetni osvojitvi te utrdbe, k' je predstavljala stalno gr žnjo proti Moskvi. Kasneje se je boj rekoliko polegel, dokler ni nastopil popoln mir na tem p:d-ročju.
K k r rečeno, Rusi nisa dosegli niče~ar in je bil Ržev le dokaz junaške nemške ži-lavosti, ki se je upirala p-ediranju Stalinove vojske preti zapadu. K; se je začelo nemško odm'konje v srednjem i- severnem odseku med drugo savjet ko zimsko ofenzivo, je postal Ržev najsrečnejša točka nemške obrambne fronte. Njeg v strateški položaj je postajal kočljiv in neugoden, dočim z druge st: a i utrdba ni ime"a več ena važnosti, ki b: opravičevala žrtve, ako bi hotelo nemško vrhovno p. veljn štvo za vsi-ko ceno obdržati to oporno točko. Izprazni'; Ržev pa bi nasprotno p menile- skrajšan'e fronte za izve t o število kilometrov, kar bi bilo vožno zgosti zaradi preskrbe fronte. Zato so nemške čete dobile ukoz za postopno izprazn tev Rževa, ki je bila tudi v resnici izvršena na način, da je umik Nemcev estal prikrit Ruscm prav do zad-rjega trenutka.
S tem nočemo reči, da je izpraznitev opori:ča, ki so ga Nemci tol ko časa držali na severozapadu Moskve cmatrati za uspeh nemške vojske. Zapustitev Rževa je sad neprijetne nujnosti, čeprav ne bo imela velikega vpliva na razvoj operacij, ki s" sedaj v teku Razen tega poročnjo, da se je iz-pr:zn'tev Rževa 'žvečila v rajvečjem redu in z najman-šo izgubo ljudstva in vojnega blaga. Izvršila se je natanko tako kakor izp-aznitev Dem ian ka. Rusi so opazili nemški odrmk šeie tedaj, ko na izpraz-je-nem področju ni b'lo drugih čet razen nemških ziaščitnie in ko je glavnina nemške rževske posadke bila že zasedla nove postaja.' ke.
Trenutno izgubo Rževa pa so popolnoma zagradili nov; usneh' nemške protiof-nzive v južnem odseku k! je bil srede februarja najbolj ogr žen od orjaške sovjetske povodnii. V tem odseku nemška vol .ki zopet osvr.ja obš:rna področja ki 9o padla Rusom v roke v teku orf škega sp pada Nemške čete se dosegle tudi Do ec na "iol-gi fronti in po zadnfh poročil.h s" udarni oddelki SS in vojske zopet vzp stavil' nekoliko mostišč na vzhodnem bregu. V skladu s tem sovjetskim porazom je tudi sicer skr-mno zbo^š^nje položaja b'rbe severnozapadno od Harkova. V teku je silovita ro-
kajti tudi v'srednji Rusiji nastopa pomlad. (II Picctlo.)
Budimpešta, 3. marca s. Z zmagovite nem« ško proliofenzivo v južnem odseku vzhodne fronte, piše general M erka v »Pester Lloydu«, se znatno o.ajšuje izvedba obrambnega načrta za ustaljevanje fronte Nemška protioienziva se je pričela z uničenjem sovjetske oklopne armade pod poveljstvom generala Popova na področju vzhodno od Dnjepropctrovska in z uničenjem sovjetskega 4 gardnega armadnega zbora ter 7. konjeniške divizije južnovzhodno od Stalina. Nemlko poveljništvo je znova dokazalo svojo izredno strateško sposobnost, ko je napadlo sovražnika, ko je bil najgloblje prodrl v nemške črte. ter mu z neprimcrli.vim moj-strsivom odrezalo zveze z glavnmo sovjet=kih sil. Ta uspeh je bil trkoj povečan z napadom pr: Izjumu z cbeh strani na 120 km široki fronti. Nemške diviz je so prepodile rdeče, ki so zasedli Kramatcrskajo in Kraonoarmejsk ter obvladujejo sovjetske rezerve, ki so prišle ostankom ok.opne armade Popova na pomoč. Sovjct-ke izgube, ki so jih zadale sovražniku nem ke divizije v prot:napadih, so izredno hude. S to zmagovito ofenzivo, zaključuje general M erka, so nem"ke čete zagotovile stabilizacijo fronte in ustvarile pogoje za obnovo splo ne ofenzive.
Ojromce sovjetske izgube pri Demjansku
Berlin, 4. marca. s. O pomenu postojanke Demjanska glede obsežnega obrambnega načita, ki ga je pripravilo nemško poveljništvo. da bi izvršilo koristno skrajšanje bojišča, se doznavajo iz pooblaščenega vira nekatere zan mive podrobnosti:
Spočetka ni bilo na tem področju nič, kar bi se moglo označiti kot trdnjava ali vsaj enostavna postojanka. Tako ni bilo utrdb zaklonišč ali vsaj pokrit h rovov. Pri temperaturi, ki je često padla na 35 do 40 stopinj pod ničlo, so morali nemški pionirji zgrad;ti skromne okope v zemljo, ki je bila zamrznjena, in pogosto uporabljati dinamit. da bi odstranili zamrznjeno zemljo. Istočasno pa so se morali bran ti proti neprestanim in silovitim napadom sovražnika, ki mu je šlo predvsem za to. da bi se Nemci ne mogli tu utrditi in dokončati obrambnih del raznih vrst V prvih mesecih je b lo treba pOTtojanko Demjansfc. kakor je bila na hitro zgrajena, oskrbovati skoro izključno po zračni poti Ni mogoče prešteti prigod junaštva in hrabrosti. k: jih je bilo mogoče zabeležiti zlasti v teh prvih mesecih kakor pripominjalo v tukaišnjih kroeih. Eden izmed neštetih primerov je primer posadke
pot sovjetskim množicam, ki so odločno napredovale proti Demjansku. Borba je postala posebno s-ilovita in zadobiia dramatičen značaj, ko je sovražn k pri neki akciji v zaledju uporabil zbor padalcev, kakih 6000 mož, z namenom, da bi nerru ške postojanke napadel za hrbtom. Nemškim četam je tedaj ottala samo ena kopna zveza, pa še na to je sovjetsko topništvo stalno bruhalo svoj ogenj, da bi po vsej sili preprečilo prehod Nemcev preko reke- Lovat Tedaj so sovjetske čete z osredotočenimi napadi skušale doseč" odločilen preboj nemških bojnih črt, vendar jim to ni u?pelo zaradi silovitih protinapadov nemških t>laninsk'h in grenadirsk h čet. Vendar boljševiki niso popustili n po nekaj dneh odmora so zopet začeli besne napade v upanju, da bodo prega-zili nemško postojanko, ki se je raztegala kak'h 100 km v smeri proti vzhodu. Potem, ko je ta klin. ki je bil globoko zabit v ruske bojne črte. vztrajal proti vsem sovražnim napadom, ki so se vrstili v 14 mesecih, in potem, ko je trdnjava Dem-jansk -'zvršils svojo nalogo, stalno odbijajoč sovjetske udarne sile, se ie nemško poveljn:štvo v okviru odrejenih načrtov za skrajšanje bojne črte odločilo, da to postojanko opusti.
Številke, ki jih na pooblaščenem mes<-u dajejo glede boljševiških izgub v odseku pri Demjannku, so naslednje: Od 8. januarja 1. 1942. so nemške čete ujele 17.2"5 ujetnrkov. zat^enile pa 1261 tankov. 416 topov veh kalibrov. 3100 metalcev bomb ter štev^ne stroinice in topovske granate. Boljševiki so skupno pustili na terenu 54.000 mrtvih.
N3vi španski prostovoljci
Madrid, 4. marca. s. Iz San Sebastiana je odpotoval v Nemčijo nov kontingent 1300 prost:vcljcev »Sinje divizije«. Odhod je nudil priliko za navdušene patriotske manifestacije io protikomuniotične demonstracije prebivalstva, ki se je zbralo na postaji.
Cinična londonska priznanja o napadu na Berlin
StPckholm, 3. marca. s. »Aftonbladetau< poročajo iz Lordona. da v tamkajšnjih vojaških krogih komentirajo nedavno bombardiranje Beri na. Javno se priznava da je bil napad namenoma usmerjen proti središču nemškega glavnega mesta, ter se ci-n čro dodaja, da je razlikovanje med vojaškimi in nevojaškimi objekti premagano pojmovanje in da o tem ni treba več niti govoriti. S tem Angleži priznavajo, da bombardiranje ni 'melo drugega name"* kot vplivati na civilno prebivalstvo. Glede povzročenega razdejanja se samo na splošno izjavlja, da je škoda najbrže vel ka, ča se upošteva, koliko bomb je bile na mesto odvrženih. Izgubo 19 bombn'kov, ki je bila uradoo priznana v anglešk h vojnih poročilih, pa smatrajo za prehudo in strokovnjaki op zarja jo, da bi bombardiranje, Č9 b' se nadaljevala s tolikim odstotkom zrušenih letal, končno postala katastrofalna £a angleško letalstvo.
Berlin, 3. marca. s. Po vesteh iz pooblaščenega vira se je število nutvih o priliki zadnjega silovitega britanskega letalskega napada na Berlin dvignilo, kolikor je doslej ugotovljeno, na 191, število ranjenU* pa na 268. V posameznih delih prestolnic« je na stanovanjskih hišah in javnih poslopjih ugotovljena ško^a znatna. Dve zaklonišči za starčke in tri bolnišnice, ki sm® jih navedli včeraj, so bili popolno/na uničeni Angleških letal je bilo sestreljenih 2L
Naročite se na romane Dobre knf?e!
Nova Japonska akcija proti Avstraliji
Močan japonski konvoj na poti proti Novi Gvineji
Po zasedbi Bune in po odhodu Japoncev
Saigon, 3. marca. s. V nasprotju z zme-Sanim vpitjem ameriških voditeljev, admiralov in generalov je v zapadnem Pacifiku detoven molk Japonske, medtem ko mornariški minister Knox proglaša v senatu, da bo Amerika poslcrbeia, da Japonska nikoli več ne bo imela mornarice, potem ko jo bo ameriška mornarica uničila. Ameriški admiral Nitz, premaganec iz Pearl Harbo-urja, trdi, ia je ameriška mornarica pripravljena zavzeti v naskoku postojanke, a katerih bo mogoče potem brez nadaljnjega strahovito in uničevalno napasti središče japonske indus trije. General Mac Arthur premaganec s Filipinov dela peklenski trušč in na vse vetrove proglaša, da pripravlja Japonska silovit napad na Avstralijo. Njegova izvidniška letala so menda ugotovila, da so Japonci izredno utrdili vsa svoja pomorska, letalska in druga oporišča na polnoč ju Timorja in Salomonovega otočja, ki v polkrogu zapira severno obalo Avstralije. Znatno naj bi bile ojačene tudi japonske posadke na severnovziiodni Novi Gvineji, tako da je Avstralija tik pred nevarnostjo, da bo napadena. Avstralski vojni minister se pridružuje zboru teh kričačev in vpije, da gre za življenje ali smrt Avstralije.
Ni mogoče razumeti tega paničnega vala, ko Knox z vso gotovostjo trdi, da bo Japonska vojna mornarica uničena, ameriški admiral Nitz pa zagotavlja, ia lahko napade in uniči industrijska središča Japonske. Izkoriščajoč zmedo zahteva Amerika nove oporne točke na zapadni Samoi. Ministrski predsednik Nove Zelandije Fra-ser ne prikriva svojega ogorčenja spričo ogromnega teka Amerike in misli, da bo lahko preprečil nevarnost s klici na »Društvo narodov«, ki je svoj čas poverilo Novi Zelandiji mandat nal dobršnim delom Sa-moe. Tudi ta apel je mrtvo rojen stvor in eno izmed elips izrabljajoče ^živčne vojne« na Pacifiku.
šanghaj, 4. marca. Po uradnem poročilu, ki je bilo izdano v Melbournu, se doznava, da so opazili močan japonski konvoj, ki plove v smeri proti severni obali Nove Gvineje. V konvoju je 14 ladij. Izvidniška letala so ga prvič opazila v bližini Talasee. Ta vest je povzročila v Avstraliji, kakor se je zvedelo iz raznih poročil, veliko vznemirjenost tako v vojaških krogih kakor v javnosti. Zato je bil Mac Arthur prisiljen izdati o tem posebno poročilo.
