Offic* of fNiblicatioat mi South UwixUla Ava. Teioihon.. RockwtU 4904 UBTO-YEAE več kot stotiaoč delavcev Cleveland. 0. — Ns konvenci skim standardom, stalno pogre-za v pomanjkanje ln miaerijo. zaatražila rezidenco bivšega go-vernerja Fullerja, ko je slednji Ithaj« **** I«tt«d dailjr oacopt Holidava. L GLASILO SLOVENSKE Cona HaU m«, »t Uw | mmm »Ure* UrodaUkl 1» 8887 8. uprMvnitkl proatorl: Uwndalo Avt. PODPORNE JEDNOTE , Chicago, IU., fetrtek, 20. oktobra (October 20), 19S2. u ckkagu. iu>—*a. u« a^ o«oai>«>ooi»j*^^......^^ m_ __z-— , „ i—t~i----------- Acoeptoooo fa» nnillng »t »peeUl roU of poitag« provUod for laoection 1108, Aet of Oct. 8, 1917, authjrifd on Juno 14, !»!«■ > yiada podvzela to frčijo z namenom, da prepreči dump-m sovjetskih produktov, kar je v soglasju z zaključ-P ki imperijske konference, ki se je vršila v Ottawl.— Tajnik za dominione informiral parlament o izjalovljeni u pogajanj med Veliko Britanijo in Irsko.— Henderson resigniral kot tajnik delavske stranke ■London, 19. okt. — Velika Britanija je pretrgala trgovin-gke odnošaje s sovjeUko Rusijo n preklicala trgovinski pakt z (oskvo v soglasju z zaključki, i ao bili sprejeti na iroperijaki [onferenci, ki ae je prošlo pole-jt vršila v Ottawi, Kanada. Iz-avo o prelomu trgovinskih od-lošajev, ki je ustvarila senzaci- 0 je včeraj podal J. H. Thomaa, minister za dominione, v nižji jbomici britskega parlamenta. Thomas je informiral poslance, da je bil preklic trgovinake-p pakta med Veliko Britanijo u Sovjetsko unijo potreben, ker to zahteva 21. točka carinskega dogovora, ki je bil sklenjen na konferenci v Ottawi. Ta pakt je iil podpisan meseca aprila i. 1930 in je nudil velike trgovinske ugodnosti Rusiji. Thomas je tudi pojasnil, da je nformiral sovjetsko poslaništvo v Londonu, da je britaka vlada izrabila v svojo korist točko v trgovinskem paktu, ki določa, da nora ena od prizadetih strank obvestiti drugo šest mesecev vnaprej o nameravanem prelomu trgovinskega dogovora. To e on storil, obenem pa je informiral Moskvo, da Velika Britanija še vedno Želi povečati svojo trgovino z Rusijo. Dejal je, da se bodo diskusije o tej zadevi v kratkem pričele;-'-^*?*1^ ■Dalje je naznanil, da ao aovje-ti pripravljeni na pogajanja glede sklenitve nove trgovinske pogodbe, katera se ne bi vmešavali« v notranje sporazume med do-tninioni in Anglijo. S tem v zve-li je bilo pojasnjeno, da sta Kanada in Avstralija na Imperijaki konferenci insistirali, da mora Velika Britanija podvzeti učin kovite korake, da prepreči dum Iping sovjetske pšenice in drugega blaga. ■Posledice akcije britske vlade No občutili britaki konzumen ti, katerim bo odvzeta prilika do in&kupa sovjetske pšenice, lesa in drugega blaga po nizkih cenah. 1 Predno je Thomas informiral parlament o prelomu trgovinskih stikov, je pojasnil detajle ukinjenja pogajanj med Veliko [Britanijo in Jrsko. Rekel je, da j« Valera, predsednik Svobodne irske države, izjavil, da vidi odi »o permanentno aolucijo nesporazuma v ustanovitvi fdrutene irake republike, ki ne sme bit odvisna od Anglije. Dalje je rekel Thomas, da Iraka noče primati dojfovorov med njo in Veliko Britanijo, ki co biH sklenje-®> L 1923 in 1926. London, 10. okt — Arthur Henderson, bivži zunanji mlni-Jkr, j«. včeraj podal resignacijo kot tajnik laboritake stranke. Mendft^ona bo nasledil G. Lana-tory. vodja laboritake grupe v Parlamenta , Mizaraa položaj dalavaiva v Dotroita^m Zupanov komitej objavil poročilo o rezultatu študije Detroit, Mich. — (FP) — Povprečna tedenska mezda delavca v Detroitu, v pravljičnem centru visokih mezd, je $10.82, žlv-ljenski standard pa je padel na stopnjo nesigurnosti in pomanjkanja. Tako se glasi poročilo žu-panovega komiteja za proučava-vanje brezposelnosti. Komitej je proučeval položaj 1,400 družin v distriktu, katere-ga je mestni dobrodelni urad o-značll za tipičnega za vae mesto. Povprečna mezda delavca v tem distriktu je bila 1. 1929 133.50,. delovni čas pa 46.14 ure na teden. Pred tremi leti je bilo devet izmed 812 delavcev brezposelnih, sedaj pa lih je 868. Povprečna plača na uro je bila 1. 