o* dan door C * IB OD PO PI VN08T Ni DOM JMJ !■ &TAJTX, Ki C* tT V I GLAS NARODA - List slovenskih delavcev r Ameriki. - Reentered ma Second Mass Matter September 25th 19» at the Post Offirt at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3rd, 187t. BUY 0(7361 m BONDS No, IGO — Štev. . ^LUME LIL — LETNIK LIL NEW YORK, THURSDAY. AUGUST 24, 1944 — ČETRTEK, 24. AVGUSTA, 194 4 Tel: CHelsea 3-1242 RUMUNSKA SE JE PODALA mir S kratkim razglasom na rumunski narod po radio ob 9.25 zvečer (2.25 popoldne po newyorskem času) je rumunski kralj Mihael ukazal armadi, da se neha bojevati proti zavezniškim armadam, rekoč, da je sprejel zavezniške pogoje brezpogojne predaje v imenu naroda. PRVA BALKANSKA LUTKA SE JE PODALA Mladi kralj Mihael je pozval narod, tla se an j takoj prične bojevati na strani ruskih armad, ki so na rumunski zemlji, proti skupnemu sovražniku, Nemčiji. Kakor je prišlo naglo in nepričakovano to naznanilo, so bili pri vsem tem najbrže Nemci posvarjeni, kajti ko je bila običajna bukareška radijska oddaja inn Bratianu kot državna ministra. Državna ministra sta tudi Lucretiu Patra-seanu. komunistični voditelj in socijalist Konstantin Petrescu. VOJNA Z MADŽARSKO JE GOTOVA V svojem razgla>n na narod je kralj Mihael zavrgel dunajsko pogodbo z dne 30. avgusta, 1!4(>. po kateri je Hitler dal Transilvanijo Madžarski. S tem je jasno pokazal, da je Riumm-vka v vojni z Madžarsko, da si zopet pridobi izmišljeno deželo in bo pomagala zaveznikom- V kraljevi palači >o se sestali novi rumuaaski treneva! ni -t:i1> m na jvi>livnejši politični voditelji. Nemška posadka v BitkareSii, je skuhala <»l>koliti kraljevo palačo, pa je bila razorožentt in internirana. Rumunska je zapustila osišče in se je pridružila Združenim narodom. Kralj Mihael je naznanit narodu, da je Rumunska zamenjala svojo zaveznike in kmalu nato je moskovski radio naznanil, da Nemci napadajo Rumiince, ki od-!tajajo z ruske fronte. Rumunska je prva balkanska država, ki je zapustila Nemčijo; njej pa bo najbrže v najkrajšem času sledila Bolgarska. Poboji premirja, pod katerimi je Rumunska kapitulirala, se naslanjajo na izjavo sovjetskega vnanjega komisarja Tja če slava M. Moloto-va ob času, ko je rdeča armada spomladi pre-koračila rnmunsko mejo? rekoč, da Rusija za sebe zahteva Besa rabijo iti severno Buikovino, toda zagotavljajoč Rumunski, da Sovjetska linija od Rumunske ne zahteva nobene druge zemlje in da se ne h ovmešavala v gospodarske in politične zadeve Rumimske. Predaja Rumunske je za zaveznike največji triumf, kajti ruske armade morejo sedaj priti v Jugoslavijo in na Bolgarsko, kar pa je najvažnejše, Nemčija ne bo več dobivala mnrun-skega petroleja. Rumunska se je pridružila osi&cu v novembru 1940 in ko je Nemčija 22. junija 1941 napadla Rusijo, je Romunska napovedala vojno Rusiji, 6. decembra 1941 je napovedala vojno Angliji, 12. decembra istega leta pa Združenim državam. RUSKI USPEHI V RUMUNIJI Marša" Stalin je v dveh dnevnih poveljih naznanil velike uspehe drujre in tretje ukrajinske armade na Rumunskem. Posebno velike važnosti je zavzetje mesta Vaslui v severni Rumunski, ker leži ob gflavni železnici, ki pelje iz Ja-sija v Galati. Rusi globoko v Rumunski Obe ruski armadi nadaljujeta ofenzivo na Rumun- skem in druga ukrajinska armada maršala Malinov- Felll maršal VOJ1 KI lige skega je zavzela Vaslui, 140 milj severovzhodno od FlOestija, tretja ukrajinska armada generala Tolbu- OtIStavijoil hina pa je zavzela dve močni nemški trdnjavi Bendery Kot pravi 1>orocvllo iz Berna j in Akkerman ob zapadnem bregu Dnjestra ter poleg v švioi, naznanja ve>t iz Berli-1 tega še nad 400 obljudenih krajev.