To poročilo ne potrjuje le navedenega dejstva, temveč navaja obenem nekaj podrobnosti, ki so le še povečale splošno vznemirjenost. Poročilo namreč pravd med drugim: »Naše izvidniško letalstvo je v zadnjih tednih poročalo o stalnem in naraščajočem ojačevanju vseh vrst japonskih oboroženih sil na otokih, ki obdajajo severno polovico Avstralije. Zdi se, da sovražnik oeredotočuje glavne napore v pripravah na tem bojišču. Zbiranje tako velikih oboroženih sil nakazuje, da se sovražnik v tem odseku pripravlja,«
Avstralci se seveda vprašujejo, na kaj se sovražnik pripravlja, za osrelotočen napad na avstralsko celino? V uradnih krogih tega očitno ne izključujejo. Ako pomislimo na slavospeve, ki so jih še pred kratkim peli zaradi dozdevnih uspehov na Guadalcanaru in pri Buni, si je lahko predstavljati, da Je splošna potrtost tem večja.
z Guadalcan<a<ra so se namreč Avstralci
smatrali za zavarovane prej sleherno nevarnostjo. Pripovedovali so jim, da so oborožene sile Mac Arthurja pognale države vzhajajočega solnca z vseh bližnjih opurišč, s katerih bi bilo mogoče celo tvegati napad na Nizozemsko vzhodno Indijo. Seveda so istočasno zamolčali, da so se Japonci izkrcali na drugih krajih na Novi Gvineji in da so tako zelo koristno nadomestili Izgub Bune, saj so otok še bolj trdno zasedli. ■
Glede na vse to si lahko mislimo, kakšni je seiaj razpoloženje Avstralcev spričo objave o stiskanju japonskih klešč okrog Avstralije. Pričakovati je celo, da bo pred sednik vlade Curtin glede na sploSno razburjenje govoril, da javnost nekoliko pomiri
Komentarji pooblaščenih krogov se mec tem strinjajo v tem, da Japonci zlahka osredotočujejo velike oborožene sile, kei razpolagajo z visoko tonažo prevoznega brodovja, ki ga nasprotno Američani ta trenutek nimajo.
Iz Tokija se doznava, da so Angleži pr letalskem napadu na birmansko ozemlje severno ol Akjaba, ki je bil izvršen dne 28. februarja, izmed 15 napadajočih letal tipa »Hurricane« izgubili 7, ki so jih sestrelili japonski lovci, ne da bi sami utrpeli kake izgube.
Iz Tokija ae nadalje doznava, da je det politično-vojaškega urada japonskega voj-nega ministrstva general Sato izjavil v poslanski zbornici, da bodo japonske oborožene sile storile vse, kar bo mogoče, da popolnoma in v najkrajšem času izločijo iz Velike vzhodne Azije komunizem. Izločitev komunizma na Kitajskem, Kakor je dejaJ general Sato, bo izvršena v tesnem sodelovanju s kitajsko nacionalno vlalo. Borečih se kitajskih komunističnih sil je okrog pol milijona ali morda 600.000 mož in japonska vojska že uničuje te sile brez usmiljenja. Borba japonskih oboroženih sU na Kitajskem pa nI naperjena samo proti komunističnim četam, temveč tudi proti komunističnim organizacijam in celicam, ki delujejo zlasti na severnem Kitajskem, kakor je bilo mogoče ugotoviti. Sato je zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo, da piotikomunistična akcija na Kitajskem stalno napreduje in narašča. (Stampa Sera)
Koinisarijatski odposlanec pri Glasbeni nwlk|
Visoki komisar j« na mesto dr. Atlllja
Budrovicha imenoval Za komisarijatakega odposlanca pri Glasbeni Matici v Ljubljani prof. Mateja Nardellija,
Po Ribbentropovem obisku v Rimu
Berlin, 3 marca t. Nedavni razgovori med Duce jem in nemškim zunanjim ministrom ie
vedno živo odmevajo v tukajšnjih političnih krogih in v tisku Berlinski dnevniki zlasti podčrtavajo važnost dogodka v tej fazi titanske borbe sil osi. Poglavarja obeh držav sta pred svetom pribila svojo železno neporušljivo vo» jo da bosta korakala skupaj tesno združena lo zmagovitega konca »Deutsche AUgemeine Zeitung«. ki povzema na spIoSno mnenja osta-'h nemških glasil trdi. da tvorita obe veliki ■iil nepremagljivo oviro za razširjenje boljše* vizma v Evropi. Italija tn Nemčija, piše »Na-*iona!zeitung« sta trdno prepričani, da bosta talijanski in nemški narod skupno z ravezni-kimi narodi korakala proti zmagi, kakor korakata drug ob drugem v tej hud' bo»bi ter imata pred očmi samo en cilj. nr da bi fe pustila vplivati od priložnosti neizbežnih uspehov. ki v ostalem samo utrjujejo voljo do zmage in ojačujejo borbenega duha
Gospodarstvo
Proizvodnja in potrošnja žganja In likerjev
Za neodvisnost vseh narodov vzhodne Azije
Nanking, 2. marca. s. Propagandni minister narolne Kitajske Ling Pošeng je izjavil, da bi odstranitev angleške sile v Indiji pomenila tudi odstranitev največjega napadalnega oporišča proti Aziji. Minister je pozval vse narode v Aziji, naj se združijo v enotno fronto proti Angliji, ki izkorišča Indijo in uporablja njeno ozemlje kot vojaško oporišče ter s tem ograža in razširja svoje izkoriščevanje tudi nasproti ostalim azijskim narodom. Neodvisnost Indije bi pomenila zopetno vzpostavitev Kitajske in na>-prelek vse vzhodne Azije. Ob zaključku je minister izrazil upanje, da se bo vsa Indija zedinila, da doseže svojo neodvisnost in s tem neodvisnost vseh narodov vzhodne Azije.
Vedno večji spori v sovražnem tabsru
Anglosasi izdajajo Evropo boljševizmu
Berlin, 3. marca. s. Politična-diplomatska korespondenca se še bavi z ekspanzijskimi naklepi Rusije ter poudarja, da je Stalin a prvotnega zadržanja v popolnem molku zdaj pričel podajati izjave, ki kažejo njegove namene za oodočnost. Poljska in Jugoslavija sta do ziaj državi, na kateri je Sovjetska zveza obrnila svoje pohlepne poglede in s tem povzročila takoj 3 imaginarnimi vladami teh držav spore glede bodoče razmejitve, postavljajoč kot glavni pogoj za zopetni nastanek teh držav njih tesno prijateljstvo z ruskim narodom in ostalimi narodi Sovjetske zveze.
Kaj dejansko pomeni to zadržanje, nadaljuje Politično diplomatska korespon lenca, ni tajnost za nikogar. Posebno zanimivo pa je zadržanje angleške in am-.riške vlade do ruskih stremljenj. Glede Poljske sicer zatrjujeta, da jima je obnova teh držav vešč, vendar označujejo v Londonu in VVashingtonu sedanji trenutek za »neprimeren«, da bi ie zdaj govorili o državnih mejah. V Ixwilonu in VVashingtonu nočejo torej zavzeti stališča v sporu med fantastično vlado in Rusijo.
Ta precej nagli način spraviti se iz zadrege, pripominja Politično diplomatska korespondenca, kaže predvsem, da se London in VVashington ne moreta odleti to postaviti proti načrtom zaveznika Sovjetske zveze, drugič pa porjuje, da onstran Ro-Kavskega preliva nameravajo vztrajati v stari egoistični igri žrtvovanja obstoja, drugega za rešitev lastnegaa obstoja, posebno ce upoštevamo ponovna ameriška in angleška zatrjevanja glede neolložljive nujnosti, oa je treba že zdaj misliti na novo ureditev sveta po sedanji vojni. S tem se prikazuje v novi luči borba, zaključuje Politično diplomatska korespondenca, ki jo vodijo «le Osi, združene z najboljšimi silami Ev-*«Pe, proti boljševizmu in proti plutokra-tični Angliji, ki še danes nemoteno lahko nadaljuej izdajstva našega kontinenta.
^Monakovo, 4. marca. s. Munchener Neu-este Nachrichten« pišejo o veliki angleški »dregi glede na poljsko-sovjetski spor ob vzhodnih mejah te nesrečne države, pri čemer opozarja Ust, kako daleč je že od 3 septembra 1939, ko je London ob napovedi vojne Nemčiji skušal zbuditi vtis, kakor da hoče zaščititi evropske narode. Stalin je sedaj brutalno dal razumeti generalu Sikorskemu, da ni nikdar jamčil ln da tudi ne namerava jamčiti za meje Poljske ter da naj kar opusti nadaljnja tipanja v tem pogledu, kakor tudi v pogledu poldrugega milijona Poljakov, ki so bili tedaj internirani v Rusiji.
London, nadaljuje list, je zlasti vznemirjen zaradi tega razvoja dogodkov, ne toliko zara.ii usole Poljske same, kolikor zaradi brutalnega tona, s Katerim so bile Izjave znamenite »atlantske karte« izpostavljene javnemu zasramovanju. Poljska končno razume, da jo je Anglija prodala Mo-flkvt
Stalin pa gre še dalje: Iz zaboja je povlekel na dan stare osvajalne načrte Balkana in Dardanelskth ožin izza časov Petra Velikega in Katarine II. in povzroča že sedaj velike skrbi namišljeni srbski vladi v Londonu, to pa zato, ker da se vojni minister Mihajlovič,, vodja partizanskih tolp v Bosni in Srbiji, ne razume s komunisti na terenu. Londonski emigranti so kasneje začeli romati v VVashington, la bi videli, ali bi jih veliki ameriški svetnik hotel zaščititi proti sovjetskim apetitom, toda ameriški svetnik je dal razumeti preko svojih židovskih glasnikov, da mu je vsekakor ljubša radikalna rešitev, namreč boljševiška Evropa, ki bi dovolila njemu, Franklinu Delanu Rooseveltu, da bi se v miru posvetil naporni prebavi britanskega imperija.
Ko stvari tako stoje, zaključuje navedeni list, se namišljene vlade v Londonu vprašujejo ali ne bi bilo kar najbolje podati se v Moskvo in prositi milosti rdečega carja. Dr. Beneš, ki je pobrisal prah s stare češko-ruske prijateljske pogolbe iz 1. 1935., je storil že vse, da bi Moskvi izkazal svojo globoko vdanost.
Stockholm, 3. marca s. Znani ang'ešk; no* vinar Negley Farsin, ki ga smatrajo v Angliji za najboljšega strokovnjaka za sovjetska vprašanja, je objavil v listu »Daily Ma l« članek v katerem piše med drugim: Finci ne smejo pričakovati nobene pomoči cd Anglija, niti od Amerike glede ozemeljskih zahtev Sovjetske zveze.
Tudi glede baltiških držav je Farsin mnenja, da bodo zopet priključene Rusiji Proučujoč položaj na Balkanskem polotoku navaja list. da naj se Rumunija otrese sleherne >luz'-e gle» de pomoči s strani Anglosasov. ko bo Rusija zopet zahtevala Bukovino in Besarabijo.
Finska se bo borila do uničenja boljševizma
Helsinki, 2. marca. s. V uradnih krog1 h poudarjajo, da je morala F'nska za ohranitev svoje neodv snostj tn integralnosti dvakrat zagrabiti za orožje v obrambi proti vel'ki boljševiški nevarnosti, ki namerava uničiti staro evrop3ko emiko. V tej kržar-ski vojni je Finska žrtvovala vedno svoje najbeljše žive sile in njeni hrabri sinovi f,o žrtvovali svoje življenje ter se bodo še naprej borili, dekler nevarnost boljSeviške ekspanzije in gospodstva ne bo korenito izginila,
Hel®inkl, 3. marca. s. Predsednik republike Ryti je poveril sestavo nove vlade Vainu Hakkidi, dosedanjemu predsedn'ku poslanske zbornice, pripadajočemu social-no-demr kratični stranki.
Atentat na norveško električno centralo
Rim, 2. marca. s. V Riukanu na Norveškem je bil izvršen atentat z dmamitom na važno hidroelektrično centralo. Atentat so izvedli trije neznanci, ki s0 jih v soba-to videli v bližin; objekta in ki so bili oblečeni v angleške uniforme, govorili pa so norveški.	J
Biološki položaj
Sovjetske zveze
Kadar kol1 so v zadnjih letih objavljali statistične preglede o gibanju prebivalstva v raznih državah, je bilo izredne težko povedati nekaj pozitivnega o takšnem gibanju na ozemlju Sovjetske unije. Kakor v drugih parogah, tako so Rusi tudi o tej stvar molčali ter niso objavili nobenih številk za zunanji svet. V zadnjem času je izdal Friedrich BurgdCrfer v založbi Kurta Vcrvvinckela v Heidelbergu knjigo o nazadovanju porodov. V svoji knjigi obravnava pisec tudi ljudsko gibanje v Sovjetsk' uniji ter prihaja do zaključka, da so vsi podatki, ki so na razpolago, samo d mnevni.
L. 1913 je prišlo v Rusiji na 1000 prebivalcev 42 porodov letno L. 1933 je Steviio porodov padlo od 42 na 35. Lahko sklepamo, da se je odstotek porodov v naslednjem desetletju zopet skrčil, in s'cer v razmerju, ki je tem bolj občutno, ker se je v isti dobi povečalo število smrtnih primerov. v dobi prve petletke od 1. 1928. do 1933. so imeli v Rusiji na 1000 prebivalcev 23 poredev letro, v dob' druge petletke od leta 1933. do 1933. pa je prišlo komaj 17 porode v na 1000 prebivalcev.
Ce vzamemo v poštev celokupno prebivalstvo Sovjetske unije, vidimo, da je imela Sovjetska zveza v L 1925—1928 še ogromen prirastek 3.7 milijonov ljudi na leto. Takrat je torej imela Rusija desetkrat več naraščaja kakor Nemčija. V dob: prve petletke se jc prebivalstvo Sovjetske unije verjetno pomnožilo za 11.4 milijone duš ali za 2.3 milijona prebivalcev letno.