1929 67 centov, sedaj pa je 44 centov, kar pomepni padec za okrog 84 odstotkov. Samo 826 ali 28 odstotkov od omenjenega števila družin lastu-je hiše, med temi je 146 zadolženih, 14 družinam so bile prodane hiše SA javni dražbi, 68 ne more zmagovati obveanosti, 98 pa ne mortolačatl zaoetalih dav OMOMSTI V C0-LORADU AKTIVNI ipoultt Taktika, ki Jo vodijo zadnja leta, Jim je prines' t mnogo a- apehov ■mhmhpb Don ver, Colo. — (FP, — Država Colorado ima prilik* izvoli ti dva unioniata za governerja in podgovernerja in poalati i senat A. B. Adamaa, progrealv ca, da sodeluje s senatorjem Co-stiganom, ki se je na zadnjem zaaedanju kongresa najbolj nergično boril za federalno pomoč sa brezposelne. Koloradsko delavstvo pričaku je uspehe pri novembersklh volitvah na podlagi političnega programa, kl se je izkazal za prak tičnega v zadnjem deaetletju, ker je lakoristil "nestrankarsko" politiko Ameriške delavske federacije. Ta program ne bazira na sugestiji, ki je nedavno prišla ia glavnega stana federacije, "na, vsaka krajevna unija Imenuje komitej, ki naj bi pomagal A-damsu pri nominacijsklh volitvah/' Koloradsko delavstvo se je muaalo tej naivni ln neučlnkovi ti sugestiji. Namesto da bi izvajalo tako otročjo taktiko, se je vse gibanje organiziranega delavstva strnilo v eno politično organizacijo mnogo mesecev pred primarnimi volitvami. Ta organizacija učinkuje kot politična mašina. _ hiš,}a2B9 zaostalo v| vanju stanarine, 28 družin je bi-o vrženih ns cesto, ker niso mogle plačevati stanarine, dasi je bila znižana v zadnjih treh letih za eno tretjino. 48 družin ne pošilja svojih otrok v šole. Od 880 rednikov družin jih je 870 brez dela, 221 pa le delno za- Izgredi nih v Lan onu Veliko število Im London, 19. gredi ao včeraj donu in policiji da jih Je potlači je prišlo, ko ae j več In polica- ,—Resni iz-hnili v Lon-vselo več ur, Do iigredov tisoč brez- POSLEDICA RAZKOLA V FINSKIH ■iijaa 1 SubecripUon 8*00 Jtt i Sodišče Je odločilo v prilog dr-žaval mlMcl gTEV.—NUMBER 248 lafollettovci bodo podmrau roosevelta posel nih, ki so prešli Iz vseh krajev Londona, zbralo pred mest-no hišo in priredilo velike de monstraolja. Od tam so odkorakali proti parlamentu, da protestirajo proti novemu sistemu razdeljevanja brezposelnostne podpore. Ko se je parada pričela pomikati po ulicah, je bila policija na konjih pozvana v akcija Na-valila je na mnoftlco ln pričela mahati a količki po glavah, demonstrante pa odgovorili s kamenjem vilo policajev lit demonstrantov Je bilo pri tem ranjenih. Val policaji, ki so bUl pozvani v akcijo, ao nosili jeklene čelade. Krog polnoči so* bili brfgpcpelnl delav-cl razkropljeni ln Izgredi, tekom katerih je bilo v#č trgovin ople-njenih, potlačeni. Policija pravi, da ao komunistični agitatorji odgovorni za izgred«y -r~r Hi V Induatrljcl ao izrabili prilika In uvedli draatlčne redukcija Helalngfora, Flnaka. — (FP) — Pred tremi leti se je strokov-no delavsko gibanje začelo oepl* ti v rasne frakcije, kar je reaul- Taylorvllle, III, 19, okt.—Ru-daraki aUvkarjl ao Izgubili prvo legalno bitko, ko Je okrožno ao-dišiV podalo odlok, a kaUrim je podprlo pravloe narodne garde, kl je bila pozvana v stavkarako okrožje, da vadržuje red ln mir. --------J ■----T . Tekom zaaltšanja glede ha- tiralo v dviganju fašizma ln maa- baas corpua procedure je aodnlk dnih redukcijah. Dove odklonil predlog odvetnl- Nedavno je list "Kanaan Tyo", I kov rudarjev, da se dva areti-glaailo aociallatlčne stranke, ob- ranoa lapuatita is sapora, javil pregled položaja lesnih de- MlllUristlčne avtoritete soi ^: Amtml]ewt^ltm .trink- »o. lavcev v vahodnem drlave. L^ odredile preiskavo, ko so bilo a£ TI prejemajo tri do pet castpv bil6 informirane o aaroti, da se stSS na uro in delati morajo od if poiena barake, v katerih ao na- {l set do štirinajst ur na dan, da- iUnjenl miličniki, v zrak. "iJ u »kuPlni/ si ima Finska zakon, kl W* I roto" ^ odkril polkovnik Robert . ^ m osemurnik. Samo v nekaterih w. p^ia, poveljnik miličnikov, e pa do odgovorili s atrokah, kjer so daUvci dobro w jt dtjtl( ^ j« dobil v rokt in opako. Veliko št* organizirani, nUo bile mssde ani- podpi^no Izjavo nekega držav-ev ln demonstrantov, fine na najnižjo stopnjo. Cene Lv Taylorvlllu, v kateri šivtjenskim pdtrebščinsm sa ni-1 aiednji pravi, da ja slišal dva mo- Glaailo progrealvcev pravi, da je pripravljeno pretrgati atlka a starima strankama, kadar bo to aahtevala altuaclja, toda v sedanji krlal Je poraa Hoover. Ja glavna atvar Madlaon, Wls.. 19, okt—Na-tnanllo, da bodo voditelji U Fol-lettove republikanske frakcije podpirali predsedniškega kandl- ll^llllll Dobrotvome organizacija zalite-vajo denar aa paalčevaaje žrtev depresije Naznanilo je v soglasju s u-rednUklm člankom, ki ga je pri- silo progreslvcsv v Wlaconslnu, kl poziva vse prograslvoe, naj a-gltirajo aa izvolitev Roosevelta. bo veliko znižale. Iiii"ko"ata ioVorila o načrtu, dal "V taj najvačji krizi v sgodo- SodUo, da Je na Flnakem, kl M p^^, v zrak. Davls vini MnHonlh dršav smo pri- 1 pravljenl sodelovati s takimi ^ i prominentniml nsodvisneži kot bres dela. Brezposelnost ja od-1 o^vni stan progresivne unije *> Norrls, Borah, Hiram