___„a, da je bil ostavljen feldmar- j , šai Guenther von Klusre, po- ! Armadi mahale Malmovske- veljuik pornžeiK. nemške ^Ime ga in iron. Tolbuhma, k. pro-|arxnade v XornK.ndiji in da je i d.rata proti Prutu severno od ^ lia 1H,fovo mosto imonov.m (Jalatija, stiskata zanjko okoli| jvidniarsal Walter Modi. Ta Uničevanje nemške armade v Franciji Ne oziraje se na politično premembo na Rumunskem, obe armadi nairlo prodirate v deželo, sta liti predovali do 00 milj in sta oddaljeni od Bukarešte še 167 milj. Na Ruiuunskem je še mnogo nemških vojakov in Rusi jih bodo skušali pognati iz dežele, ne erlede na to, kaj bo Rumunska storila. V južni Poljski je prva ukrajinska armada maršala Ivana S. Koneva zavzela Debieo, ki je v<4iko industrijsko središče in železniško križišče 64 milj vzhodno od Krakova ter 11* milj vzhodno od Tarnova, ki je pri-hodnji Konevov cilj. Včeraj je Konevova armada osvort>odila nad 70 obljudenih krajev. Prva beloruska armada maršala Roko so vskega je severovzhodno o dVaršave dospela osem milj do silno močne nemške trdnjave Lomže, 20 milj južno od meje Vzhodne Prusije in je osvobodil« H> obljudenih krajev.) Rusi so odlbili m moirla izboljšati položaja, kajti nemška armada zapadno in severno od Pariza je zapisana erotovenni uničenju. Zavezniki i-^iičujejo zadnje ostanke nemške sedme armade ob južnem bregu Seine. Amerikanci, ki prodirajo ob južnem bregu Seine, so zavzeli Evreux ter so napredovali nad sedem milj, Angleži in Kanadčani na levem krilu in v centrumu potiskajo Nemce proti ustju Seine in proti Havre in Rouenu. A* kotu ob južnem bregu Sei-' pa do n jenoma izliva v mor- al je^je kaikh 90,<>00 Nemcev, pro I i katerim prodira tretja ameriška armada generala Patto-na, ki je dospela do Seine, potom pa seje obrnila proti vzhodu. od juga in za pada pa pri- SE NE ZMENIJO ZA AMERIKANCE V Rambouilletu, 22 milj od Pariza, se je ''gospoda" zabavala v kavarni, ko so zaprašeni in utrujeni ameriški vojaki drvi 1 i skozi mesto. A' Hotel Le odo zavezniki kmalu zavzeli prostore, s katerih odhajajo ro-t>oti nad Anglijo. Pri vsem tem pa zdravstveno ministrsko skrbi za večjo varnost prebivalstva in je odredilo, da vsak teden zapusti London po 800 no- Razgovori z zavezniki se vr-še posredno, z Rusijo pa naravnost, kajti Bolgarska z Rusijo ni v vojni. ISe je nekaj tež-koč, katere je treba premagati, toda naglo prodiranje rdeče armade skozi Rumunsko proti Bolgarski in notranji pritisk na ministrskega- predsednika Ivana Bagrianova, da čimprej izvleče deželo iz vojne, bo mnogo pomagalo, da se slednjič Bolgarska odloči, da sklene mir. Zavezniki pod vsakim pogojem zahtevajo od Bolgarske, predno se prično resno pogajanja za premirje, da izprazni o-zemlja, ki jih je zasedla v Jugoslaviji in na Grškem. .Svoje čete mora umakniti v predvojne meje. Bolgarska je sicer pripravljena umakniti svoje vojaštvo iz JugoslaJvije in Makedonije. toda obdržati hoče grško Tracijo. Rusija, ki je vedno zahtevala, da se Bolgarija tekom vojne strogo drži zahtev vnanjega komisarja Vjačeslava M. Molo-tova, sedaj od BoOigarske zahteva, da mora priti do sporazuma z deželami, s katerimi je v vojni. Naj'brze bo Rusija tudi za sebe zahtevala, da se more posluževati bolgarskih pristanišč ob Črnem morju, kot sta Varna in Burgos iza povojne ruske mornariški postojanki, drugače pa od Bolgarske ne ibo zahtevala nobene zemlje. Rusija bo tudi zahtevala prosti prehod skozi Dardanele, ne da bi od Turčije zahtevala kaj zemlje. Bolgarska mora pognati' Nemoe iz dežele, poklicati svoje vojaštvo iz krajev, ki niso bolgarski in ki jih je dobila od Hitlerja kot darilo na škodo Jugoslavije in Grške. Ameriški bombnik padel na šolo Veliki ameriški bombnik B- ki se je vžgalo, ko je pad3o nanj 24 je v velikem viharju izgubil kontrolo in je padel na šolo v Freckletonu v okraju Lancashire v Angliji včeraj ob 11. dopoldne. Pri tem je bilo Ubitih 7G ljudi, med njimi 51 otrok, ki so bili vsi izpod pet let. Ob času, ko je bomibniik treščil na šolo, v njem ni bilo ibomlb. Bombnik je priletel iz oiblakov med gromom in bliskom in je odnesel gorenje nadstropje šolskoga poslopja. Nato je letel nizko nad vasjo in se je vnel, ko je padel na tla pri nekem hlevu, kjer je bilo ravno pri ikosilu okoli 30 vojakov, med njimi tudi več Ame-rikancev. 