V	dobi druge petletke, t. j. od L 1933 do
1938	pa je znašal prirastek v celoti 3.3 m'lijonov ali povprečno 0.7 milijona na leto. To, pravi pisec, že ni bilo več v tako strašni opreki z Nemčijo, kajti razmerje se je skoro izenačilo. Smemo računati z dejstvom, da se je letni prirastek sovjetskega preb valstva od 24.5 na 1000 ljudi v
'nem povprečju 1927—1928 skrčil na 4.1 od tisoča v letnem povprečju 1933—1938
V	Nemčiji je znašal prirastek 1. 1939 na 1000 ljudi 7.9 Tudi ljudsko štetje iz 1.
1939	v Sovjetski uniji potrjuje, da je namesto prejšnjega ljudskega prirastka nastopil nekakšen zastoj. Takrat je !mela Sovjetska unija po sovjetskih podatkih ki jih ni mogoče dalje kontrolirati. 170 miliionov prebivalcev. Vel'k ocmen :ma v •ribanju prebivalstva Sovjetske unije zakon iz me«eca 1917 na podlagi katerega 1e bilo dovoljeno odjavljanje človeškeea plodu To je bil eden najm<v>r>čnpiš''h in najbrtli krvavih eksperimentov na telesu človeštva, pravi Buredorfer Preg'ed o Številu porodov fn odrvnv plodov v M^-®kv.i kaže. da je 1. 1926 od 44 no-eč"'^ ?enp>k p? in o mnter rod-'in otroke medtem ko jih je 14 odpravilo telesni plod L. 1931 pa je od R4 nrv;eč;h mater v Moskvi rodilo c.pmo 97 mater medtem ko se ie 37 žensk poslužilo prav!ce za odpravo Plrvdu.
To ni f+^rla rine cmim/ln	r>rov«
riti dn bi z r^rnl meril' r"7rmT|/i*p-,Ta»n^ si'o ru<ke"-a Hurfst.va. še danes t'či v ru skih masah tako velika s'!a za razmnoževanje da si vlada Ifihko dovoljuje tai-šno eksperimente, ne da bi z niimi pnvročila vidno škodo. Ogromni nevarnost za Evropo ki sni V mi^ionli Roviptr-kp unMe tfč* v tem prav' Ri-rr^orfer. da po srvhril in mla1«i Mn«k1 Fovie^-e lmi-jp gfi nen.nvdn« StevPni. Od nreb!va)rtva Sovjetske unMe bilo t ore i 63 odstotkov t~rei *kTn rtv.-tretiini prehlv^Mva. pod ?o letom. To je važno oos-bno z^to^Mell. ker se v Evrop-Istočasno vrši nroces st^rnnia. k^tere^n znanost že leta in leta s skrbV V Ne^čili jp na nrlmer samn a« pod 30 iPtcm starosti, v Veliki BritanH samo 44 odst.
Smatrajoč za potrebno, da se omejiti proizvodnja ln potrošnja žganih pijač 4n likerjev je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naredbo s predpisi o proizvodnji in potrošnji žganih pijač m likerjev, ki je objavljena v »Službenem listu* 3 t m. In je u dan bjave stopila v veljavo. Člen 1. določa, ds je ru pro,zvodnjo žganih pijač (vAcevši žg-mie). špirita likerjev (všteva konjak ln rum) tn liker-sldh Izvlečkov potrebna predhodna dovolitev Visokega komisarlata, s katero se za vsakega posameznega proizvajalca, vštevši osebe iz naslednjega odstavka, določijo količine posameznih proizvodov, ki se smejo izdelovati, in surovin. Id naj se pri tem uporabljajo. V prošnjah, ki jih je za vsako Izdelavo vložiti pri finančnem ravnateljstvu Visokega komisariata, je treba natančno navesti kakovost in količino surovin, ki jih namerava proizvajalec pri tem uporabiti.
Prijava naprav za destilacijo lastnega pridelka
Lastniki destilacijskih naprav, ki so imeli po doslej veljavnih predpisih pravico destilirati surovine svojega pridelka, morajo da bi uporab'jali destilirane proizvode za svolo rabo	»iio^iio *r~«f?»->nr\ prijaviti
te priprave krajevno pristojnemu oddelku ina..«..io	. . ^	(X. uueva. ko
stopi ta naredba v veljavo (do 2. aprila). Prijava mora obsegati: a) natančne podatke prijavitelja, a) nnta.rčrvi nopis vsake priprave in kraja, kjer je priprava nameščena ali shranjena, c) proizvajalno zmog-'jivost te orinrave Odinl°k finančne kontrole pregleda na kraju samem priprave, jih zapečati in jih tako postavi pod svoje nadzorstvo in evidenco.
Prepoved prodaje.
zunaj ljubljanske občine, se prijava lahko vloži preko občine. En primerek inventar-nega se znamka s prevzemnim potrdilom Pokrajinskega korporacijekega sveta oziroma občinskega urada, se prijavitelju vrne v dokaz, da je izpolnil obveznosti lz toga odstavka. Zapora obsega tudi proto-v«de, ki se po uveljavljenju te naredbe Izdelajo ali uvozijo.
Dovolitve za proizvodnjo tn prodaj«.
Člen 6 določa, da sme dovolitve iz člena 1. in 3. za proizvodnjo ali prodalo ln dobavo izdati Visok: komisar: a) za izvoz, b) za dobavo oboroženim silam na podlagi redne naročilnice pristojnih ministrE'ev. c) za izdelke določene za zdravilne namene, d) za izdelke, določene za posebej pooblaščena uležalna shranišča, ki so pod nadzorstvom organov finančnega ravnateljstva, e) za drugačno potrošnjo nego je navedena pod črko b) tega člena v posebnih primerih, ko bi se bo spoznalo za potrebno.
Proizvajalci ln trgovci na debelo morajo voditi sproti dopolnjevan preiemnl in oddajni vpisnik, ki ga pred uporabo potrdi Pokrajinski prehranjevalni urad in v katerega vpiSejo na prejemni strani proizvode, ]ci so jth inventarizirali in ki bi jih še izdelali ali pridobili pozneje, na oddajni strani pa proizvode, ki bi jih dobavljali na podlagi dovolitve Visokega komisarlata.
Določbe te naredbe ne veljalo za zdravilne specialitete, ki vsebujejo alkohol.
Kazenske določbe.
Kdor krši določbe te naredbe, se kaznuje,
če ni dejanje huje kaznivo, po upravnem
oblastvu prve stopnje in po postopku lz
naredbe z dne 26. januarja 1942-XX. St. S
z zaporom do 2 mesecev in v denarju do
5000 lir. Blago se vselej za p'oni in se po-
„ _ _ , , . .	.	..leg tega lahko odredi začasni, ▼ hujših
Člen 3. določa, da brez posebne pred- £merih tudj trainl odvzem obrtrw ali
fiOVii itvi> v ,S(i!;f>f a knmisanntji r.r> . . .
Ovuiie aovolitve visokega komisariata ne smejo proizvajalci in trgovci v členu 1. navedenih predmetov ne prodajati, ne dobavljati. Pred uveljavljenjem te naredbe sklenione kunnn-nrn^oine T>~<r~u-io -(e smatrati za razveljavljene, razen če se nanašajo na dobave, za katere je bdla na prodajalčevo ali kupčevo prošnjo že izdana dovolitev v smislu čl. 6. te naredbe.
Prepovedujeta se prodaja izdelkov lz čl 1. občinstvu ln postrežba r njimi v hotelln. penzljafa, kavarnah, restavracijah ln vobče vseh gostinskih obratih, kakor tudi v točilnicah, menh in zasebnih krožkih.
Zapora zalog.
Vsi v čl. 1. te naredbe navedeni proizvodi, ki jih imajo ob uveljavljenju te naredbe proizvajalci trgovci dch<-ln treovci na drobno, gostinski obrati, točilnice, men-ze, in zasebni krožki na zalogi, se postavljajo pod zaooro in na razpo'ago Visokemu komisariatu. Imetniki so dolžni sestaviti nadroben inventar zalog ln ga v 15 dneh od uveljavljenja naredbe (do 17 t. m.) predložiti v treh primerkih Pokrajinskemu korporacijskemu svetu. Glede zalog
trgovinske pravice.
Pobiranje dok!ade.
Glede na zakon z dne 2. julija 1930. o odmerjanju in pobiranju doklad na neposredni davek za trgovske, industrijske in obrtne zbornice in glede na svojo naredbo o ustanovitvi Pokrajinskega korporacijske-ga sveta z dne 2. maia 1942-XX, št. 12^, je Visoki komisar izdal naredPo o pobiranju doklad na neposredni davek za Pokrajinski korporacijski svet v Ljubljani.
Prva točka § 1. zakona z dne 2. julija 1930, o pobiranju doklad za trgovske. Industrijske in obrtne zbornice se nadomešča takole: Pokrajinski korporacijski svet v Ljubljani poskrbi za kritje tistih stroškov, ki jih ne more kriti z dohodki iz lastne imovine in s taksami, z dohodki iz doklade na pridobnino (osnovni ln dopo»-nilni davek) in na družbeni davek (osnovni in dopolnilni davek).
Vse druge določbe zakona z dne 2. Jn-lija 1930 ostanejo nespremenjene, le da se nadomesti naziv »Trgovska Industrijska Jn obrtna zbornica'?: z nazivom sPokrajinsia korporacijski svet«.
Pobiranje doklade za Pokrajinski korporacijski svet
Visoki kom sar za Ljubljanska pokrajino aa podstav' kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, gled na zakon z dne 2. julija 1930 o odmerjanju in pobiranju doklad na neposred"! davek za Trgovske, industrijske in obrtne zbrrnice glede na svojo naredbo z dne 2 maja 1942-XX Št. 123 in smatrajoč za petrebn:, da se zagotove Pokrajin-?kemu korporacijskemu svetu gmotna sredstva o 0 r e j a j
Člen 1. Tcčka 1. 5 1. zakona z d^e 2 ju-•ija 1930 o odmerjanju fn pob ranju doklad ia nep"sredni davek za Trgovske, indu--tr"ske in obrtne zbornice se nadomestuje ■ak le:
»1. Pokrajj-ski korperacij :ki svet v Ljub-jani poskrbi za kritje tistih stroškov, ki iih ne more kriti z dohodki iz lastne imo-^'ne s taksami, z dohodki iz doklade na oridtbn no (osnovni in d polnilni davek) in a družbeni davek (osnovni in dopolnilni iavek).
Člen 2 Vse druge določbe zakona z dne l julija 1930 ostanejo nespremenjene, le la se nadomesti naz'v »Trgovska, industrijska in ;brtna zbor-ica« z nazivom »Po-<raj nsk; ktrporacijski svet«.
člen 3. Ta naredba stopi v veljavo na dan objsve v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 19. februarja 1943-XxI-Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emil:« Grazioli
šesti roman DK
bo Izšel sredi marca
V tej novi knjigi, s katero bo zaključil« svoje drugo četrletje, bo zbirka »Dobra knjiga« nudila čitateljem zanimivi in napeti roman znanega danskega pisatelja R. P. Jacobsena:
»BORBA Z BOGOVI"
Roman se dogaja pred 3500 leti, ko se je na Egejskih otokih začela razvijati prva civilizacija na evropskih tleh Njegova vse-blna je nepretrgana veriga dramatično napetih dogodkov ki jih je pisatelj nanizal tako mojstrsko, da bo čitatelj rad ponovno posegel po knjigi In jo vedno na novo z užitkom bral.
Ko te dni obnavljate naročnino na nafte liste, ie naročite tudi na romane DR. da zaeotovltc nflh nabavo po rnlžnnl ceni.
Gospodarske vesti
= Z-sedrnJc italijansko-nemškega trgovinskega odbora. V Rimu je bilo te dni pod predsedstvom poslanika Gianninija in nemikega p sla ika CPdiusa kratko zasedi nje tslijansko-nemškega trgovinskega odbora za urejanje gospodarskih razmer med obema državama. Na tem zasedanju so rešili vrsto tekočih vprašanj. Predvsem so bili spre j'-ti sklepi za olajšanje in pospešen je plačilnega prometa.
<= Manganova ruda iz Bukovi ne za Italijo. Rumunska vlada je izdala zakon o izkoriščanju rudnika manganove rude v Bukovimi, ki je last rumunskega pravoslavnega verskega zaklada. Razpoložljiva letna proizvodnja 9 000 ton manganove rude bo prodana Italiji po ceni 2200 lejev za tono. Doslej Je Sla manganova ruda lz tega ru 1-nika v Nemčijo, ki pa Ima sedaj za svoje potrebe na razpolago tudi druge vire zlasti v Ukrajini, tako da je celotna proizvodnja v Rumunlji reze.virana za potrebe Italije.