John-govorna za velikanako mizerljo jf v torek ^j^ij uklnltev p|.I aon, Burton K, Whaelar, Thomas med delavci. Na tisoča teh ja od- ketiranja premogovnikov v Tay- K, Walah ln Jamaa A. Raad ln llo na kmetije, kjer delajo.amo storil radi tega, da Jrugl vodltaUl v 8Ur«t.trankah, sa hrano. Naval la Industrijalcih |KlM|)t)41 u odpoklic mlllo« I kateri stavijo lataraaa Delavska federacija v Colora-du ima svoje letne konvencije v prvem tednu junija. Kakor hi tro ta konvencija v New York. — (FP) — Krog 1,600,000 delavcev, več kot tretjina, ja brezposeln®. V New Vorku, se glasi poročilo Welfare volitev koncila. klicana Na ^^ C€SWia je imelo politična konvencija. Vsak de- mafto New York 800,000 brez-legat državne delavske federsci- poielnih v aprilu L 1980, v Jajc je lahko delegat tudi poUtič- Luarju naslednjega leta pa je ne konvencije. Poleg tega so tu- izvilo naraalo na 600,000. Kon-di krajevne organizacije želez- cu naglaša, da ao številke o brez-niških bratovščin upravičene do Legalnosti rsjs nizke kot visoke delegacije na isti basi kot kra- in delavake organizacije pravijo Jevne unije ADF, ki pošiljajo igto> delegate na konvencijo državne | "Veliko število teh potrebuje mest na kmetij« J« ogromen in vlada je podvsek akcija, da ga SBpHpipplpKHl V prošlem poletju Je več brea-poseinih delsvcev s svojimi družinami odšlo v ss verni dal države, v goadove, kjer so se praši-j vljall 8 ribolovom. Delavci v Industrijskih mertth Izgubljajo hiše in pohištvo, Pogum in bojevitoet sta jih skoro popolnoma zapustila, e£kar fašisti satrll njihove stavk i8 or Pedal je lajava, v avoje pristaše, naj velijo aavalta Pa., 19. urijtra si povfdatl, j J » DeiavaM organlaaclja dobita ao. aahlngtonu aadnjo zimo, aa jf včeraj umaknil kot kandklat, za predsednika Združenih dršav| na listi stranka brezpoaelnih^ Poda) ja izjavo, v kateri pojss-njuje svojo akeljo ln urgira svo- nad stranka," piše ll«ilM|P ■'Oči v Id no bl pokaaall največjo ako bl lubllkan-ka Združenih drtav, moža, kt ja vedno stal aa nasprotnem koncu ln na-a prot o vel vaemu, za kar aa je ta list boril. Izbiramo toraj lahko la med Roosevaltom la Them* som, predaedniiklm kandidatom na m socialistična stranke, d nroarealvol Jih Ja m ne-fcl mlfil li. Am M marali letna Kl mwnlju, ua hi ••»*»• Thomaaa. Svoje argumen- ta utemeljujejo s tam, lomtako stranko domlnlrajo prav oiv uici uc», *** V- — ucirgnic un ivish j u uhvtu« V Sil KO BveVlIO v«n JKJH poslenih. Komitej »ključuje delavske federacije. Ta nensva-1 podporo; nekateri jo prejemajo, svoje poročilo t isjavo, "da se dna konvencija sluii za podlago mnogo pa Jih Je, ki ne dobivajo Detroit, meato, ki ae Je ponašalo | delavske politične akcije. ničesar," je rečeno v poročilu. • ^— | j^o^ri" K « SaalalM ilgaaaja avtaa- r aagaata E^S^tP^^^S zneje se vrže mestne in okraj- L™ 000 ne konvencije na sllčnl .. na katerih so nominirani kandl- ' dati za krajevne urade. Ta tak- vemerja Ska Je uspešna, ker ubija prlll-l Boato«, Mass. - Policija Ji ke za graft ln korupcijo, podpora, kl je (Una kandidatu s straj raga Je Ford Motor Co. Jmiovi-. nI fjjltfjJSif nal teM^Tr srak. Pnid kratkim la na ivOje.«lj»nje Industrijskih aktivnosti in upoalenoati zavisi od ponovne izvoMtveHoo verja sa predsednika Združenih držav. ._. "To je uglgahovanje In uron- sem. katerega povedovall na podUgl svojih prejžnjlh izkušenj '' _____smrt « KRno.a.r.. _____, na električnem stolu In tudi ta- S.«TSE Z ^ dv«m« kr»t i. letom« P«taJl v pokoj Mn.torJ. Jjnc. o^b, k m tajto v^J. FMppm. jekUnkog. m«fn»U, vk>f». d. .U bil. d«v«. tatoraUlCnatlgan.. 1 torj. potUn.» »mrt tako -rMkcIoavM sito kot (•-UkMMko. In a bl bilo najbo- ■■S .................................«ko bl profTMlvol lirulll J« bU Uvcrfjon, a pnKbfdnlka ^ nov.mb«riklh volitvah .tr.nk.m. ■ tam, a oditajo .vo-« •• fov.rn.rJ. Frinklln. D. Roo- J. glMov. ThomaMi. To nai bl ^ATL^-ggaS1* lOVoHa. pr«iMdnltk.f. k.ndl- r P ai bil "pričetek akaije za ustanovi-tev nova stranka, katera bl v resnici saatopaU ljudske inte- "Capltal Times soglaša z vaši- Ijenja med brezposelnimi. Pravi, noUhsrgumantov tojeprtari^ da Ja Imel Hoover našteto pri- J« odcep ti se od starih stmnk Delavci odklonili redukcije ,iU, da to stori, a dvlgnU nI pr- ln P«»P^ii»wo jMUlšnos^ Los Angeles, Cai, - Ualuž- sta hiti glasu, da ublaži trplje. ko v UJ deželi, toda^pri tmi se benci Shell Oil Co. v Kaliforniji nje milijonov, ki so postali žrtve tiv#da,da ao aavrgli propozicijo, kl Jim je depiealje. • . l*vld J*"t? Wlapredlo»ens pred par Ud nI ^iio^er je zagovornik privl- ždrav In kon.truktWsnWber^. na referendum in je sahttvaU lagiranaga razreda ln Ja pozabil