'Devet i liaseljeiwi so prišli v Ameriko za ibofljšim kruhom in seveda brez kakega denarja. Prišli so -sicer s kmetov in so i>ili lia polju vajeni, toda v Ameriki niso mogli iti -k farmer ju za itlapea, ker farmair»svojemu delavcu ni fAteal toliko, da "bi mo- preživljati svojo družino. Zato je vsakdo šel ali v tovarno ali v rudnik, kjer je imel saj toliko zaslužka, da si je .mogel postaviti skromen dom. Ver let je težko delwl v prašni tovarni in zatohlem rudniku. pa vedno >e je pri tem s|KMiiinjal let -svoje nfladoMi, ko je na kmetiji svojega očeta delal in je vdihavat sveži zrak, da so se mu prsi dvigale iu širile. V tovarni in v rudniku pa je zrak tako du>ljiv, da daljšem raziiiišlanju ®>e je odločil, da si Iki v jH>tu svojega uibraza obdelova* zemljo. In kupil si je nekaj akrov zemlje; la J nanj, ta več. Zemlja je hita tukaj; farma pa zanemarjena, v lunogem slučaju sani goad. Trelia je liHo popraviti zanemarjena po-siopja, treba je bilo nabaviti »troje itd. Težko je "bilo spočetka j ti marsikdo se je vstrašil, je pustil farna i iu se vrnil v tovarno ali rudnik. Le oni, ki so se trdno odločili, da se ne vrnejo več na svoje prejšnje delo, so navzdic vsem pooetuun težkočam ostali na Jarmi in delali. Polagoma so se privadili in vsako leto jim je šlo Ixfljsc izpod rok. Imeli so družino in vedelo so si jeseni misli roke, govoreč:— "Ztt zimo imamo dovolj." Iu zadovoljstvo m veselje Je vladalo v družini. iSp«*-etka farmarji in |še zlasti mlekarski far mer j i niso bili organizirani iti za iuleko so oil vrf&ih mlekarn in luHekar-skiL družb doforvali le neznatno vsoto. Polagoma so se orga-i-izirali, postavili «o si svoje mlekarske zadruge in mlekarne ter si o*»krfcoK boljši trg za uiMto in poljske pridelke. Mestni ljudje mislimo, da imajo farmarji lc.|>o življenje. I »a. imajo lepo življenje, toda imajo tudi mnogo dela, mnogo! truda, mnogo skrbi. Hlevi morajo biti v najboljšem zd ras t ve nem stanjU; kajti na to strogo pazijo okrajne, državne bi zvezne zdravstvene oblasti. Za vse to je treba mnogo truda in dela. Farmar dt&i od agodnjega jutra in njegovo delo o mraku Če ni končano. Ko se vrne s polja, je treba potuoJzti krave. Za to imajo že večinoma molzne priprave iu en sani delavec lahko pomolze po 25 kra** v dveHi urah. Ta ali oni ima sina ali hčer, da mu ntOlze krave. Pa tudi tukaj mora paziti, da mladi pomočnik ddbro opravi svoje delo. Ko je spočetka mol zel krave, je veseio žvižgal, morebiti pel ill včasih tndi kaj saajarU. Danes pri v*ein tem, da je na rmi v splošne! 11 zelo dobro uapredoval, pa nima več onega veselja, kot ga j«1 viival prej, ko iitu je šlo mnogo slabše, pa pri vsem tem je bil jjupoluoma zadovoljen. »Sedaj mu pri vsakem njegovem delu pobtrjajo misli k njegovemu sinu tam nekje v .Franciji ali na Pacifiku. Pri tem mu leže mrak na čelo. In zopet druga afcrb: včeraj ga je pustil pomočnik iu šel v t o varno, kjer več zasluži. Poljsko orodje mu je že obrUl/je-no in le težko je najti pokvarjeni kos ali gumijev obroč. Vse to so skrbi, ki dan za dnenr tarejo našega farmerja. Ako ne bi bflo vojne, prav gotovo 'bi ibil farmer najbolj zadovoljen človek na svetu, tod« vojna je posegla vmes In mu prinesla velrkrh skrbi, katerih mi meščani ne i>oznamo in saj ne občutimo tako zelo, kot farmer. --—-.h ftr iVJwk. PUŠČANJE DELA V VOJNI INDUSTRIJI V naselednjem vam dajemo bistveni del izjave ravnatelja za vojno mobilizacijo James F Bvrnesa. z navodili za dobavo zadostnih tUdavskili sil za najvažnejše dele vojne produkcije: "Mnogo je takih, ki zapuščajo svoje tlelo v vojnih industrijah, da bi se posvetili zopet svojim poslom v civilnem življenju. Ako se (bo sedanje zapuščanje vojne industrije nadaljevalo, il>o zelo občutno zmanjšalo možnost za brz konec vojne. "Javnost v tej deželi pričakuje, da se bo vojna kmatii končala. Toda v resnici prav nikdo ne ve, kdaj se bo zaključila vojna. N-atša vojna produkcija se mora nadaljevati prav do zadnjega strela. "Pri Oassinu in na bregovih Normandijo smo se navčili, da moremo rešiti innogo življenj naših vojalkov. ako uporcribljamo zadostne količine artilerije in bomb. Kaši častniki na bojišču zahtevajo — in sicer čisto )K> pravici—čedalje večje množine težke artilerije in bomb, ter munieije. *4l7. istih razlogov zahtevajo tudi. da povečamo produkcijo razstreljiva. Vsled tega inoramo tudi | »o veča t i produk-<-ijo v naših tovarnah, ki izdelujejo granate in bombe. "Dejstva sama zahtevajo |k>-gmnno in smotreno delo v pogledu onih maloštevilnih f»bri-kacijškili programov, v katerih je produkcija trenotno kritično majhna iu oibenem nujno potrebna. Vojska in mornarica morata prejeti v najkrajšeni časiT vse one težke topove in muiiicijo. 