= Nemško-turfck« trg vinski pr<>mel. Na občnem zboru turške trgovinske zbornice za Nemčijo v BerPnu. ki obstoja že 15 let, je generalni tajnik zbornice dr. Turgui poudaril velik obseg, ki ga je dosegel trgo-
Vlsok! komlsarlat. Besedilo firme Je odslej: Fabbrica tendine »Štora« S. A. a Lu» biana. — Tovarna zaves »Štora« d. d. v Ljubljani. Družba sme v vsej kraljevini prevzemati agenture in komisijske posle, movati tovarne, prodajalne in skladišča,
'inovati že obstoeča podjetja ali se pri njih udeleževati ter v zvezi s svojimi posli kupovati in prodajati nepremičnine. Glavnica znaša 380.000 lir in je razdeljena na 8000 delnic po 47.50 lire, glasečih se na ime. Vpisan je član upravnega sveta dr. Albin šmajd, odvetnik v Ljubljani.
Oskrba Španije s kovinami. Voditelj španskega vrhovnega sveta za rude je te dni podal zanimivo izjavo o preskrbi Španije z raznimi važnimi kovinami. Španija je pričela v rastoči meri izkoriščati ležišča kremove in nikljeve rude in jc zlasti povečala proizvodnjo manganove rude. V pogledu feromangana in ferosilicija krije v celoti vso potrebo. V teku so dela za izkoriščanje molibdenove in vana-dijeve rude Tudi proizvodnja volframa sc je naglo povečala Prav tako je računati z nadalje njim povečanjem proizvodnje bakra cinka in azbesta.
= Ukinjene ameriške omejitve glede
proizvodnje pšenice, še lani ao v Ameriki z zaskrbljenostjo poročali, da je prinesla letina rekordni pridelek 26 in pol milijon* ton pšenice, medtem ko znaša lastna potrošnja 19 milijonov ton in je bilo računati, da se bodo neprodane rezerve povečale za 7 in pol milijona ton. Zato je tembolj presenetilo ukinjenje omejitev za proizvodnjo pšenice Kakor zatrjujejo je bfl ta ukrep izdan, ker so se rezerve navzlic rekordni proizvodnji skrčile. Mnogo ladij" skih pošiljk pšenice so potopile nemške podmornice. Neposredni povod za omejitev pa je ta, da hočejo na ta način preprečiti dviganje cen pšenici.
= Racioniranje konzerv v Zedinjenih državah. Iz Nevv Yorka poročajo o velikem vznemirjenju ki ga je povzročilo rac'oni-ranje kerzerv. Kakor je znano, se nikjer na svetu ne troši toliko živil v konzervah kakor v Zedinjenih državah. Zaradi pomanjkanja kositra, ki ga ni mogoče več uvažati z Malajskega polotoka, so sedaj potrebne znatne omejitve v prcizvodnjl ko- zerv. Ameriške gospodinje prirejajo kosila Ln večerje pogosto izključno iz konzerv, zato je razumljivo vznemirjenje, ki je nastopile, ko je bia 22. februarja za en teden ustavljena prodaje konzerv, s 1. marcem pa je stopilo v veljavo racioniranje po s:stemu točk. Za vsako osebo je na mesec ra razpelago 48 točk, vendar se računa že za ene normalno konzervo paradižnikove mezge 16 točk in bo lahko vsak potrošnik na mesec kupil največ 4 do 6 konzervnih škatelj. Dan pred zaporo so se pred trgovinami pojavile dolge vrste kupcev k' so se skuSaii založiti s kerzervami Se pred zaporo. Proti večeru so bile vse zaloge v
vinski promet med obema drŽavama. Delež
Nemčije v turškem trg:vinskem premetu detajlnih trgovinah razprodane. Je dosegel skoro 50%. Za razvoj trgovinskega prometa ima zbornica velike zasluge.
Iz trgo. .nskega re»istra. Pri tvrdkt »Mara« tvornici peta, družbi z o. z. v likvl-cijl v Borovnici je vnlran s^len i-red-ega občnega zbora, s katerim se razve-' 1iV' nklep »rlede riziruž tve i*1 'j vHaciJe Izbriše se likvidator Joško Majaron. — Pri tvrdki tovarna zaves »Štora« d. d. v št. Vidu nad Ljubljano so vpisane spre-1 memba družbenih pravil, ki jih je odobril
Kupujte svoje potrebščine pri naith oglaševalcih!
KULTURNI PREGLED
Disertacija M. SchaSferja
© GelSertn
Ljubljana, 4. marca.
Danes je bil prcmoviran na naši univerzi za doktorja filozofije tukajšnji evangeličanski pastor g. Michael Schaffer. in sicer na pod-«•4; inavguralne disertacije »Gellertovo socialno 'lodanje na život«. G. dr. Schaffer je študiral
Ljubljani germanistiko (ordmarij prof. dr.
Kciem na) in njegovo disertacijo, ki sega ■udi na področje filozofije, ata poleg prof. dr. M e 1 e m i n e odobnla še prol dr. France V e b e r in univ. docent dr. Anton O c v 1 r k. Izvleček iz obsežne disertacije ie izšel v srbsko-irvatskem tekstu v brošuri na 32 straneh in »bsega uvod v celoti, dalje prvo :n delno dru-•c poglavje prikaza, medtem ko «0 v celotni disertaciji obdelani Gellertovi socialn- nazori v sedmih daljš.h, obilno dokumentiranh po* g It v jih.
Novi doktor ljubljanske univerze si je izbral za poseben predjnet svojega znanstvenega pro» učevanja delo nekoč slavnega nem*kega pesnika, pisatelja in moralista Chnstiana Fiirchte-gotta Gelietfa (1713—1769) Geilert je bil sredi 18. siuletja na univerzi v Lipskcm učitelj za poezijo in pozneje tudi za moralo. Izdal ie med drugim v tistem času znamenite, v mnoge jezike prevedene »Fabcln und Erzahiungen« dalje »Geistliche Ode;) und Liedem«. »Mcra-lische Vorlesungcn«, roman »Lebcn der sclnve-dy;chcn Graf in \on G.« in več vese'ciger Njegova didaktičnc-moralistična poezia je že zelo oddaljena današnjemu pojmovanju poetičnega; njegove gledališke igre imajo komaj še kak pomen le kot dokumenti tedanjega stanja, k kažejo razvojno smer nemške dr 'matike. ter seveda močno oblede pred veličino Lessingo« vega dramatskega izraza. Zato bi Gc'iertovo skivstveno delo — v ostalem že zadosti ob* de^no in 1'teramo-zgodovmsko ccen eno — njoglo z literarne strani zanimati samo šc ožji Šrog proučevalccv duhovnega življenja Nemčije v 18. stoletju Toda pastor Michael Schaffer je iz Gellertovega dela izločil tiste idejne in moralne sestavine, ki so prav v današnjem času posebno aktualne, in jih je podvrgel vestnemu znanstvenemu razčlenjevan u in metodični primerjavi z drugimi sočasnimi pojavi te vrste. Posvetil se je namreč preučevanju Gel-lertovih socialnih nazorov njegovega socialne* ga etosa in jc tako približa! m šljenjc tega nemškega protestantskega pesnika etika, moralista in sodobnika evropskega prosvetijenske-
gibanja naši sodobnosti z njeno žgočo aktualno problematiko novega socialnega etosa m reda.
V uvodu svoje inavguralne disertacije pravi dr. Michael Schaffer. da je »zaradi popolnega spoznanja bistva tega pesnika potrebno premeriti njegovo delo predvsem s socialnim merilom« in da »s takim preučevanjem Gellerta dobiva njegovo delo tudi sodoben mačaj ker jc socialno vprašanje prav danes eno najvažnejših«. To je razširilo poglede na Gellertovo delo od čisto germanistične strani na idejno področje, s tem pa na področje filozofije. A tudi tu se je piscc disertacije omejil na tisto plat. ki je najbližja njegovi duhovniški funkciji: s svojo znanstveno razpravo je obdelal Geilertove poglede na socialno vprašanje z etične strani. Pokazal je. koliko je soodločalo pri oblikovanju Gellertovih socialnih na» zorov njegovo čustvovanje, v čemer se avtor zbirke »Geistliche Oden und Lieder« kaže kot eden prvih predstaviteljev duhovnega gibanja nove čustvenosti v nemški literatur 18. stolet« ja. Ker pa izvira vse njegovo duhovno življenje iz globoke pobožnosti. so scc ali.a čustva poseben spiritus movens Geilertovega delovanja kot človeka in pisatelja. Njegova etika ni zgolj sp!o=na filozofska etika, marveč je izrazito krščansko-evangeljskega značaja m tako zastopa. zavestno m z neomajno doslednostjo.
Avtor ljubljanske inavguralne disertacije o Gellertu se po določitvi obsega, značaja m po glavitne problematike svoje teze bavi z Gel-lertovimi predhodniki (pietisti s Spenerjem, filozofa Thomasius in WoIff), prikazuje tedanje težnje po nravnem in socialnem zboljšanju, ornenja vpliv Richardsonovih mora no-socialnih romanov in francoskih struj z Mortesquieom Voltairom in Rousseauom. V prvem poglavju natisnjenega izvlečka ugotavlja korenine Gellertovega socialnega etosa v vezan * ti človeka na Boga in v Kristusovem nauku in vzotu. Zaradi tega se Geilert v vsem tr_sno oklepa sv. pisma in v zanimivi obliki odklanja Rcus* seaua ter postavlja pokornost božji volji za temelj vseh sccialnih dolžnosti. Dr Schaffer kaže na vrsti odlomkov iz Gellenove poezije in proze, kako se je pri tem protestantskem pesniku m mislecu izoblikoval v marsičem nov, četudi versko utemeljen pojem človekovih socialnih dolžnosti. V nadaljnjem razglablja njegove poglede na socialne in asocialne nagone ter ugotavlja in označuje Gellertov model vzorno-socialnega človeka.
Ze iz teh izsledkov, ki so natisnjeni v objavljenem izvlečku, lahko posnemamo, da si je g. dr. Michael Schaffer izbral za svoje znanstveno preučevanje zanimiv predmet in da je odkril v predstavitelju protestantske moralistično-didaktične poezije 18 stoletja pogumnega in močnega predhodnika današnjih teženj po socialni pravičnosti Geilert pa je ta svoj družbeni vzor zakcrenini] v metafizičnem, pa v evangelijskih zapovedih in zgledih ter v visokem etičnem imperativu, ki mu je dal Kant nekoliko pozneje dokončno filozofsko formula* cijo in utemeljitev.
Kronika
*	Smrt pomorskega graditelja. Iz Rima
poročajo, da je umrl v izvrševanju svoje vojaSke dolžnosti inž. Ludovioo De Vito, mož, ki je dal mnogo pobud za gradnje morskih ladij. Pokojnik je obogatil italijansko mornarico posebno z mnogimi zamislim* hitrih motornih ladij. Ludovico De Vito je bdi sin znanega pomorskega konstruktorja geneiala Eugenia De Vita ter nečak senatorja. Roberta De Vita, ki je bil nekaj časa mmisier za mornarico.
*	Sp°minski dnevi v marcu. Marec je mesec raznih spominskih dni za italijanski narod. Na dan 10 marca je umrl v Pisl veliki buditelj Giuseppe Mazziali. Na lan 14. marca se je rodil kralj Umberto I., na dan 23. marca pa je kralj Karel Albert objavil vojno Avstriji ter s tem začel dobo osvobodilnih vojn za Italijo.
*	Pol verelUjeva brzojavka sicil»kim novinarjem. Pokrajinski sindikat fašističnih novinarjev v PaJermu je prejel od ministra za ljudsko kulturo Gaetana Polverellija brzojavko, v kateri jih minister bolri k na-daljnemu delu ter jih pozdravlja, zagotavljajoč jim svoje simpatije.
*	Proslava utemeljitelja italijanske orto-pedije. V Bologni so imeli te dni na ortopedi čni kliniki za vola Rizzoli spominsko ko-memoracijo Aleksandra Codivilla, utemelji-telia italijanske ortopedije, ki je umrl pred 31 "leti. O Codovilli je predaval prof. Leo-nardo Martinotti.
*	Obisk šolskih kuhinj. Nadzorniki GILL-a in vodje zveznega poveljstva stranke so pretekle dni brez predhodnega obvestila obiskali šolske kuhinje v Ljubljanski pokrajini. Doslej so obiskali kuhinje za šoloobvezne otroke v Kočevju, Ribnici, Logatcu, Črnomlju, Grosuplju, Metliki, Novem mestu, Trebnjem, Smihelu pri Novem mestu in pri Devici Mar. v Polju.
*	Smrt hčerke zaslužnega generala. V Rimu je umrla profesorica Feli Aubry-jeva, hči slavnega admirala, ki se je p m izkrcal na afriških tleh v imenu Italije. Pokojnica je bila zadnjih šest let zapoflena kot tajnica v uradu ministretva za ijud sko kulturo.
» Berlinska državna opera v Rimu. Te dni je obiskal italijansko prestolnico an-sarnbl državne opere v Berlinu, ki je v rimski kraljevi operi vprizoril Wagner-jevo opero »Tristan ln Isolda«. Tristana je pel tenorist Maks Lorenz, Isoldo Pavla Bučherjeva, režiral je Heinz Tietien. dirigiral pa Robert Heger. Predstava je žeta velik uspeh.