jem Roosevelta, moža, čigar re-redukcijo mezde zs deset odatot-1 na 120,000,000 navadnih amerl-| kord kot govarnar wjvačja dr-kov, s veliko večino glasov. Med atrokovnimi delavci, kl se aa izrekli proti redukciji, so bili te-sarjl, elektrlčarjl, mašinlstl in plaakarji. ^ ' ških državljanov," pravi Cdz. šave v Unl^k»uja, Also mu "Rooaevelt Je obljubil, da bo pro- Interesi s^rilksgs nia^ bdj tek tiral Ijudafff pravice. On je po kazal odkritosrčnost in pogum noet male skupine prlvllšglran-orl agitaciji ss odpravo oasm- eev, najsfefgaamendmenta. ObUabll desnici stoja organizira, je, da bo vodil politiko, kl bo po-| na zlls Imgastva Rekordna regletraelje v dove- ^ m 1|U)c kt bo po- ne sila bogastva ln privllacljav, lenda I ilvIlT KliatriJske aktivnoatl iti kl podpirajo rspubllkanakaga Cleveland. O., ,19. okt.--^- ^^^,^ do deU, Indorsi- predsednUkega kandidata H«» uLcnamuie rekord-1 ^ konstrukelje Javnih verja, kl Ja ža s svojimi doaeda- fSeralnl vladi v dobi de. njimi akcijami pokaaal, da aku- Isndski okraj zaznamuje rekord no regUtraclJo volilcev, se glasi,., izjava volilnih uradnikov. Ee-1 J[7 glstriralo se ja 480,000 volUcev,|Prf-IJt' 24,000 več kot sa predsedniške volitve 1. 1926. m '0*4 .^joaa Posojila Washlniton, D. C. — Posojila, , jjele ameriška Zalaa- njih devetih mesecih, ,000,000, od katere ša ustanoviti v tej deželi obliko fašlatlčne vlada, kaUro M pod-pirals diktatura l>ogaatva. Vaa-komu mora biti Jasno, da bo privilegirana skupina poetala še bolj arogantna, ake bo obstoječi režim ostal na krmilu tudi v ki so Jih nlae v gftgsass rs: la meddržavna trgovinska komi-l jjg* sija. Aplikacije železnic glede s tem uničeni." kl naj pro-Interaae, bl Mil posojil, kl so bile predložene v o-dobritev komisiji Ao&t, prsdvl-devajo Iz sklada korporacija. Cepitev delavetva v Indiji Cerkven jaki ebaedlN kaplUttaem Chicago - "Naš pregled ob-stoječe ekonomske, politične In verske situacije pokazuje popoln ^ aa kapitalističnega režima , se, ... . i^n^n Is strsn- Htfadraa, Indija. - Kongrea iiMUakih at rokovnik' unij, ka-terega vodijo v zadnjih dveh letih levičarji, kl so aaaladlli smer-ne elemente, katere ste vodila Jošl In Aiva Rao, ja prejel drugi udarec na aborovaaju v Kalkuti R. C. Boso, D. Ruikar ln bivši ke- ga kapitalističnega r*t\m*'. se|jj# b|| ned.VBO U itran- glaal resolucije, kl je Wa ^JJ-I ,„ nj|hovl pristaši ao aa od. jata na konferenci direktorjev ^ kongreaa in usUnovIH . ai ai h___^ L —• ^Im. aia " .« • « a a i H. ^ !• ^dovalnlce Arcand Je *Zr— •Pon^iriral telečje tU^rJrS** doeegel veliko Priaer la pri in la aaredll tov delavake sekon^aje kjer laefkaa pred nekaj tedni nadejal b*slW. metodUtično-episkopalne eerkve Dr. Oeorge A. Coe, eden od vo-di Uljev konference, Je Izjavil, "ds demokracija ln kapitalizem ae moreU voziti skopaj." |M||{ ■ ■■ novo organizacijo, ki Je dobila Ime Federacija vaelndijsklh strokovnih unij. Federacija vadržujr sveaa a Mednarodno fe- IJo .trokovnlh unij, ^ m ni tor toa t* PROSVETA Izobčenja v Moikvi Pred par tedni je -prišla vest is Rusije, da se j« razvila precejšnja opozicija v ruaki beljže-vilki »tranki proti Stalinovi gospodarski politiki. Napovedali so, da bo na adjl centralnega odbora »tranke Stalin odstavljen in na njegovo mesto pride Molotov, predsednik vlade. PriHa pa je seja omenjenega odbora—zadnji teden— in namesto Stalina oo padli voditelji opozicije. K« mene v, Treekijev svak, ZiOovjev in dva-Šdvajset drugih odličnih boljževtfkih voditeljev je bilo izključenih iz stranke. Pomočilo ii Moakve ae glaei, da so bili izobčeni zaradi "Izdajstva delavskega razreda, ker so hoteli na tajni, podzemski ln protirevolučlonarni način vzpostaviti kapitalizem v Uniji sovjetskih republik." Do iskl j učenih boljlevikov nihamo nobenih simpatij, zlasti ne do Zinovjeva, tega "najči-stejžega med tistimi," katerega so smeriiki komunisti pred nekaj leti razglažall za svojca največjega angela. Takrat je bil Zinovjev prsd-aedntk komunistične internaclonžle in on je bil odgovoren -za najžkandalozncjše razkole v delavskimi vrstah vaeh dežel; on je dajal direktive aa napade na socisliste ln njotovo zloglasne teze, kaj je -prav in čisto" v delavskem gibanju, so tojle nezmoten evangelij za komuniste vseh narodov. Ds je torej U "najčistejši" komunist po sodbi svojih sod rogov izdal delavaki razred In hotel vzpostaviti kapitalizem v Rusiji, je to pač Ironija prve vrite. A nsj so zkljnčenci karkoli Se, obtožnica, na podlagi katere so bili vrteni iz strsnke in iz lovnega življenja, se nam sdl le smeSna. Opozicija proti Stalinu in njegovi ekonomski politiki je grupirsns okoli takozvahtti "desničar- 