'lKJinhe, radar naprave. tovorne avtomobile, tanke in materija! za zidanje, ter pla- šče in šotore, v katerih bodo spali vojaki, ki na vseh bojiščih sveta prodirajo naprej s toliko hitrostjo. "To so le nekateri izmed predmetov, katere potrebuje naša rastoča vojaška sila v svojem ofenzivnem delovanju. Naštevanje teh primanjkljajev še ne pove vsega, vendar pa*so ti predmeti najbolj kritično po-trdbni, tako da morata vlada in narod posvetiti tej stvari vso svojo pozornost. 44 Vojaške potrebe morajo biti na prvem mestu — njim se morajo podrediti vse misli na povečanje civilne proihikcije ali povečanje dela v produkciji civilnih potrebščin. Naš sovražnik je začel padati z vrvi. Ves je zmešan in koleim mu klecajo. :Zdaj ni čas za počitnice, s katerimi bi inu dali časa, da si opomore. Zdaj je čas, da svoje delo dokončamo. Svojih mož, ki služijo v naših oboroženih si-lab, ne sinemo pustiti na cedi-tU. "Odgovornost za to, da ostanejo delavci v naših vojnih tovarnah na delu je jasna in nedvomna. Ta odgovornost pripada občinam. Občine morajo izpolniti to svojo dolžnost, ako hočemo dokončati vojno, ne da postane potrebno uvesti Zakon za spftošiio služil K). Oni, ki so o-stali doma, morajo ravno tako trdo delati, kot se trdo •bore o ni, ki so na bojnem polju. Sto ril ibom vse -potrebno za to, da doibe posamezne oln-ine navodila za liaibiranje podpore vseh državljanov in delavcev, in i*er ne le v teh vojnih industrijah. temveč tudi v civilnih industrijah, tako da bodo vse lokalne potrebe hitro krite." (O. W. I.) Rusija je pripravila račune za po Nemcih razdejane cerkve NOVA IZDAJA * H&mmondov ivlftftti? A T L A B . V njmto mejami* mrtAjmrida Tflfft «*<**< ki 99 tako potrebni, da morate dediti da-»ešnjim poročilom. Zamfjeridi 90 * b Ceni BO onto? Naročita pri: "G LASU !*AftOt>A"f tafi Wmd l&th Btn*, New Y01* U. M. Y. Dne 22. t. 111. je prišo iz Moskve sledeče uradno poročilo: Osrednja sovjetska vlada pripravlja natančne račune, katere JkkIo takoj po vojni predložili Nemčiji v poravnavo. l)o-sedaj so lokalne dtftasti in upra ve izdelale natančne račune glede vsake pojedine cerkve, katere so Nemci razdejali in posko-vafli, račune za vsak ukradeni predmet iz poškodovanih cerkev in parohijalnih uradov. Denar, katerega bode morala Nemčija plačati kot odškodnino na podlagi teh računov, dobi osrednja oprava cerkev v Rusiji. Vladi na komisija, ki nabira i»o vseh krajih, katere so Nemci zarfasno zasedbi, nabira tudi natančne podatke z ozirom na umore in druga barbarstva, katere so Nemci izvršili jk> mestih in seli h krajev v Ukrajini in Bjalorusiji, kakor tudi v ostalih pokrajinah »Rusije. V Kvrlio naduranja teh podatkov, ustanovit se je v vsakem seln, trgu, mestu in tndi vsaki poljedelski zadrugi poseben odbor, kateri nabira natančne in po droibno označene podatke glede vsega, kar so Nemci uničili, poškodovali, ukradli in zaple 11 iS tekom dobe, ko so bile do tične pokrajine zasedene po nemškem vojaštvu. Tozadevna državna komisija, katere član je, tudi kijevski metropolitan Nikolaj,. izdeluje poseben katalog, v katerem so označene trni i cene tisočerih u-kradenih iu po Nemcih poškodovanih predmetov. ] »osi o pij iu drugih naprav. VIada pa istočasno za sedaj |K>maga kolikor je mogoče lokalnim eei^kvenim občinam, kjer so bile cerkve razdejane, tei jim dobavlja potrebni materi-jal za gradnjo novih cerkvenih posJopij. Prvo mu je "G. K." Ker mi je naročnina za t4G. N." potekla, Vam pošljem