*	s puško nad tatove mandarin. 201etni mehanik Vincenzo Cannella v Palermu se je podal na neki vrt, da bi si nakradel mandarin. Lastnik vrta ga je zasačil ter je v trenutni jezi sprožil puško ter tako ob-strelil tatu, da so ga z resnimi poškodbami o 1 peljali v bolnišnico
*	Tatvina dragocenega prstana. Pred tednom dni je vdova Angela BoLla pogrešila svoj dragoceni prstan z briljanti in rubini. Spomnila se je, da je pustia prstan v kuhinji na mizi. kjer ga pa ni več našla. Naznanila je tatvino polic" ji. dan po ovadbi pa so našli pred vrati vdo-vinega stanovanja izginuli prstan v majhni škatlj'ci. Tat, ki so mu bili gotovo že na sledu, se je najbrže zbal aretacije in je prstan prinesel nazaj.
*	Tovorni avto v kavarni. Na Dunaju ie nek tovorni avto, ki ga je hotel Šofer zapeljati v stransko ulico, zadel v portal bližnje kavarne, razbil stekla in poškodoval vhod ter nekaj kavarniškega pohištva
*	750 jajc v najdenem kovčegu. Na postaji v Pratu so našli železniški miličniki kovčeg brez gospodarja. Odprli so ga ter ugotovili, da se nahaja v njem 750 jajc, ki 90 jih zaplenili.
*	Prijava čevljev, ki stanejo nad 160 lir. Ministrstvo za kovporacije je o 1 redil o popis blokiranih čevljev, katerih cena presega 160 lir. Gre seveda satmo za čevlje s podplati iz usnja.
*	Nesrečna smrt na lovu. lTletni Antoni o De Cataldo iz Save pri Tarantu je odšel e svojim 33Ietnim stricem Giovannijem Brigante na lov. Na lovu pa se je zgodila nesreča, da je Brigante svojega nečaka obstrelil do smrti. Oblasti raziskujejo zadevo.
(fefladtesM spis! F. S. Fiisžgarja
Ncva založba v Ljubljan' Je pravkar Izdala v knjigi na 360 straneh zadnji, 12. zvezek zbranih spisov p satelja F. S. Ficžgarja.
Svoje zbrano delo je pisatelj zaključil z mladinskimi spisi. V njih je še enkrat razgrni svojo pot od prvih pisateljskih začetkov do zadnjega klenega mojstrstva Nad vse značilen je njegov klasični uvod »Svojemu očetu«, posvetilo, ki ga naše slovstvo skoraj ne pozna, ne v načinu ne po vsebini. V njem ni postavil samo spomenika očetu, izvirnemu možu stare kore-n:ne, ampak je s prisrčno odkritostjo tudi razodel, odkod izhaja njegova osebnost, značaj in osnova njegovega dela: vse je ljud-ko, jasno in zdravo, obrnjeno v pošten napredek, dobrotnost m človeško srečo.
Knjiga je razdeljena na tri bistvena poglavja: Za pr'dne in poredne Študent naj bo, Go-pod Hudournik. Ta tri poglavja nam kanejo tudi tri stopnie Finžgarjevega pisateljskega razvoja V prvem razdelku so več noma šesave poučne zgodbice v slogu star-eišeGa m^n renskega pisanja kjer se poučnost rada odeva v zgodbo in se ji
PETEK. 5 MARCA 1943-XX1 7.30 Napevi in romance. — 8.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasba. - 13.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13 10 Po-ročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13 12 Radijske pesmi
—	orkester pesmi vodi dirigent Angelini
—	13.45 Simfonična glasba - 14.00 Poročila v italijanščini — 14 10 Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D M § janec
—	Pisana glasba — 15.00 Poročila v slovenščini. — 17.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 17 15 Operetna glasba — 17.35 Godalni orkester vod; dirigem Angelo. — 19.00 »Govorimo italijansko« — poučuje prof dr Stanko Leben. — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Operna glasba — 20.00 Napoved časa. — Poročila
v italijanščini — 20.15 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20 30 Simfonični koncert vodi dirigent Armando La Rosa Paroli. — V odmoru: predavanje v slovenščini — 22.00 Pisana glasba. — 22 05 Knn-cert vodi dirigent Pettinato. — 22 30 Pesm n napevi — 22 45 Poročila v italiianščini.
*	Josip Ohsel t. v Beogralu Je 1. felwu-arja po kratki boleail umrl bivši trgovec tn kavarnar v Mariboru g. Joeip ClzeL Rojen B m. 1865 v LaAkem Je po nedo-
vršenl gimnaziji služboval v Italiji, Rusiji, Dalmaciji, kjer se je poročil, na Koroškem, v Slavoniji in se spet kot trgovec nastanil v Savinjski dolini. Bil )e miren ln skromen delavec, ki je pošteno mislil, delal ln želel, ter se nesebično žrtvoval. Naj mu bo lahka domača grula; prijatelji ga ohranimo ▼ prijetnem spominu.
*	Strela je povzročila požar. I« AscoUa poročajo, da je te dni divjala huda nevihta v Monte Prandonu. Grmelo je, kakor da ee je približal sodni dan. Med drugim Je treščilo tudi v senik Magdalene Palestini. Strela je zanetila ogenj, ki je senik uničil do tal. Poestnica ima zaradi nesreče 60.000 lir škode.
*	Usodna pomol« mladenke. 1 »letna
Margherita Mracovich Iz Suese je tcdBla že več dni o silnih bolečinah v glavi. Hotela je bolečine pregnati z neko pijačo, pomotoma pa je namesto zdravila Izpila stekleničko strupa in Je v strašnih bolečinah umrla v bolnišnici v Fiume.
*	Dva brata umrla ob istem času. Iz Viareggia poročajo o smrti dveh bratov, Evgenia in Emila Bonuccellia, ki sta bila stara 73, odnosno 75 let. Čeprav nista živela skupaj, ju je smrt pobrala v kratkem prosledku nekaj ur. Pokojnika sta biHa med najstarejšimi prebivalci Viareggia.
*	Bik ga je nasadil na roge. 44 letni Ariodarte Bonazza iz Ferrare je vodil mladega bika po cesti. Nenadoma se je žival zapodila v gonjača ter ga pritisnila k zidu in ga nasadila na roge. Preden so žival ukrotili, je nesrečnik izkrvavel ter v bolnišnici umrl. Zapustil je ženo in 11 nepreskrbljenih ctrok.
*	železniška nezgoda. Na postaji Albinla pri Ortebellu sta zašla med dva vlaka 70-letni Tomaso Cerulli in 43!etni Gugllelmo Francini. Prvega je lokomotiva povozila do smrti, Irugi pa je bil hudo ranjen, vendar pa je ostal pri življenju.
IZ LJUBLJANE
u— Novi gr bovi. Po kratki težki bolezni je umrl g. Rudolf Habjan, sodni oflcijal v pokrju. Pokojnik je tli v Ljubljan' kakor v Beli Krajin; splošno z an, saj je dolga leta sodeloval pri raznih koristnih društvih. Imel je širok kr.g prijateljev, ki so ga ?nili kot pr jetnega, o-clkritosrčnega družabnika in splošno kot zn"čajnega m ža. p.ecl dnevi je scor ved o čvrsti in zdravi Habjan zbolel za pljučnico in ko so ža mislili, da Je kriz? premagana, je nepr Okovano omahnil v v-Či et. K vernemu počitku ga bomo s?r ' danes ob 15. iz k"pol:C2 sv. Antena a ii G" pe vdovi, gespe hčerk; ln ostalemu sorodstvu odkritosrčno soža je! — Po daljšom trpljenju je umrla v sv ji najlepši dob' ga. Tika S k o f i č e -v a seoroga mesar'-, s Starega trga št. 7. Pokojnica je bila štajerska rejrkinja in -jo jo imeli z-rrd," prijetne, odkritosrčne narave radi ve;, ki 90 jo posneli. Pro: te d ! jo Je napadla težke bolezen v g1.i "i ir. je bi-a potrebna operacija, ki j je scer prertabt. toda smrt jo je reši1 a n:dolnjega trplje-na. Včeraj pop:ldnc so p ijatelj,- in z -.anc', soremii pokomico iz kapelice sv. A dre ji na pokopališče k Sv. Kr žu. — Na-r'olie e umrla gospa Amalija J a k 5 e t o v a, ki ;o bofo p kopali danoj v Cerknici. — Svojcem na.še sožalje!
u_ zadnja l>°t g. župnika Janka IMr-leta je bila krasna in prisrčna počastitev vzornega dušnega pcstTja. Ves šentjakobski okraj se je edel v žalne zastave ter je krepil svojega dragega žup ilt3, ko je počival na katafalku v župni ccrkvi. kjer je IV-la dopoldne tudi opravljena zadušnica. Popoldne se je pred šentjakobsko cerkvjo zbrala ogromna množica pogrebcev iz vae Ljubijare. V cerkvi je opravil zadušne mc. l tve g. knezoškcf or Greg rij Roimao Razvil se je žalni sprevod, kakrinega šentjakobski okraj pač že dolga leta ni videl. Za nosilcem križa je stopala šentjakobska mladina, nato so se uvrstie nabožne družbe sledili so nosilci ve*cev. na mrtvaškem vozu pa js P čival en sam venec, spleten iz smrečja. Za sorodniki se je uvrstil velik zbor ljubljanske duhovščine z g. knezoftko-fem in Član' stolnega kspitlja. Petem so se uvrstili premnogi Ljubij<9 r čani. ki so bili župnikovi ožji znanci ali scdelavc' iz prejšnjih let. ali pa »mo njegovi skromni častilci. Sledla je še dolga vr.:ta ljublian-'•ireg" ženstva. Vso pot skczl Ljubljano je župnika spremljal tudi gest špalir. Kondukt jc vodil g. stol i kanonik dr. K'inar s tremi duh-vniki. Združen' pevci so zapeli v cerkvi in ob grobu, župnik Janko Barle je bil vse življenje skromen in nesebičen iskal ni ne časti -e slave. Toda poslednja peča-it'tev je bila vsekikor doetojna njeg-ve nlemenitosti. Naj mu bo lahak poč:tek!
u— promocija tn-angcljekega pastorja. V četrtek ob 12. uri se je izvrš -a v rektorjevi s: bi na imiverzi promoc!.ja tukaj, njega pa-t rjs g. Michnela Scha ffer-j a za doktorja filozofije. Svečanemu aktu so pr sostvovali številn' zna cl ln znanke novega dokfcja. Promocijo so izvršili rektor dr. M. Kes, dekan filoz f ke fakultete dr. šturm in ket promotor profesor £«rma-nist ke dr. Jakob Kelemina. Naše čestitke!
u— Z Abraham m se je srebal g. Jože štrukelj, lastnik tvrdke »Radioval« v Dalmatinovi ulici. Jub lant je pristen Ljub. ■jančan že nrogo let akti,vni član raznih trgovskih ustanov ter vodeči član sindikata trgovcev z radijskimi aparati, k' volj ram gfvolo ugledno tvrdko že 15 let. Gospodu štruklju čestitamo cb tako pomembnem dvornem jubileju in mu želimo da bi zdrav
dobro prilega tudi domačijska romantika (Vrbenski ovčar). Najznačilnejši med temj mladostnimi spisi je »Gospod Lovro«; tu se v povestni obliki in kratkih navodilih razvršča cela domača mladinska vzgoja, nekak Blaže in Nežica ali Stritarjev Gr ški gospod. Slovstveni zgodovinar pa bo ugotovil da je »Gospod Lovro« nastal prej kakor Stritarjeva mlad'nska šola »Pod lipo« in je zato tem značilnejši: obenem je treba vedet, da je bil ta gospod LovrO znameniti brezmški žnipnik. sadierejec narodni gospodar in politik Lovro Pintar. — Sred;šče knjige je diiaška povesi »Študent naj bo!« ko* p'sateijeve5a la?tne£s ž'v-lienja. naoisan v leth nlesove največip moči in ob'1'kovalne sočnosti Ta ler>» "n živa podoba stare Liub^nne tedanjesra di-iaš^efa in d^ižnb'"'3"'^	rnoit-tr-k^
nrekr;vn sv.roi vz^o^' nnmen pt '7. n ie vendarle ia^no	v°o
s katero pisatelj gleda na ljudi in razbira
njihove obraze v igri življenja Francelj in Jaka sta dve prsrčni in zdrav mladiki, izruvani iz domače prsti in prestavljeni v zaprašeno meetno ozračje, kjer si morata najti sonca in tal. — V Gospodu Hudourniku stop končno pred nas modrijan, ki se je umaknil mestnem sencam in uživa skromno prostost sred' gorskega sveta. V tem ciklu zgodbic se človek pn'h!:žn največji prijateljic življenja — božji naravi, io skuša doumeti in si iz nje nabira modrosti »Hudoumikova m:ška« »HiHnumi-vova polha dva« pa tudi posamezna po-9'avia o L'?ku so biseri Žlval-k:h po^eM' "'ob^kn d"*ivet1e in donm*t1e pHmde 'n »/vien.ia Zadnji z%'Pzek Fi^žerarjevih spi-?ov ie tedaj lep zaključek 7brnn<"»f> deln nri^rčen konec ^nčas^e nrve vdale doku.
njiM+pHMrflnln K znnčaju in n-men« Zbranih sp'sov F. S	nt> n??mprsvaino Se vrniti z
i obširnejš m poročiom.