1 jov," Razumeti je treba, da v Rusiji je vsakdo dssničsr, ki se brespogojno ne Strinja S Stalinom. V tem slučaju ss desničarji ne strinjajo s vsemi fssami petletnega programa ali svtane Znano je, da je 8talin upregel vso Rusijo v petletni program—za gradnjo težke Industrije —brez ozira na tekoče potrebe. Vss energija stotetdesetmilijonskega ljudstva je bila vržena v gradnjo tovarn in elektrarn; vse Sito ln dru-gl pridelki do nsjmanjiega minimuma za domačo porabo so bili vrženi na ttije trge za dobavo kredita za stroje In drug? industrijske pripomočke. Pri tem pa so sovjeti zanemarili ceste in železnice. Zlasti železnico so bile tsksi-rane s prometom, da ho kar pokale in polomi ao bili neizogibni, Iz tega Izvira silno počasno raz-- važanje livil po mestih in veliko pomanjkanje hrane; kar je prisililo Stalina, da )e dovolil kmetom privatno prodajanje živela. Zadnje mese-oe je Vlada naredila več notranjih ekonomskih umikov, aH vse to ne bo dosti pomagalo. Kljfab temu bi bila petletke uspela in Stalin IH se 011 smejal desničarjem, če bl ne bilo v tem Oaau~*evetovne depresije. Cene fl a svetovnih tržiščih ao padle ln za rusko blago nI več kreditov, kakrSne zahteva petletka. Svetovna ekonomska krha je oplazila vse dežele in Rusija ni Izvzeta. Zdaj bo treba petletko podaJJSati, oziroma čakati, da ae vrnejo ugodne cfhe sa žito ln drugo rusko blago, če hočejo sovjeti dobiti stiftanjl kapital* ta gradnjo industrij. JgSesoičarji v ruaki boljSevlAki stranki so kajpada Izkoristili neugodni položaj ln očitali Stalinu, da Je za vozil s svojo petletko, ker ni hotel posluSati njih. Oni ao hoteli, da ae industrializacija kmečke Rualje vrli počaai, kolikor je normalno mogoče, da ne bo ljudstvu zraven stradalo. Kmečka Rusija se ne more v petih letih apremenlli v industrijsko državo, ki bi tekmoval z Nemčijo, Anglijo In celo s Ameriko. Za tak korak je treba silnega kapitala in dela, ki mora trajati vač desetletij. In ker ts mu to povedali, so desničarji sdaj "Izdajalci" delavcev In "priatall kapttaJisma." Ironija, da ni treba večje 1 Stalin je zadnje meeeee nrfredil več umikov, kl ao v luči "čiate" holjlevlAke ideologija tudi isdajalski. In kapitalizma v Rusiji tudi nI treba vzpostavljati, ker sploh že ni—odpravljen. .Stalinova naredba akord nega del* (plača od kosa) j« povaem kapitalistična. Torej ja Stalin naredil prvotni državni kapitalizem Ae bolj kapltalističnsgl! Am-pak on nI Izdajalec, desničarji pa ao! Prihodnje mesece aa lahko agodl v Rusiji le maralkaj zanimivega. Stalin bo prisiljen na no-va umike—in če se bo izključevanje nadaljevalo, lahko pride že to, da bodo nazadnje Irklju-čeaci Izključili laključovake Tedaj bodo vel skupaj "Izdajalci" delavske,, razreda! ;ilttlttat Hoover aH s nc pove, kaj aU govorila, m mUTBK. 80- ■Pt iM/da Bo ee [vila' pocenil M da jim znllajo !tonil. Na breg to potegnili o. To te j« »godilo nekaj ur Kič M| iltve mnoflh 11 t aii j n in ml)jen)u dana dobrota onega Luekjr Strike čistilnega procese, Id Je opisan t besedami - 'ii-a toeoted." Zalo pravijo ljudjr r vsakem meatu, trgu in vaei, da eo Lnokies tako mile gigante. poldrugim U-. 1. ,y v 41|OU|T1)«,) ii MMMTI f.,a<; znižaae pleče. irrssJ« na kpllcBl * trajih _ Ljubljena, «•<**• Ktr je denarni pOlOiaj v drža-L ^ vedno na alabih nogah, je ^"minister izdal navodila Javljanju proračunov^ e-I vsem meetnim, trzmm m oWInftm- VJtch Llih pravi minister, da ni do-Seno vnesti v proračune nova 2Uka mesta, pa Čeprav so Jotrebna, praznih mest ni dovo- zasedati z novimi močmi, hI in odseki naj združujejo, t le mogoče, ker se s tem [manjšajo izdatki, plače občm-ikeft osebja se morajo znižati za Hmanj 10%, honorarji in na-fc ia nadtfre naj »e črtajo U tako bo mOgoče znižati ■tke občin in mest ter ohrani denarno ravnotežje v dr- tako pa lahko pričakuje k da bo država spet povišala «ke davke ter s tem podražila jjvila. Gre za "ravnovesje pro-niunov", ps čeprav ljudje stra- ijo. Pred novim političnim proce ^ _ Dne 4. oktobra se prične v Zagrebu proces proti onim napadalcem, ki *o napadli zagrebškega odvetnika in hrvat-ikega pisatelja dr. Mileta BUda-« ter mu prizadejali hude po-kodbe, zaradi katerih se je dr. Bud&k zdravil dolgo časa v bolnici. Dr. Budak je opozicijona-lec, napadalci pa ao člani naclo-aalistične organizacije. Ko so udje na ulici zgrabili napadalce koj po dejanju, so jfb-morena posredovanje policije izpustiti in so imeli ti ljudje celo litnosti zaradi tejga. Verjetno je torej, da bodo napadalci mar lo kaznovani. Žrtvi naAih platlta, koroškemu Slovencu Petru Krajnar ju iz Borovelj so nad fržlčem v ae, verni steni strme "Pridige" vzidali' spominsko