Money Order za $.'150, ker "Glas Naroda" jako rad berem. Nikdar ne pridean domov tako ramučen, da ne bi najprej vzel v roke "G. N." Tudi ga ne dam prej iz rok, dokler vsega ne preberem. Tndi tukaj v Barl»ertonu je jradnje tedne precej huda vročina pritiskala. Vsak dan je to-fftomer kaza'b nad 90 stopinj. Sedaj pa je že malo boljše in sonce ne pripeka več tako hudo. Pozdrav vsem čitateljem 111 vam želim še mnogo novih na-« ročnikov. Alston T roba Ba uberton, ova hitro naložila." Zvečer je bil kan«liu-les do'bivajo iz sosednje Mehike. Dosedaj so izdelovalci teli j^rabellj ddbili že 120 železniških voz te^a blajra iz države S0110-re, Tcjer raste te vrste trava. di osrečil s tem, da so se: a) ženske za vedno rešile svoj ill soprogov, kb moški za vedno rešili svojih soprog, c) da so se iste razporočeiie ženske tekom dneva razporoči-tve, zopet oinožile z svojim drugim, tretjim, četrtini, itd. soprogom, d) da so se tudi razporočeni nn»>'ki tekom dneva svojt« raz-poroke, zopet oženili z svojo drujjo. tretjo, četrto, itd. soprogo — vse to v slavnem mestu Ren o, Nevada. I'redno je zakon za ločitve zatonov postal v Renu, Nevada, ta'ko naklonjen ljudem, ki se žele razpordčiti, — so ljudje, ki so prihajali v Reno, postajali srečni z pomočjo takozvanih "^old bricks" ali ''zlatih o-pek". Prodajali so namreč delnice domišljenih srebrnih in zlatih rudnikov lahkovernim ljudem. Slednji so izunbili svoj denar, toda prodajalci delnic, so y;a dobili. Denar na ta način ni bil i/.jjrirtiljeii, 'kajti ostal jo v deželi. 'Poda od početka sečnti.jo, kakor v kateremkoli drnjrem mestu Zje-flinjenih držav, dasiravno je Reno sedaj nekako središče zrakoplovne.ua in letailneua vojaštva. in kljub temu. da so •bogatinov, so polni letovišča 1 jev. V Rena ima tudi vsakdo svoj 44vrt zauage" in prodajalue so poJne kupovaleev svežega >oči-vja, sadja, jajc itd., kar vse je tako dra'#o, da bi o teh cenah prebivalci našega iztoka sploh ne verjeli. Xaibava potrebne služinčatli ne povzroča tamkaj niti najnianjšega glavobola, ka j ti na razpolago imajo ljudje veliko število Pilite Indijancev in kitajskih in japonskih dokfl-ot. Xeka'ko 44 icnčanov" je sedaj pri vojaštvu, t(Kla na i-soče por«H-nikov letalskega od-delenja naš- vojs-ke, in drugih vojakov i/, taborišč blizo Reno in Tonopali, sj>remenilo je me-sto Reno ta'ko. da je postaio pravo mesto "moške" večine— dočiai je obstajala vcčitiH prejšnjega pnfoivalstva iz žen k, ki so prihajale v Reno v svrho lo-č:»tve zakona. Sedaj pride namreč kar po dvajset moških na vare. igralne mize. slot-mašine, binko in 4"keno" empo-riji. restavranti, čajarne itd. poslujejo neprestano dan in 1W)Č. Denarja je sedaj to'iiko v Rcihi, kakor ga je bilo v onih srečnih Fetili i- ličine mnnicije za našo voj.4vo|vati v<*ino tlavke — kaj- in mornarico. Resnici na ljubo, ^ ^vadi so davki na dek,'1,i ™ to. da dobiva davke na se 44odmerkov" sploh ne opazi.!enar, ki ga igralci 44zaslužijo^ Mesa vseh vrst, surovega nia- P1'1 kartanju: tndi pobira davke sla. smetane, itd. je jmvsodi »» vs4kih raka lil ieali in tudi v mnogih prodajalnah. Vse to prinaša državni blaga jni lepe dohodke, in vse prebivalstvo je zadovoljno, ŠIVALKE na molkih klobukih; dol^a sezona. \rsaka dohi kito samo ene fiarve ifl 'hlok za <»elo sezono. Sta'Jno delo. HARTFOR.D HATS 719 BROADWAY XKW YORK CITY 8—23, '24, 25 Z I V I IZVIRI Spisal IVAN MATlClČ Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih pocetkov v starem s"lovanstvn do današnjega dne. 13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vesana. Cena $2 KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY 216 W. 18th Street New York 11 KUPITE EN "EXTRA" BONO DAN ESI TffUffSPAY, AFaUST ^1944 ▼0KAHOTUK9 t I* -STaF-l Vesti iz slovenskih naše titatelje in m i nji«! nail r«J»kl ae »■M**.