m$mm
; '7 ' V- ; 3	1 t
\ -tet* ■ : • Mii * v % ,.s* "	v
> V " ' V *; f : V " . \	v t H •
»*• .-i-" • •• <	v.
" ' • v*	
^ -	
mi
m


Preparativi per la partenza dl nostri Mas da nna base mediterranea — Priprave tM odhod italijanskih MAS iz nekega sredozemskega oporišča
in »dovoljen d^čoKal ie več podobnih obletnic.
u— Sijaj, sijaj Sonce!.. V sredo smo imeli še toplejše vreme kakor prejšnja dva dneva. To je bil že pravi majski dan. živo srebrr. se Je namreč povzpelo na 19.2 st. C. Mnogi so se sprehajali brez površnikev, Ljubljančanke so pa v tpložnem že odložile težjo zimsko opravo ir. oblekle pomladne kostume. V parkih Je p Inc sprehajalcev m klopi so skoraj vedno zasedene. Delo po vrtovih ln njivah n-preevuje. Kakor nam sparočajo z Dolenjskega, je že ves teden -:elo Živahno tud' p: vinogradih. Včeraj zjutraj smo zabeležili 1.4 stop. C. Zjutraj ie zrvel svež veter, ki je nanovo prečistil jzračje ir nebesn obok Spet nam je toplo sijalo sonce.
u— I>e'i, ki so Jfb napisali »lavni skla-• at+H. v p^' ri-^m ritmu. S" na sporedu IX. sirafen čnega koncerta, ki bo 8. t. m. v ve-i k; unio ski dvorani. Spored obsega na-; lednje točke: 1) Straucs: P-ed!gra k opereti »Netopir«; 2) V/eber: P ziv na ples; 3) Rossinl: Tarantela; 4) Dvcfak: Slovanski ples n 8; 5) Ponchielli: Ples ur z epe. •e ?-La Gi conda«; 6) Rihard Strruss: Valček iz cocre »Kavalir z rcio«; 7) Bernard: Ko"o; 8) Lchar: Zlato in srebro — valček. Vse točke b. izvajal veliki simfonični or* ke tor pod vodstvom dir genta Draga Ma. ris 6;ia ca Začetek koncerta bo trčno ob pol 7." uri zvečer. Konec pred 8. uro.
e ®alnl venci, poročni šopki, aranžmaji in I cvetje	»»ROZA«« cvetličarna
u_ Vodstvo »K°rcpctitorija« vabi starše dijakov ferc« njih, meščanskih in ljudsk li šol, da jih vpišejo k nam. kjer jih dnevno pripravljamo iz vseh predmetov za naslednji' dan. Za vsakega vodimo kontrolo o uspehu na š li Posebni tečaji za privatne in razredne -zpite! Honorar zmeren rev-nejš: popust! Vp sovanje dnevno od 8—12 in 14—16. KorepetitoriJ, Mestni trg 17/1.
u— 4. javna produkcija šole Glasbene Matice bo danes ob 17. uri v mali filhar-m nični dvorani. Iz klavirskega oddelka bodo nastopili gojene': Golob Marjan, Per-tot Pavel, KarnovSck Darja. Trinkaus Duša. Rems Fedcr, Klakočcr Marica, Jamnik oiga ir Vadnal Metka, ki igrata štlriročno dalje Glaiar Sonia. Kurent Stsša Jermol Zorica, Korenini Saša, Samec Janja, Vrbič Dafri, Kral Edita Janež'č Marija, Miklav-člč Mlriam Ahlin Cvetka in Gamze R.san-rla Iz violinskega oddelka pa naslednji go. •enci: Kušej Mirko, katerega »premija na klavirju Kričej Drago, dalje Wohinz Mihael, ki ga spremlja Woh:nz Marjanca, Orafenauer Svetoslava ob spremi je vanju SkerlJ Bože. Muigelj Kirel ob srpremljeva-nju prof. Bizjakove in Sajovic Jan ob spremi je vanju prof. Sancinrve. Podrobni spored je ra razpolago v knjigarni Glasbene Matice. Opozarjamo da bo začetek točno ob 17. uri. 5. javna produkcij« bo jutri ob 17. v mali filharmoničn' dvorani.
U— Dodatne živilske nakaznice ca teto-ke za mesec marec bo mestni preskrbovalni urad deliti po Številkah ootrdil tako da pridejo na vrsto v petek 5. t m. 5*«v'"l:e 1 do 100. v soboto 6. t. m. številke mi do 200 v ponedeljek 8 t m. Številke •>01 do 300 v torek fi t. m. Številke 301 do 400. v sredo 10 t m Številke 401 do 500. v četrtek 11. t m Stevlke 501 do 600, V netek 12. t m številke 601 do 700. v soboto 13 t m številke 701 do 800. v pone--leM-k 15 t m Številke 801 do 900 in v trrrrV 16 t m številke 901 do 1000. Od n-Me 17 t m dalle bo mestni preskrbovalni urad sprejemal reklamacije. Opozar-'?>m<? da bedo uprav'čenci dobl1; dodatn* ^iv:iske nakaznice «amo s Do^rdllom In širno do 25 vsakega meseca ko morajo biti n?>kn7p'cp r>T*ev7P*e. PndW.1a moraio še i»ti vrr>'M potrjene semame št. Iti. Za **» nBme1^	urad vsak dan od 8 do
12. «n o^ 1>i do i« uto v palafl Bata.
u— Delojemalce fotopTafske stroke va-
'vmo da ce ud^ojlio etroko^Tieea sestan-e? bn vr«!l v nedeljo, dne 7 marca ob 9*0 uri d ono'dne v prostorih Od-jndii=tr-'i-lr'"b Hololemalcev PDZ Mi-'-In«!čr>va c	frielnv^ka zborT)1ca» Na
-«c4»nVu cp bo ob^^^ava'0 ^mraJhjnle ure-nofoiav detni®ma1cev fnto^ stroke in	strokovne
-^^pvp ter 1« v	v«eb nrizadetih
U—	morfKtke In T»1"t!l«e fdeloje-
-ifllke V	Si^^^nta deloipmal-
"pv	vbi^o na članek?
r««tnru»V v	7 T H tfl4S ob 10
•iri V nrnf+o-;V>	(Je.
rt«Vov	f>tr jTfir bn na
«i»«m'or n r1<irw~i1»i?tvf Iro. ležbe. — Oddelek industrijskih dejemaleev.
a— Zabavni večer priredi Sindikat hišnih poslev v nedelj«, dne 7. marca t L
5. ari popoldne v dvorani Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva cesta 22. Spored: Medved: Ljubezen in pomlad; Mav: Od Svet'ga Pes-egrina; Mlakar: Nevesta iz Amerike. Vabijo se vse služkinje in V«, drugi, da se tc prireditve gotovo udeležijo. Za smeh je obilo preskrbljeno. Vstopnina znaša: sedeži 6, 5 in 4 l're, stojišče 2 liri. Predprodaja vstopnic eno uro pred predstavo v veatibulu pred dvorano. Cisti dobiček je namenjen za podpore onemoglim služkinjam.
u— Strojepisni tečaji — nov! dnevni ta večerni — (eno-, dvo- in trime3i?ni) prično 8. marca. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna M*: Največja moderna strojepisnica raznovrstni stroji. Učnina zmerna. Informacije m prijave dnevno tudi zvečer. — Zahtevajte brezplačni prospekt: Trgovsko UČIMŠČ® »Christofov učni zavo«l*f f)om»ibran**lca 15.
Iz Hrvatske
Umrl je Srečko Ilaffanclli. Po kratkem bolehanju je v Zagrebu umrl član gledališkega baleta Srečko Raffanelli. Po rodu Je bil iz Spalata, kjer je tudi nastopil svojo gledališko kariero, od tod pa je leta prišel v Zagreb. Bil je nadarjen, mlad umetnik, ki je vse prezgodaj odšel s pozor-niče življenja.
Knjižna di-tuba sv. Hicronima, ki vrM med Ilrvati podobno poslanstvo kakor naštL Družba sv. Mohorja, je te dni imela jubilejno skupščino. Bila je to 75. glavna *up-ščina, katere se je poleg drugih predstavnikov udeležil pokrovitelj nadškol dr. Ste-pinac. Družba tudi v sedanji vojni pridno deluje in je izdala lani 18 novih knjig, poleg tega pa. izdaja 4 časopise. Skupno im» 211 sotru Inikov.
Hrvatske pravoslavne cerkve, ki So olh novljene, otvarjajo v raznih krajih, kj«r biva pravoslavno prebivalstvo. Posebno svečana je bila otvoritev hrvatske pravo« slavne cerkve v Ilijašu, kamor so priSB predstavniki vlade, oblastev in vojake. Pravoslavni župnik Popovič se je zahvalil hr* vatski vladi in je rekel, da se z ustanovitvijo hrvatske pravoslavne cerkve ni 8 ničemer dotaknilo pravoslavja in se služba božja z vsemi obredi vrši kakor prejtoje čase. Na 1 al je so svečano odprli hrvatske pravoslavne cerkve v Zvarniku, Kozloku, Kalesiji in SrebrnicL
Delavsko ljudsko vseučilišče, prvo M. Hrvatskem, je bilo ustanovljeno v Zagrebu. Predavanja so v dvorani Delavske zbornice. Prvi je predaval dr. Vladimir CLcak • glavničarstvu. Drugo predavanje 2. t* m. pa je imelo naslov: »Kmetska borca Matija Gubec in Matija Ivanič«.
Poglvnikov dom na BitovnJI planini bO zgradila sarajevska podružoica Hrrsidhv-ga planinskega društva.
Smrt Kristine K°šuti6eve. V petek «Ju-traj je umrla v Zagrebu v starosti 82 let ga. Kristina Kcgutičeva, mati star« hrvatske književnice in urednice »Hrvatskega ženskesra lista« gospe Side Košutlteve P* rodu je bila i/ Radoboja v Hrvatske« 7A-gorju in je b:la v Zagrebu splošno znana.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Petek, 5. marca, ob 15: Kovsrstre te ljubezen. Izven. Cene od 12 lir navzdol. Sobota, 6. marca, ob 17.30: Veliki m»L
Red A.	#
Nedelja, 7. marca, ob 14: Princeska In pa* stirček. Mladinska predstava. Izven. Cene od 12 lir navzdol. — ob 17.80: j«mm.
Izven. Cene od 20 lir navzdoL •
L. Prenner: »Veliki moi«. Komedija v
treh dejanjih. Osebe: Vrhunec. — VL Skrbinšek, Praznikov« — Starčev«, Praznik
—	Cesar, Nada — Rasbergerjeva, ZOrin
—	Brezigar, Votlina — Peček, Močerad
—	Kožuta, Pivnik — P. Kovič, Volk — Li. pah. Lisjak — Količ. Modrijan — Raztresen. Skaza — Bratina. Grajšek — BUi, Mogočnik — Drenovec, Kresnik — Na-krst. Milka — Sancinova, komisar — Go» riniek. Režiser: M. Skrbinšek.
OPERA
Petek, 5. marca: zaprto.
Sobota, 6. marca, ob 17: Don Pasqaa!e.
Izven Cene od 28 l'r navzdol. Nedelja. 7. marca, ob 16: Zemlja Smehljaja. Opereta. Izven. Cene od 28 lir nav?dol. Ponedeljek, 8. marca: zaprto.

S P O R T
Kakšen bi moral biti
spirtni sodnik?
Ta važna funkcija zahteva celega človeka v vsakem pogledu
Mnogo črn la je bilo že prel tega zaradi £7, :'nih sodnkov, predvsem o:ih, ki krotijo igia ce na zelenem p lju. toda zmerom zneva se pojavlja to vprašanje in je tudi tako pereče, da se ga ne more ogniti nihče, ki kakor koli obravnava razve j katere koli športne panoge. Tako se je zgod lo tudi z am^n temu italijanskemu p scu in n go-metnemu strokovnjaku Mariu Zappi. ki je napisal krr.sno delo o te; najbolj udomačeni spo: tni panogi v Italiji in v njem seveda ni mogel zamolčati vsžne vloge, k1 jo ima pri izvajanju te pa-oge edini nevtralni človek v vsaki nogometni prired tvj. Njegova naloga je bila nekoliko olajšana zaradi tega, ker imajo Italijani v svojem scdn'škem kadru moža. ki spada po sv: jih sposobnostih med najboljše na svetu in je torej lahko ra njem samem proučeval, kakšen prav za prav b; moral idealen pportn sodnik biti. Ne glede na to. kako misli širck: krog prijateljev nogometa o sodniku Rinaldu Barlasini — nani sm; mi.Iili prej — od katerih pravijo nekateri, da žvjžga prav takrat, da ustavi s tako dvomljivo odločtvijo najbolj priljubi je'ega igra'ca in ne glede na razne druge pripombe ki jih je deležen vsak tolmač nogometnih pravil na terenu, je izven dvoma, da je sodniška funkcija izredno važna za igro. ker sicer n; mogeče n<-bene tekme končati brez incidentov.