plo8čo. Kikol4 smo poročali, se je Krajnar na ej steni smrtno ponesrečil dne 14. avgusta tega leta. Bil je ve-ik prijatelj naših planin in polito je s svojimi tovariši pri-ajal čez mejo v naše planine, kjer je našel smrt: Ploščo so vzidali člani boroveljakega Društva slovenskih diletantov, katerega delaven član je bil tudi pokojni Krajnar. . , K , - s j Požar na Jesenicah. — Pred nekaj dnevi zvečer je začelo goreti fabriško poslopje tovarnarja Teršana na Jesenicah. Hitro •o prihiteli gasilci, ki so morali napeljati cevi v Savpi da ao lahko »čeli gasiti. Knlalu so ogenj omejili, sosedne objekte pa ubranili plamenov. Fabriika streha j« pogorela, pogorelo tudi precej inventarja, pogorela je šuipa i in nekaj barak. Velike Mcode ni. Mlad napadalec, -r- Dne 26. leptembra se je zgodilo. V vaal Vosku pri Sv. Marketl ob Pesnici. Posest niča Senekovičeva je naprosila soseda Franca Cepa, ^a je prišel režat dva preŠlča. pto je delo končal,' je iel dbmov. K" je prišel Cep k svoji hiši, je opazil svojo ieno, ki mu je pri-Ha iza vojfla naproti. Tedaj po * planil iz mraka mladoletni '•nt Jože Klemenčlč ter udaril I • kolom ženo po glavi. Cap Jo Pri«koči| k ženi, a tedaj Je Kle-"»nčie inlaril tudi njega. Napa-I kini Me je pridružil še brat I-lv«n Klemenčlč, ki je začel obdelati posestnika Cepa z nožem. r*1«- ko .ta oba fanta izrinila, |"> priftli na pomot Senekovlčevi »pravili oba ranjena v njuno ■> Zena Marija ae voa teden "[ 7aw'dla ter je 1. oktobra po-«*Kl* poškodbam. Čopovo sta-■j* P* je prav tako reeno. Orož-■■ obaH Je jired skokom v Savo topil samomorilni kandidat večjo količino ocetne kisline. Gfe za £7-letnega Ivana Eržena, pc* rodu iz Ljubljane. Bil je doltfO časa brez dela ii\ zaslužka ter je hotel v qbupu (v prostovoljno smrt. Požar na Dravskem polju. — V Košnji pri St Janžu je nastal oken j v gospodarskem .poslopju posestnika Tementa. V poslopju ' sta bila dva živinska hleva, llst-njak, skedenj in drvarnica. Vae je pogorelo do tal. Vnela ae je tudi šupa soseda Goloba Ivana ter tudi pogorela. Tement ima škode okrog »,000 Din, Golob pa tudi nekaj tisočakov. Obema je namreč pogorelo tudi precej orodja. Ustrelil ga je. — V Vitanju je položil izpit za krojaškega pomočnika vajenec Alojz Kovše iž Brezna. Po izpitu se je na kolesu odpeljal prgti Slapermkovi gostilni, da bi s prijatelji proslavil ta dan. Ker je eden od njiju vozil po lovi strani, je sedel utoni-delavcu | Pobrešju. ee©-troka zlepa znebita.-Pa gaj« se-nesla na policijo ter si iaariattle tisti dogodek na tsgu. Marku-leva sama je adaj vsa skeaane dejanje priznala. « Samomor nad Trtfrčstai. — Na podu posestnika Pavšalna. v mu nad Tržičem Se.Je ustrelil njegov hlapec loše M#gUč, star m let. PoAkodoval ae je pred časom v gozdu ter ni W več sposoben za težje delo. Pa ni dobil polne zaposlitve ter sije v obupu pognal kroglo v glavo. Klerikalni "Slovenec" naivno pravi da je bil fant pač versko mlačen in ni kazal zanimanj« »• cerkev in si zato nl znal najti pomoči v veri. Kadar pa ae kakšen zelo veren človek sam ubije —-into se ne zgodi redko — Ukrat "Slovenec" nikoli ne zapiše, da Glasovi iz našel taanlmlve beležke fti raanlh krajev (NsdsUrraaJs « t. streal.) pad kraljeatva tpga denarnega kralja« sta potisnila deželo v težko finančno krilo. Toda obenem j« ta polom uničil zadnji ostanek ljudskega zaupanja v kapitalistični sistem. Tudi Danska napreduje skokoma pod vzornim vodstvom moČ|a socialistične stranke in njenega vodUalja Staaninga, ki jo obenem atroki predsednik, a močno oporo eocialietičoih ministrov v vladi. Na daljnem aaveru, v teh aveh modernih 4r*svah, katere joisocialdemokrocija reiila pred vojno nevarnostjo leU 1914 n kasneje, koraka proletariat a ail ao oali v ai6ke in ^^ Somišljeniki celjsko bolnišnico, o je malo u-1 ... « LTimA riesarjev za njhn naee- ^ v noki^oetilni tek- oddal strel iz rovolvorja. lno kegljanje in ballncanje. je Kovšetu Jiredrla plju- Zmagovalci prejmejo jance, so ga naglo odpeljali v SomišUenikl oljsko bolnišnico, o je malo u- ^ Pa ^ še,kdo ro- panja, da bi prebolel pdkadbo. , ^ t , nM pplitMmega de-Napadalec čevljarski moj. ~' . T zter, je izginil ter ga orolništvo ' r >|- y0. še ni aretiralo. « ^^SSo ^ Utoni v Ljubljanici. — VSpo- . f dnjem KašlJu" ubljani je u- Mnogi ^J^^jg^ tonil v Ljubljanici 28-letni po-1 skoroda v^ak eestnikov Sin Pred leti ga je- vo ter ima od takrat vecarai I božjastne napade. Hodil pa se Ue ceneje živi jetsak dan kopat v Ljubljani- J^0"^^ co. V soboto! X. oktobra popoldne skupščina po- ga je v Ljubljanici prijela bo- * žjast ter je utonil. Nesrečo bo zaradi ^ ^e to dv »azili ljudje, a preden