«-**,n i PARTIZANSKI TABOR S tem imenom >mo preteklo cejšnim tlel oni in trudom. Med nedeljo krstili prijazni griček' tem, ko ženske devljejo v red X gozdu mul "Revnim hudi-čoni'' na Luni? Is 1 a udu, New York, kjer >e i »o navadi shaja-mo naravo ijtilieči prijatelji. He veda, prava Ko>|H»darja, ne samo t«-ga grička, par pa skoraj celega Obširnega gozda, ki se še upira pritisku modernega naseljevanja, sta brez vsakega dvoma Mr. Ludvik Mu!z in pa Mr. Frank Padar. katera dva že desetletja zahajata s svojima družinama >talno na te donski zaključek, kjer v prosti naravi in |»od milim im4k>iii Vsaj e» (IoIh'I* dan v tmlnu, s svojima družinama preživita dan čistega, |w> naravi vsakemu odmerjenem« življenja. Kar na* pride drugih jK>Iejr. bi r»*kel. da *»i»o le takorekoe vasovaH. ki smo se pa že tako privadili teira kraja in te družin*, da se nas skoraj ne da odgnati. Gotovo je pa, predno so tak dan v prosti naravi napravi da je vreden s|M>mina. j»' zvezan že vsaj oh prihodu - pre- jzjijiwijiji Note KLAVIR ali PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za$l.— * Brefici of Sprta® TI m« oC RioMoa tian Walts * lipklc as vrta Oj. Mari«ia. * Kart-i«-a Mlatil kapau^« * (irnno na fitajeraka ft ta je rl* * Happy Polka <"V aa tuj«« * Slovenian Daaoa Vanda Polka * ftldaaa narrla Veaell bratci * Ohio Valley Hylrla Polka * Zvedel mb nekaj Ko ptirtra U aiala * Kadar bo« U randrat M * Helena Polka Slovenska Polka * Pojdi z uienoj I><>l k planine »^ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za pi ano-iia rmoniko za $1. Po 25c komad Moje dekle je še mlada Barbara polka Nimate pri: Knjigarni Slovenic Publishing Co. SIC W. ISth Street Near Varic 11. N. T. |K>reelan in drugo posodo, ki jo prinesejo s precejšnjo potrpežljivostjo s seboj, morajo moški precejšnjo razdaljo na vkreber /.nositi na prostor deske, stole vsako vrste mode, vsakovrstne obrabljene sodčke in še marsikaj drugega. Vse to iiika že na leta spravljeno Mr. Mutz pri dobrem sosedu v bližini. Ko je vse to enkrat na prostoru, že še nekako gre. ako ima gos|KKl Mutz kaj pridnih po-magačev oktHi sebe; da mu med tem, ko on vklada v primitivno ledenico led in pivo, katero je v (IvoknliiN-i uri peljal od par milj o«hla)lržno vm» tako gotovo, nas j«> gospa Mutz takale nagovo r?k: "Veste kaj, fantje! Mizo Jtoiu pogrnila s svežini prtom, prosim vas pa, da vsaj nekaj ča->4» parite, da ira preveč ne za-niažete." Pri teh njenih bexxlah me je olršla slaba vest. (Kital sem -i, da som mosroce teden preje, ko je hila jako soparna in vro ea ueildja, malo preveč naslanjal svfije potne. oigurno roko. Okoli dvanajste ure sem pa za (»azil nekako liervoznost v rnž4>i. Mrs. Mutz je na vsaki način hotela pokriti mizo s prtom. in drticri so me pil počeli i/.praševati kedaj. da pride Mr. Hude. Ko sem jim pa poyetkil. da mora biti tukaj vsaki ča-. sem ga že zairhnlal jhkI gri«**em. ko je s sigurnim korakom ubiral |K>t navkreber. Za prvo pomoč je bilo vsakemu post roženo s koncem kranj ske klobase, pečene na odprtem osnju, in s penečim pivom, katerega je Mr. Mutz prinašal iz ledenice, katero je imel jm-Mavljeno v senci bližnjega gabra. Za tem so prišli Še nekateri prijatelji tega prostora, in po večini dobri pevci in člani * Slovana**. in >ht*r Mr. L. Giova-neli. Mr. Poš in Mr. Dergane. Tudi jatnietina na ražnu je bi la gotova, katero so na odprtem ognjišču spekle hčerke Mr in Mrs. Padar. S pečeno jagnetino in z orehovo jMitico, katero je postavila na mizo Mrs. Mutz, se je py-i"'Cr glavni obed. Naznanjeno je bilo, da je god. oziroma 56. rojstni dan Mr. Ludvik Mutza. S tem, da sem «iu v navdušenju nazdravil s požirkom sto procentnega, seni ga seveda po-domače rečeno polomil, ker bi seveda moral počakati, da mu prijatelji, kot svojemu pevske-m u kolegu odpojejo "Pozdrav", katerega so mu tako lepo zapeli, da je bilo naravnost ganljivo. Pri hosrato obloženi mizi nam je kaj hitro potekal čas v prosti naravi, tako da je biJo treba vprašati tudi za račun, vsaj kar »e je tikalo pijače: Ko smo }>a to vprašanje prinesli na dan, se oglasi Mr. Mutz s svojim ogromnim basom in nam pravi: *4JSram me je, da se tako pitam, ker ne vem, ali imajo naši Par tizani, ki se borijo v gozdovih proti sovražniku, kateri je za-sedeJ, aii