Gkvna naloga sodnika je. tako pravi Zappa v svoji knjigi, da ume v danem trenutku preglednti situacijo ra "igrišču in v odlomku sekunde uveljav:ti pravico, ki jo ima po pravilih. Vs3k sodnik mora imeti lastnosti, ki jih občnstvo nikoli ne more ali noče pravilno oceniti. Predvsem mora b'ti vsak sodnik fizično dovolj razvit, da lahko vzdrži rapore ostre nogometne tekme med krtero mora povprečne preteči 10 ali tudi 12 km in se izkazati tudi kot sprinter. kadar se začne igra bliokovito prenašati z ene polovice igrišča na drugo Dalje mora temeljito poznati nogometna pravila, vendar pa ibenem raču"stl tudi s tem da ga lahko vsak hip zadene kar koli ne-predv denega. Z napete pozornostjo mora slediti poteku i^re ter paziti tudi na igralce. ki so v sik čas morda tudi daleč atran od žoge. Razscdnor.ti mora imeti mnogo, j ker mora strogo ločiti slučaje ali namene i pr' napačnih udf.rcih proti žogi ali ob dvo- j bojih med posameznimi igralci, pri vsem : tem pa tudi dobro mero odločnosti, da kaz- \ nuje pravilno, in pravega merila, da upo- i rablja svojo avtoriteto preti igralcem in ; obč nstvu, ne da bi zaradi tega izzival od- j por in razburjenje v nasprotnem taboru. [ Težko si je zamisliti človeka, ki bi v ent [ onebi združeval vse te lastnosti in tudi v j redkih primerih kjer je tako, ima mož s i piščalko v ustih samo dv.je oči. Pravico do i priznanja ima p3č samo eni, ki zna pvoie j »poslovanje« urediti tako, da ga igralci in 1 občinstvo lahko prenašajo tudi takrat ka- j dsr - dloči kaj napačnega. Marsikatere last- j nosti, ki j»i in;ra sevdnik imeti, se opioh ! ne de jo pridcb ti, mnogo pa je tudi takih, ki i se dajo z vajo in skušnjami izpopolniti; v tehničnem pogledu pa morajo sodniki ar:tj svoje z"anje s študijami, razpravami in prekso na terenu. P;vrh tega pa tud ne smejo zanemarjati telesa, kajti kaj jim pomaga, če imajo polno znanja v možganih, pa njihovo prešibko telo ne vzdrži naporov na igrišču.
Z eno besedo, vsak pravi spertni sodnik ima težke naloge in zato j h je tudi tako malo, ki v vsakem pogledu ustrezajo vsem številnim zahtevam te funkcije v športu.
OGGI
DANES
PRD1A PREMIERA
AL CEVE — KINO
UNION
\flL
i^r
i

lene du;-lazije, črni bor, gladki bor, gezdni 1 b-ir, k. stanj, domači jasen in akacijo. Sa-! d ke naj lastr.iki gozdn h parcel takoj na-1 oči jo n plačajo pri svojih občinah. Res revni gozdni posestniki pa lahko zaprosijo za brezplačne sadike.
n— živ nski setfem. V ponedeljek je bila na Lok v N.vem me3tu običajna vsakome-secna sejmica. ra katero so živinoreje, pripeljali prašiče. Največ prašičev je bilo pripeljanih iz St. Jerneja, Orehov ce in Kostanjevice. Cene lo se zadnj' mesec ustalile in le večje p. vpraševanje ali medsebojro prekupčevanje povzroča tu in tam n<a jši porast ceo. Kakor na vseh p slednjih sejmih so bi:i tudi tokrat vsi praš či '.ako j pr dani Kupcav je bilo največ iz Suhe Krajine in iz žužemberške okolice.
n— Nesreče otrok. Na travniku je pri igranju padel 6 letni Janez Grablovič tako nesrečro, da si je zlomil desno n.go v gležnju. Pr; skakanju po podu se je nasadil na gnojne v:le 8 letni kočarjev sin Ja ko Pu-stavrh iz šmarjete ter d:bil nevarne poškodbe v želodcu. S skednja je padel v jasli 5 letni Mirko Debeljak iz Oreh vice in si zlomil levico. Pri napravikanju drv se je nevarno vsekal v desr-Co 9 letni Jože Gori-čan:n iz Crešnjic.
Mati oglasi
Kdor l6č* *iu2bo pmčs a »stilt, DcneOo L -JO a drt a pro* takso -.60 a> dajanje naslovu 4I1 Slfro L 2.— Najmanjši iznos a, te oglase J* L 7,— - Za ženltve m dopisovanja Je plačat) n »»ako besedo L 1.—. za »se druge oglaae L —.«0 za besedo, za dr* m prov takso L —SO datanl* nimlnv* »11 *ifm t, S.— N»)manlAi iftno* n t* ogla»> le L 10._
Hišni posli
flahijo s;luib(>
Postrežnico
samo za aopo.d.in sprejmem. Naslov v ogi odd Jutra.	3553 1 a
Čajni servis
češki poicei. n :n pred-sobno ps ho z ogledalom prodam. P. O. Sv. Petra c. 8. Dvakrat zvon ti.
3582 6
Z Gorenjskega
V Smartnem pri Litiji je bil sklican velik zbor političnih sodelavcev. Krajevni
Služkinjo
prdno n poitano. vajeno vseh h;šn h del. z dobro hrano n plaio, t.ikoj sprejmem. Nrs'ov v T Odm trgovini T Eger Sv. Petra c. 2. 3551 la
J|$

ud®
Urttiliitšlro
dob ■iluiho
LIHA SILVI
IRASEMA DILIAN CARLA DEL POGGIO ROBERTO VILLA
Dekle
snažno in polteno i§fem od 7. do 3 ure kot po
skupinski vodja VVeiss je govoril o naiod-1 ^lov vv nem socializmu in komunizmu. Dal jc j tra.	35801 a
smernice za ielo v totalni vojni. Sledil je ! splošen razgovor. Nadalje je bilo sk icano zboiovanje mladine, žene sa se razgovar jale o izdelovanju daril za bolnišnice. Pojasnila je dala voditeljica Karllna Robav-sova.
V	Smartnem pod Šmarno g°ro je po
daljšem trpljenju umrl Janez Urh, ki je bil blizu 20 let zaposlen v Sevnikovi tovarni v Tacnu, naposled pa v kamnolomu. Celovški dnevnik ga hvali kot vodjo celice in gasilca. Bil je star 46 let ter je zapustil vdovo in 3 otroke.
V	Mežiški dolini je prelaval odlikovanec
z viteškim križcem mijor Schmidt. Opiso- "	-----=-
val je vojno na vzhodni Lonti. Predlanskim j	VaJenko
je major Schmidt vodil svojo edinico skozi j sprejme	modisttta
Mežiško dolino v borbo proti Jugoslaviji. Šinkovec Justi, Pra?a Zdaj je najprej predaval v Guštanju, mti pa v jelclarni v Ravnah, kakor tudi v on-dotni gospodinjski šoli.
Prodamo
perz-Jske in bosanske preproge razno porcelan posodo in stek!en no. e'ektr čen sesn'ec za prah nekaj posteljnega perila. starinsko uro na a'a-ba^ter stebr čk h in ra-7.nn druge predmete. — ^ BC. Ljubljen;! Med ve dt>va c 8 poleg kolodvora Sšk-i.	»oai-b
Opremljeno sobo
oddam gospodu tukoj Naslov v ogi. odd. Ju tra	3581 23
Srebrne predmete
in kovance kup m. Pia čam najvišjo ceno. Po nudbe na ogl. odd Ju tra pod »Srebro«. 3502 7
Praktikanta(injo)
za specer Jsko trgov no se takoj sprejme. Ponudbe na ogl odd Ju tra pod »Spreten <n vesten«.	3557 2a
ftrpfhcifke
h Spodnje štajerske
O Mussoliniju in njegovem delu je v
kova 8/1.
3562 44
Vajenca(ko)
sprejme specer Jska trgo-v na. Ponudbe na ogloda Jutra pod »Mar IJ.Vc.	3558 44
Lahek voz
na vzmet' 1 ko'eselJ,
ba
Sobo
z ločen m vnodom išče ak.idem k. Ponudbe na og! odd. Jutra pod sCenter«	3560 23a
Izgubljeno
Najditelju
— poštenemu najd telju knj ge ">Als wir am Pa-1 sub o standen-- od p sa tel J a Hans d. Golo. Ver-!ag Herman Innsbruck dam lepo nagrado. Javi
Denarnico
7. nek.ij iirtan. sem a-gub V denarne Jo b ! tudi zob m ena km. na. Najdtelja prosim, ia Jo odda v ogi. cdd. Jutra. Izgubljeno je b lo pred trgov no Kr sper na Mestnem trgu
3575 2S
Pridelki
grli event. odprta kočija) ; mj na p0:-kuj. trgovina no« a^ rab'jen. se kup>, M;izer Ljubljana, ravnr-takc se kup- ena	3588 28
p'ahta za komat. Ponu- 1 _
dbe m ogl odd Jutra	f, l;_tn:c_
pod »Lahek \07,-	Lrna listnica
3589 7 ! z denarjem in nujn-mi ------- | dokumenti ee je izgubi-
Lnx-Siemens i la- Ker last rev^e
,.px.-j ,„,,,.„ Drah : ženske, lepo p ros m	da
™ L - kh/; P	se vrne proti nagradi	na
manj rabjen - stare , Grablovičeva	28 Tnarrke. kun m takoj j
Seno in slamo
kupuje Ua.pod.jrsk.i zveza Ljubljana Ble we sova cesta št. 29 . 3567-33
Korenje,
ru-reno ko.eia.uj ^n kr m Ino peso prodaja od petk.i dalje t. J. od 5. t. m. Gospodarska zveza v svoj h sklad šiih r Maistrovi ulici št 10.
3563 33
Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelka
Ponudbe z nasveti n? o<?l odd Jutra nori »Lux Semen«'. 3555 7
odd. Jutra.
Vajenko

ponedeljek predaval pod okriljem Heimat-' sprejmem Stepnar Ivan bunda v zborovalnici višje šoie v Mariboru j ^ 9modlstka- Str rektor Hermann VVedler. To je bilo
Kolesa
Več tricikljev
zvanredna pr i ka. po zelo n zki ceni napto-dnj. V raiun vzamemo biclklje. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6.
3587-11
nje-
Fabsrki iz avtomobilizma
V	Sao Paolu v Braziiji se je pred kratkim začel tečaj, v katerem bodo izvežbali tehnike, ki bodo po končanem teoretičnem delu poslaoi na plantaže za pr delovanje gumija. Stvar torej ne napreduje tako naglo kakor so računali Američani, ki so si že v najkrajšem času obetali ogromne dobave gumija z braz lskih plantaž. Dejansko se zsenkrat šele vežbaje ljudje, ki naj se lotijo tega — kakor pravijo — silno nuj-rega dela.
*
Eoliv ja bo poslala v Ameriko samo del izdelanega kavčuka kajti zdaj je prišlo na dan, da ima Brazlija že prej sklenjene dogovore z Argentjnijo 'n o-*alimi južnoameriškimi državami kam r bo odšel glav. ni del proizvodnje tega dragocenega blaga za vojno.
*
Švica je zašla v težave glede preskrbe s
premogom, i- sicer iz razloga, ker dozdaj še ni obnovila gospodarskega sporazuma z
Nemčijo.
*
V	Združenih državah ameriških so v 1. 1912 č sti dobički v jekLarnah padli za 34.5 odst., delničarji v kemični industriji pa so lani spravili za 14.3 odst. manj do-
bička kakor leto dni prej. Ta vojna je torej draga tudi za same Američane! *
Prj Bokovu na Hrvatskem so odkrili nova najdišča zemeljskih olj, največ petroleja.
•
Promet na avtom bliski progi, ki je vezala Lizbono in Elvas na španski meji in je spadala med najvažnejše prometne, žile na Portugalskem, so morali ustaviti, ker
za cbrat primanjkuje goriva in pnevmatik. *
Kako se je ra Madžarskem širila mehanizacija v poljedelstvu, kažejo zgovorno naslednje številke:
1935 1937 1939 1941 traktorjev	43 227 214 694
mlatilnih strojev 161 147 233 563 plugov	6221 11.370 14.521 22 520
sejalnh strojev 710 1318 1877 4142 *
Ameriška vlada je odredila, da morajo hišni lastnik« v vseh svojih zgradbah preurediti naprave za kurjavo tako, da nikjer več ne bodo uporabljali za to nafte, temveč samo premog.
Pouk
To je
govo drugo predavanje o fašizmu
Dijaška skupina državne visoke š°le za glasbeno vzg®jo je tudi letos prispela gostovat na Spodnje štnjersiko. Včeraj je priredila koncert pri Westnu v Celju. V Trbovljah pa bo nastopila pred mladino.
Menjava straže v Mariboru. Pretekli petek so se zbrali v uradu deželnega svetnika v Mariboru predstavniki političnih Ln državnih uradov mariborskega mestnega okrožja. Prišli so tudi predstavniki vojske. Poslovili so se od deželnega svetnika Her-beita Toscherja in njegovih najožjih sodelavcev, ki so odrinili v vojaško službo ter naprodaj. Na ogled da so pozlravili novega deželnega svetnika ^ u^Ta^. Ljub° dr. Engelhardta.	Ijana. Medvedova c. 8.
po.eg kolodvora Šiška.