ao pri- dražilo. Podra«e se je rumpirani duhovščini in plem-atvu pokvarjeno katoliAke cerkve; katera Je saUjila vse ideale tsaarjevaffa aina in se ponižala na stališče navadne dekle pa-razitakega viSkUjočega razreda. Tako živimo srpdi silne revolucije. Ha vsoti atraneh ae podira mogočna stoletna stavba ka-pitallzma. Najmočnejši stebri krivičnega, nemogočega dražabnega roda se podirajo. Kriza liram sveta sega čedalje višje in vleče aa OOboj v prepad čedalje.ifcic kroge meščanstva in sedaj še tudi denarne mogot-oe oame. Propadajoči vladajoči razred se akuša posluževati raznih reform, skuša krpati in izboljševati to gnilobo, toda man — kapitalizma se ne more izboljšati, ne reformirati; rešitev Je mogoča edta° le potom popolne izpremembe družabnega rida, kar bo tudi večina delov-hega ljudstva spomala v doglednem času — iti potem bo zavladal aoclaHsem. Spertak. Posivi Clevoland, a — Svetovna krU za, ki je zadela tudi Ameriko, se nadaljuje in nobenega snaka ni, da bo kmalu mtnila. Meščanaki kapitalistični politiki le trudijo in obljubujajo povratek formalnih časov Že zkosi tri leta. Mi pa vemo, da bo razmere vaaki dan poslafatujejo in da je neku-povalna moč delovnega ljudstva vedno manjša. ptfaadeti so vsi Bloji, raaen kapitalistov, kateri še vedno dobijo nove trike; a korupitno manipulacijo si prisvajajo nsrodno bogastvo. Nad dvantjat milijonov brezposelnih v le^dešell trpi pomanjkanje in bedo in drugi milijoni ao na poti, da jtti sadene Ista uaoda. Farmarji kot mali trge* d propadajo; delavci, ki ao leta in leta varčevali, >1 pozlatili avoje laatne domove, ao jih izgubili ali pn ao vaški dan v skrbeh, da ae Jih isšene ia njih domov. Drugi sopet eo, ali zgubili avoje prihranke v propadlih ban* kah ali v večletnem neaaalužku porahlU iste. W Nahajamo se v času, ko ai bo ameriško ljedstvo voUlo zvezna« ga predsednika ln v več državah governerje, zvezne senatotja. kongresnike in druge ssatopnUja, Političarji obsh starih strank, republikanci kot demokrati, s« borijo aa avoja korita in obljubu jejo državljanom vse mogoče li-iave, katere oaUnejo — M-..»a — samo obUubs, s katerimi zavajajo ljudstvo. Njih prp. grami ns vsebujejo ftič kar bi moglo izvleči voz Is blata kapitalističnega gospodarstva. V teh kritični* časih ima edino socla-llstična stranka program oslro-ma načrt, pbtom katsregs bl se samoglo urediti obstoječe razme-re brez večjega trpljenja. Socialistična stranka Js f^-, stavila svojega prsdssdnUk||j In podpredsedniškega kandidata. To ata Norman Thomas in James Maurer. Spoaobna, iskrena In izkušena borca sU v delavskem gibanju. Poleg teh je aoc. atraHka postavila v 44 državah Unij« tvojo liato drugih kandidatov. Torej nudi ae nam prilika i glasovnico protestirati proti obztoječim razmeram; ggradlti močno opozicijo, s katero bodo Morali kapitalisti računati. V krajih, kjer se Je zoela-Matično gibanje Že utrdilo ln u-koren in llo, smemo tudi že računati na uspehe. Socializem — zamisel popolnejše človeške družbe — mlad, pred nedavnim Amerike ncem akoro nepoznan in potom meš-čanskega časopisa obaovrašen. Je tudi v tej deželi pričel dobi vati tla ln gotovo je, da bo tudi tukaj, kot po vsem svetu, dobil svoj razmah in izvršil avojo zgodovinsko nalogo. Drugega izhoda Itak nl. Kampanjski odbor aoc. kluba št. VI JSZ v Clevelandu, kot del ameriške aoc, stranke, poziva vso Slovence, Hrvate ln 8rbo, in to kot ročne in umsko delavce, profesionalne obrtnike, farmarje in trgovoe, moške kot žensks, da gredo d. novembre na volišče in oddajo evoje glaaove socialističnim kandidatom in a tem store, tvojo aveto dolžnost naarsm sa-msmu sebi, svojsmu bllšnjemu ln svojim potomcem ih saeno eprsčijo val fsjisma, katsri tu-' v tej delell dviga svojo glavo. Nl nam treba*tukaj 6plsovatl terorizem ln trpljenje, kaUr^ je deležno Jjudstvo v fašizmom semcl bi . sebno prlsadetl. ganjanl. Ml vsi vemo, da so f , p Iseasssts r^l^-^^fe^ po dvs profesorja, tako da potrebuje zavbd nejno še kakft pet Učnih moči. T*ije J« »tanj« StH. gimnaziji. Tu je 1080 dl- jakov v 28 razredih, a komaj W profesorjev. Kako zdelujejo avoje delo profesorji, Je kar ču- nilnlh vlog v denarnih zavodih, znižal se Je obtok asnarja ln likvidnost v denarhem prometu sploh..Skrajšale so se cone sa potniško tarifo ne teleznk ZniŽala se Je dvakratno nakupovalna moč prebivalstva; prvi« t> iti nr- ■ mmSk......sBUM PROCAiTI TIGER " /v-r.r- e - km * b BBi«. #J M USB«, hmi Btm-m . . . »ssdešaj«. a dbhU* iBft egBBf W BMB /m B##B8 tm mlVbtbbb e 0H$ b nakekdi - $mkmh ntm* mM* S ter hi*o h., napadalca, ki sta is poletna, aretirali ter odved-11 ^ zapore. Zakaj eta to dejan-* '^riiU, ni