uničil njih domove, kaj jesti ali nič?" Pri teh besedah se pa ogla si Mrs. Mutz in nam pravi: **Danes je vse na mene, ker je god mojega moža Ludvika!"" Ker je pa bila s-kupaj prava dnr/Jba iu družba dobrih in odkritosrčnih patrijatov, smo na ta račun, in na željo še dolgega življenja, zvezanega z najboljšim zdravjem Mr. L. Mutza, vrgli skupaj nekaj drofbiža, kakor tudi slaHjenec sam, iz katerega je nastala svota sedem dcWarjev, in sieer za SANS. In ob tej priliki smo z velikim navdušenjem tudi kratili ta prostor "Partizanski talKir", in kakor je bilo sklenjeno. bomo prihodnjo nedeljo na tem prostoru, poles: ameriške zastave razo-liesli tudi jugoslovansko z rdečo zvezdo. Svoto sedem dolarjev so izročili meni. da jo odpošljein na glavni iSAXS-ov urad, kar sem že tudi storil. K tej svoti sem tudi pridejal 85 centov od dolarja, ki ga mi je poslala za zvezdo Mrs Mary Panion iz Kound-up Montana, ki jo je naročila za Mrs Annie Kite v Lo> Angeles, CaSit'. Ravno tako prišteje«! k temu 85 centov za zvezdo, katero je naročila Mrs. L. Rov>ak iz ^idiey Ville, Pa., za katero mi je ravno tako poslala dolar. Toraj skupna svota $H.7<> za SAXS-sa. Stovjincji d JianadL ZAPISNIK SEJE PODRUŽNICE STV. 90 SANS, KIRKLAND LAKE, O NT. •Seja podružnice štev. 1*01 tizanom v njihovi pravični bor-SANS v Kirkiand Lake, Om ,'bi. Pis-nio je bilo oddano na oto-»e je vršila dne 30. julija 1944 ku Visu dne 25. aprila, 1944. na 39 Woods Street, Kirkland Lake. 8. Na priporočilo predsednika članstvo sklene in priporoča 1. Predsednik otvori sejo ob gl. odlboru SAXS., kakor tudi 2. uri popoldne s pozdravom. 2. C*ita se zapisnik zadnje se- konvenciji, da zastavi vse sile in ves svoj ltpliv pri zavezni- slovensko samostojno bolniško podporno DRUŠTVO ** Greater New York in okolico, ink. Kdor izmed rojakov ali rojakinj se nt etan lega društva, naj vprm-ga svojega prijatelja IfB prijateljico al! p« enega limed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se šele pozna, kaj pomeni biti član dobrega društva. • TEKOM '•'>- l>KTNE(iA POSLOVANJA jo društvo izpltu-alo $ll."_M|0. smrtiiiue in $18.822. l»oliiiue in ima v blagajni z 31. decembrom, 1W3 Naloženi denar je: $ 8,320.00 U. S. Savings Bomls $ 3,0<>0.00 Defense Bonds $ 4,i:i0.23 naložen v banka je od 7. maja, kateri je enogla- kili, da se povrnejo naši sloven-sn«> sprejet. ski kraji nazaj materi Sloveni- 3. Ker je dosedanji blaga j-' ji, to so lia^ii Goriška. Koro-liik Joe He za stalno odpotoval j šika in Medjimurje. Kaj se za-iz naselbine, je soglasno izvo- vezniki uverijo o tem. da se cla- Predaednlk: MIHAEL. 18D Wyckoff Ave., Brooklyn. N. T. Skupuo: $17,439.23 Odbor za leto 1944: UREK Tajnik: JOSEPH POrSACHNl* 680 Liberty Avenue Willlston Park. L. L 1 jen za blagajnika Louis Žagar. Tajnik po roe a, d« podružnica šteje ol elanov in rianic. blagajna je $:J0.ti0. 0. Predsetlnik poroča, da je nabral na pikniku odse'ka št v. 14 VPZ'B $-10.75, obenem izja- nes bori 73% Italijanov proti njim. doeitn se slovenski partizani borijo lOO^r za zavezniško stvar, za svobodo in demokra-eijo. 9. Članstvo na-še podiitžniee je stroaro na stališču za federa- ANDREJ IVANŠKK Pod predsed. Zapisnikar: 288 Harmon St., B*fclyn, N*. T. vlja, o podpiralo narodno vlado, katera bo izvoljena od naroda. Dalje čllanstvo ostro obsoja delovanje patra Aiitbrožiča iu njesrove Zveze Katoliških Župnij". ker je njih delovanje proti-narodno in ne-de>mo«kra-tičiio, je pro fafš i stično in kot tako narodu škodljivo. 10. Sklene se, da podružnica priredi piknik v korist SANK. za pomoic stari domovini. Piknik se vrši na prostoru Hrv. Selja čke St ra nke. 11. Prihodnja seja se vrši dno 3. sept. ob G. uri zvečer. Predsednik sejo zaključi ob 4. uri popoldne. Anthony Kraje, predsednik, M. Spehar, zapisnikar, M. Skutbe. tajnik. Blagajnik: ANTHONT CVKTKOVICH 983 Seneca. Avenue Brooklyn, N. T. Nadzorniki: I FRED VELET*EC 11. VINKO ZAIjOKAJI 7226 — 67 th Place 71-"9 — 6911 h Street ' Glemlale. L.. 1. Glendale, t,. 1. III- JOHN fURKAf? 