3590 6
Inštruktor
1 instru ra z uspenjm nt-' žje-ioica. Naslov na ogl. odd. Jutra.	3566 4
mm, y,M„i
Sarajev. preproga
vozjxua, 3-2 m. ugouno
Oblačila
Moško obleko
dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd Jutra.	3584 13

Fon aparat
(za suoeule las) usodno
Iz Novega mesta
n— Pomlad na Dolenjskem. Po izredno krasnem februarju, kakršnega se najstarejši dolenjski očanci ne opominjajo, je ostalo tudi v marcu sonce zvesto Dolenjcem Februar pa se je poslovil od Dolenjskega z najlepšo, najtoplejšo nedeljo. V noči na 1. marec prvikrat živo srebro ni padlo pod ničlo, v torek pa se je celo dvign lo že nad 15 stop. C. Izredno pomladno vreme je privabilo ob Krko že tudi prve k. palce, ki se pa še izogibajo mrzle vode in uživajo le cb sončenju. Po dolenjsk h njivah in vinogradih pa kmetove lo izrabljajo krasno vreme za prva p.mladna dela, ki so j h deloma že opravili. Vendar pa dolenjski kmet kar z nezaupanjem zre na sedanje lepo vreme, ker se pa*': boji, da bj nenadni nastop mraza prizadejal občutno škodo vsej 'etini. V splošnem pa do sedaj posebno ozinrna izredno lepo ksže.
d— Sad ke za pogozdovanje. V začetku aprila bo tukajšnja pokrajinska gozdna drevesnica oddajala lastnikom gozdov sadike za smreke, smrekove presajenke, ze-
Drobne zanimivosti
Nevarna igra s snegom. Iz Domo '.ossole	Naslov v ogI
poročajo o nevarni igri, katerv so si privo-	odd. Jutra. 3549 6 ščili ondotni otroci v snegu. Dva 61etna
dečka, Luiggi Bonetto in Pietro de Roasi	Železno posteljo
sta valila velike kepe snega po pobočju ne-	^Iožij v0 n^ g°^Vie It
kega hriba. Na nekem mestu, kjer se hrib	42' ^rod"m.6 Naliov v
prevali, pa so ju snežne mase zgi abile in	ogl. odd Jutra. 3585 6
potegnile za seboj ter ju vlekle proti dolini,	j .
Otroka sta začela vpiti rja pomoč ter bi se	Otroški voziček
bila gotovo zadušila v snegu da nI	p^^^
dobrih ljudi, ki so ju potegiuJi iz debele	;aVnica, Bie.weisova 71
snežne odeje. Morali so pel j-: ti fantička naj-	_3573 6
prej k zdravniku, da jima je pomagal iz	,
največje stiske.	Brezove metle
Komet Whipple-Fedike je viden s pro- ^e B^iweG^paodca^ stim očesom. Kakor poročajo iz Rima, se št. 29.	3566 6
vidi komet Whipple-Fedtke sedaj s pro-1 ---
stim očesom. Repatica je nenadoma dobila ■ jasnejši žar ter se izrazito loči od sozvez1., med katerimi potuje. Nebesni pojav so opazovali z velikim zadovoljstvom tu li zvezd ogledi na zvezdami Monte Mario pri Rimu.
Snežni viharji v Španiji. Kakor poročajo iz Madrida so razsajali v Spanij: zadnje dni hudi snežni viharji. V Karta-geni so morali ladje zapeljati v najvarnejše pristan šče. ker je razburkano mot-je neikaterim ladjam odtrgal sidra. V mnogih nabrežnih krajih so valovi vrgli ladje na peščino.
tzmzn
Delnice
kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Posest«.	3564 16
Pozivam
dotično gospo, kater: sem v sredo 3. III. ob 11. ur: pri Fgovcu v tramvaju menjal 100 lir, ki j h pa n sem prejel, da Jih odda v ogl. odd. Jutra, drugače bom isto prea-u pol ctji. ker je dobro poznana. Sprevodnk
3554 28
Lastnik denarja
■zgubljenega v okol ci Sv Krža, izve naslov nnjd telja pn ogl. odd Jutra.	3559 28
Damska ura
se Je našla v bi ž m gorenjskega kolodvora. Naslov v ogl. odd. Jutra.
3563 28
Moški,
Posest
ki se Je peljal z avtobusom »Mog-ster« v četrtek ob ^«9 uri zju traj is Tavčarjeve ul.. naj vrne paket avtopod-jetju, katerega Je ciei z mreže avtobusa, šofer osebo dobro pozna Orugače se bo stvar prijavila.	3576 28
Adm n stracija. Bajta 60, Brez p >sredova ca, Brezhiben, Dober kupec. Deiavn ca. Dela vajena, Do 400 000. Dobro ohranjen 277, Dosleden, Da!J-3552 28 i spričevala. Dobra me-Joda, Donos 13.203, Dobro srce. Dober platn-K, Gorjanc Rud . Gm ijnič. Idealna lega. Idealna pr I ka. Iskrenost, Kruto varan. Ljubljančanka, Lerwta je =reča. Lir 20 000. Mub'jina 1S43, Lr 600.000, Lepa nagrada, M:-tor, Mala družina. 15 rr nut od tr?Ti. vaja. Mar .ia Muhnr. f^i-fan MaterIHl na mesia. Nagrada. Novi zna^eo, Nova, Nachteal. Omwa, 0^rtn:k 0-i,:*n'a sr»r:*e-v-i'a P-vteljca. Po^trna 112 Pr dem. P iilet.n<M5i goKT>orJ Ral' boVzn- Ba-m^t^na Spr^^en ur^d-n k. Spretna. Rt->'rn -''t-Tiirl: cenejše Tr-^v^ict, dn'*'ni, ■r P TV Talna Toxen "'a^ k 17 U—<1-n'ca.	cena "g.
-ton. Vh'v*1 s »t.-n-i c. ■"a'ert-1 M:c: Vrfl-^v Tor-r>n l-^m 7j a VF-^O rihrt 7am"ia1ava Zmčajna prijateljica 14.
K UPUJTE
edino nri naših OGf.AftEVALrm!
Parcele
že od 23 000 Ur proda real pisarna Pnstavec Fr.injo Ljubljana Ce sta Arielle Rea St 3 (blvšn G0t{>06vetska ce sta)	J.235-M-20
Naročite se iia
Dvodružinsko hišo
2 enonadstropni, večj kompleks zemljišča >n več parcel v razn h dei h mesta pr- dam Zajec An drej real-tetna Dsarna. Tavčarjeva ul. 10
3511-20
rilA.JTK »4CTRO«: i.KKITE OGLASE!
remane
Dobre knjige!
(nserirajte v »Jutru«
Mirno je v Gospodu zaspala naša predobra sestra ln teta, gospodična
AMALIJA JAKŠE
Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 5. marca 1943 v Cerknici pri Rakeku.
Ljubljana, Cerknica, dne 4. marca 1943.
ŽALUJOČI OST Al J
FRANCE N O V A A R t
22
emir srca
ROMAM
Preteklost leži vsakomur na dlani, a malo jih je, ki bi znali iz njenih črt sklepati na bodočnost.
Minila je ura, ko so spregovorili komaj nekaj ne-važnih besed. Oče se pa vendar ni mogel odpraviti, imel je še nekaj na srcu.
»Rad vas imam, Rudolf,« je končno dejal, »zato vam želim na Dunaju vso srečo in mnogo uspehov. Če me boste kdaj potrebovali, veste, kje smo in nas poiščite ali pa pišite! Pa tudi sicer se čim večkrat javite, da bomo vedeli, da ste živi in zdravi!«
Po kratkem premolku pa je dostavil.
»Nemara se pridete še jutri posloviti?«
Rudolf je potrdil in oče ju je pustil sama.
Zunaj pa se je medtem razbesnel vihnr. kakršnega že dolgo ni bilo po vsej okolici. V bližnjem gozdu je ječalo, silno grmenje je prekinjalo otožno divji piš vetrov. Okna so se tresla kakor ob potresu. Vlila se je silna ploha.
Marta, sicer vajena neviht, je postala plašna.
»Še domov ne boš mogel, Rudolf,« se ji je izvil slab komaj slišen glas.
»Ni mi do spanja.« jo je miril. »Tudi v postelji bi ne zaspal, ker sem preveč razburjen. Še nikdar
nisem moral potovati tako daleč, zato se bojim. In potoval bom sam, brez tebe, brez vsakega prijatelja. To me skrbi. Zdaj, ko se poslavljam, šele vem, kaj si mi bila.«
Njegove besede so jo pomirile. Vihar je divjal še hujše.
»Nocoj te ne bom pustila domov. Saj tudi jaz ne bom spala. Vso noč bom mislila samo na tebe. In ko boš daleč proč od mene, bom še bolj mislila nate.«
Zapustil je svoj prostor pri cknu in odšel k peči.
Bila je topla, ker so prav ta dan imeli peko. Zlezel je nanjo in povabil Marto k sebi.
»Če ne misliš nocoj v posteljo, potem te vabim, da boš z mano kraljevala na peči. Ti boš kraljica, jaz pa kralj. Ugasi luč. Opazovala bova vihar. Videla boš. da je nepopisno lepo, strmeti v vihar. Tudi viharji so lepi, Marta ...«
Vstala je in šla pogledat, ali so zapahnjena vsa vrata. Nato je privila petrolejko in zlezla na peč.
Bil je nenavaden doživljaj za Rudolfa. Hišo so neprestano razsvetljevali blesteči bliski. Njih svetloba je bila tako močna, da sta videla drug drugega kakor podnevi.
Ležala sta tesno objeta.
Sladkost ljubezni se je prelivala iz srca v srce.
»Ko sem bila še majhna, mi je včas h prišlo na misel, kakšen bo neki moj mož. Nisem mogla zamisliti. da bi bil podoben tebi.« Nasmejala se je.
»Tako sem sanjala kot deklica in najbrž se mi je
sanjalo o tebi, saj drugega ne bi mogla imeti tako rada.«
Poslušal jo je in se vdajal njeni bližini.
Ura je tiktakala.
Vihar je popuščal, le bliski so še razsvetljevali noč.
»Glej, da mi boš mnogokrat pisal, Rudolf! Tvoje vrstice bom prebirala, kadar se bom hotela pogovarjati s teboj. In si bom mislila, da si ti pri meni, ravno tako kakor zdajle, ko sva na peči. Ko bo zunaj razsajal v har, se bom spomn;la, da si bil pri meni nocoj, ko je divjala nevihta in se bom pomirila. Vedno, vedno bom lahko mislila nate. Kadar bo pa lepo, bom šla sama k tisti jasi, kjer sva videla srne in bom gledala na mejo obzorja in bom morda videla oblak, ki bo podoben konju. Takrat si bom mislila: Ko bi imela tega konja, bi skočila nanj in odjezdila k tebi na Dunaj. Sem in tja ti bom tudi pisala, ne mnogokrat, ker bom vedela, da imaš mnogo dela. Saj preden človek postane doktor, mora zelo veliko misliti in ne more čitati pisem, ki mu jih piše Marta...«
Kakšen otrok je Marta! si je mislil Rudolf in gladil njene roke Navdala ga je silna želja, da bi jo mosrel ohraniti tako preprosto, neizumetničeno do zadnjega diha Njene besede so bile vendar tako otročje, da bi bile lahko otroške Toda iz nrh je sevala njena duša. ki jo je navdihnila narava z vsem. kar ima lepega: s sijajem zvezd, z lepoto polj in gozda, z mirom svojega prostranstva...
Poljubil jo je na ustnice.
Vztrepetala je kakor b lka v vetru.
Spet jo je prevzelo ganotje, strah, da bo njen ljubi odpotoval in da ga dolgo ne bo videla.
Zaihtela je, ne da bi vedela, ali od sreče ali od bolesti.
Ko je bila spet mirna, so le še redki blisM razsvet« Ijevali sobo. Petrolejka na mizi je ugasnila.
Čas je obstal pred silno močjo ljubezni, verig* predsodkov so se raztrgale kakor pajčeviika, zemlja in svet sta se pogrezala...
Ura je neslišno tiktakala.
Bliski so še naprej švigali po sobi. kakor da ho« čejo pripraviti pot tistemu, ki je bil spočet v tej minuti...
Zjutraj je bril mrzel veter, ko se je Rudolf naglo poslovil od Marte, ki se mu je žalostno smehljala. Oče in bratje so mu segli v roke. Pred iupniščem je stal župnik.
»Srečnj potujte!« je zaklical zu njim.
Pred šolo sta stala učitelj in njegova žena. Jernej je do tja pripeljal voz m zavil Rudolfov e noge t odejo.
»Danes ne bo kaj prida pot,« je pripomnil.
Rudolf je segel vsem v roke, se nr^mejal in dejal
»Na svidenje!«
Konj je potegnil.
Pred Rudolfovimi očmi pa je b;la njena flHka, polna miline in dobrote. Ni ga hotela zapustit?. Se ve* dan ie lebdel pred njim kot prikazen iz življenja* ki jc zatonilo ..
Konec prvega dela.
Urejuje; Davorin Ravljen — izdaja za konzorcij »Jutra«; Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. «L kot tiskaroarja: Fran Jeran — Za tnaerauu aei je odgovoren: Ljubomu Volčič - Vsi » Ljubljani