405 Hlmrod Street. Brooklyn, N. T. Arhivar: JOSEPH POGACHNIK. 580 Liberty Ave.. Willlston Fark, L« Oruitvo zboruj« vsako tetrto soboto v »vojlh društvenih prostorih American Slovenian Auditorium. 253 Irvlno Ave., Brooklyn. N. Y. SLOVENSKI MUZEJ ODPRT ZA JAVNOST Vsak zaveden Slovenec bi moral vsaj enkrat v letu obiskati naš slovenski narodni muzej v VS. X. Domu. ZA SANS OV SKLAD Kezele, VV. L. Bundy, B. E. Jonson, J. H. Dualo, C. H. Helping. G. Gibson, M. L. Furgen-son. Po 41 c — S. D. Dvaron; pt> 25c — A. Adenky, H. T-Grebsoii. J. Jure. Skupaj $l)(51(i Natbiralna pola Autlionv Pozdravljam vas patrijotje, Kar vas je daleč, in vam v imenu SANS-« in trpečega sloven-sko^ra naroda najlepša hvala, druprim pa nasvidenje v solioto zvečer na SloAanovi * 'beer party" v Slovenskem domu! Pozdrav. Frank R. Vavpotič. New York, X. Y. Seznam darovah ev, kateri so darovali za JSANS na nabiralno polo Pavle l)e*>elja'k v Kirkland. I^ake, Ont.: Po $•*>. M. Spehar; po $3 Eaton & Ltd.; po $2.50 Kirklkand l^ake Dry Cleaning; po $'2 Pa-\4a Debčrjak, F. Grebene. Fr. Lovšin, Charlies Hotel, Ivana Rauli, E. Uheran, Fr. Pust, A. Levstik. E. deset uri pojde spat. Ob dveb popolnoči jo vzbudim, da pojdem sama počivat. "Prav dobro V9 44 Ob kateri uri naj odprem vrata t" 14 Po enajsti uri. Midva bova že Čakafla pri grajskem zidu. In zdaj pojdite zopet k svoji gospodinji, Marjeta V9 Hišna takoj zopet odide v grad. "Deček! deček je!" šepne Bil je zelo ginjen. Čimbolj se je bližala določena "ura, tem tesneje mu je prihajalo pri srcu. Tudi Germain je le s silo zakrival svoj strah. Proti enajsti uri fltezeta k gradu. Pes jima je slediL Bila je črna, viharna, mrzla noč. Ustavita se pri vratih, ki sta jih bila določila v dogovoru z Marjeto. Okoli enajste ure je bila grofinja zadremala Otrok je spal v zibelki. Izvzemši Marjete, ki je imela čuvati do dveh popolnoči. je vse spalo v gradu. 44 jih rastlin, nove sestavine evetlie! — Abecedno kazalo vam pove takoj, kar telite. Prirejeno za vsako ponebje v Zdrnienih državah, sa vsako tetnlj« In vsako sezon«. To knjigo Je nredil E. L. D .8EV-MOUR, B. S. A., poznana oseba * vrtnarstvu, kl ga efHilJe vrtnarski is-vedeneL KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y. KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street_New York City Razprodaja KNJIG po 50 centov komad. IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA I Domače živali Spisal Damir Felgei 2 « Kreutzer jeva sonata Spisal L. N. Tolstoj l£ 3 Andrej Ternorc Splaal Iran Alhnbt DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK KnJlUca daje poljudna navodila, teko postati ameriški drfavljan (V alovantttaft Dobite pri Knjigami Slovenic Publishing' Co., 216 West 18th Street, New York 11, N. Y. 6 Preganjanje indijanskih misijonarjev Spisal Josip SpUlman 8 Pravljice Zapisal H. Majar 12 Frank Baron Trenk Po raznih virih napisal GJnro Pandori? 15 Sune&ki invalid Spisal Sllv-ster Koftatnlk 17 Vojnimir ali poganstvo in krst Spisal Josip Ogrlnee 18 Mladim srcem Progi zvezek. Zbirka za slovensko mladino. Si4hs1 Ksaver MeAko IGRE 28 Magda (Igra> — Alojzij Remec 29 Peterčkove poslednje sanje (Igra> — Pavel Golln 30 Potopljeni zvon (Igrai — Gerhart Hanptmam* 31 Revizor (Igra) Nikolaj VasilJevU? 19 Študent naj bo Spisal Fr. S. Finžgar 25 Duhovni boj (Izdala družba sv. Mohorja) L. Skupoll 32 Spodobni ljudje (Iirra ► — L. Lipovec 33 Orne maske (Ignu — L. Andreje* 34 Antingone (Igrat Poslovenil O. Golar 13 Pariški zlatar Poalovenil Silvester KL 14 Pravljice in pripovedke sa mladino 26 Denar Dr. Kari Enzlls — Poslovenil Dr. __Albin Ogrls_ ' Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, oni, ki ga niste tmpilf l 3F "" Praški Judek Spillmannova povest — Pre-vel Josip Vole 36 Sveti Just (Isrrsi — Mpinal dr. F. Petronlo 38 Tončkove sanje na Miklav iev večer (Ijrral — J. RrhHtolkla F. Rojo Kupite en "extra" bond ta teden 1 KS"Ker Je aalo^a teh knjig aelo omejena, je pri narcfllo priporočljivo oane-H^nltl rte iblrk, da nam na ta naSn mogofy raaken vadovoljltL