znano, ^srsdi b r ezpoeekMBStl mr1 V Zagrebu so zadnji ■iztegnili U 8ave nekega ""človeka, ki se je v gorilnem namenu pognal v *»Vo ' mo«tu. Uslužbenci bllft-kojialU^a ao ga v zadnjem r-fcili. Slučajno v bližini "h . .zdravnik mai je, nudU rxo v™« ter ga spravil k zave-^akar odpeljali V bol-r*°' r»mkaj bo ugotovili še. da r8bl7h bilo še t^..Kako^ takem pomanjkanju ^ Z™M se je eena goveji žl-ln prezaposlenosti pr^rjev cev zniža jj prodajo po trpi pouk. ni treb* poudarjati ^^jHupo knivo mora- Brezposelnlh irof^Hev pa je ™ ^mdo 400 bin). na stotine, mladih in sUrejših pa se nl mno-katerih mnogi so bili vrženi na cesto zaradi svojega političnega §e ^ea-e. ^ ^^ pomno- prepričanja. lUo? Razmnoftlo se je goatobe- Dogodek t otrekom -- Ptsd ^^ 0 IRBluf.h norod- nekaj dnevi smo ptenlL kske J« | n,h vodlu|jev, ki da uapeino de- lajejo sa dobrobit. • In povečala se Je armada bres- ^JrlJmeda — v beeedl je ne- kaj bojnega!) (Podatki po X-—u.) prišla na mariborsko policijo gospodinja Matilda Merkuševa s okrog 18 mesecev starim <*ro-kom ter izpovedala, da ga ji Je Uročila neka ženska na trgu v varstvo, čel. da mora v trgovino lo da se takoj v«mfcs*ko p^ potem ni bilo več. Polkija Je otroka izročila Dečjemu domu. Ker pa je Ml otrok bolan, so gs morali dati1 najprej v bolnico, kjer po je otrok čes umri. Ker pe se je otrok zdel bobifearkam znan. i^ blU zade-va z neznanim otrokom kmah^ pojasnjena. Otrok ss Js rodil _ R*d bi vedel, s čim eem ae zamera žeal. že tri dni me al pogledala. i — Ali oe niai prepiral s ajo? Ne. — In še vprašuješ, zakaj al se JI tmmmmmm mmmmamammmm Ivan Jontez: Imigrant Janez Mihevc PROSVETl Odločil ne je za prvo: "Pojdem, poskusim lahko. Sit aem že tega vednega beganja in »tikanja za delom! Slabše menda ne bo zame nii farmi kakor tukaj v meatu. Poskuai ae lahko: če bo «0, bo šlo, če ne, pa ne." 2. ' ; r Kraj je bil rea prijazen; plodna polja, v marsičem zelo alična domačim poljem, zeleni gozdovi in čedna farmaraka bivališča, raztreaena po polju liki otočki v zelenem morju. S avojo novo okolico ae je Janez bri »prijazni!. Delo je bilo aicer težko, vendar mu ni delalo večjih preglavic. Edino molža ae mu je upirala izpočetka; Janez je namreč videl dekle v atarem kraju mleati krave, vendar sam tega ni bil nikdar poskusil in zato ni vedel, da je tudi to opravilo precej težavno, poaebno Ae zo novinca. Prvo jutro na farmi mu j« molža delala hude preglavice. Gospodar je bil pomolzel ie devet krav, Janez ae je Ae vedno mučil a prvo. Fant je vlekel, cukal in stiskal, toda mleko nI in ni hotelo iz vimena. "Zlodja, nlaem mlalil, da je molža tako težavno opravilo!" je godrnjal ter ai z rokavom brisal potni obraz. Goapodar ae je amehljal: "Počasi, John, ae boš že privadil. Na roke je težje mleati kot a strojem." S temi beaedami je Izvabil Jonezu opravičilo: "Res je tako — in jaz znam mleati le f atrojem .,Kakšni ao atroji za molžo, Janez aeve-da ni vedel. Goapodar pa ga je smehljaj« se bodril: "Nič ne dene, se bol ie privadil/' Toda, aicer do akrajnoat! potrpežljivo kravo je končno minila vaa njena krepostna potrpežljivost, kajti Janez jo je molzel le predolgo; z odločno kretnjo zadnjih nO* je položila Janeza na hrbet, dvignila rep ter zbezljala skozi odprto leso na pašnik. Poaoda z mlekom se je prevrnila na Janeza. Fant ni vedel, ali bi ae jezil ali smejal. Od-JoČU se je ca slednje. "Končno kravi ne morem zameriti, da se je naveličala utrudljive molže; aaj sem je tudi jaz alt za danes/' se je smejal. V nekaj dnevih so težave zaradi molže odpadle; Jane* ae je privadil tudi temu in kmalu je mohel vaeh deaet krav aam. Po nekaj tednih večjih in manjših neprilik je bil Janez prillčno upeljan v vse podrobnosti svoje nove službe in delu se je bil že nekam privadil.' Delali ao deset ur dnevno—deaetur-nega delovnlka so se driall vsi tamošnjl farmarji, vsled čeaar jih je Imel Janez za dokaj pametne ljudi. Edino oaameloat mu nI bila po godu. Ces dan, na polju, je bil bres malega im«rom aam« zato ae j« pri delu vražje dolgočasil. Ce bi bil imel kakega tovorlša, bi se bil lažje sprijaznil z novo okolico in ljudmi, tako pa mu je bflo včasih prav težko pri duši. Do-motoftje, ki ga doalej nI posebno nadlegovalo, ga je začelo kruto mučiti. Pri delu ao mu Uhajali pogledi po okolici, kl jo je v miallh primerjal t Gorenjsko, toda a slabim uspehom. Ej, Gorenjska je drugačna deiela, lepša, prijaznejša, mikavnejša ln bolj domača!... In kadar je ob večerih posedali pred hišo ln atrmel v nočno nebo, mu je bilo ie težje. Spomini tiatih lepih, mehkih noči, kl zvene prijetnega čriča-nja murnov, kvakanja žab v vaški mlaki in petja fantov na vaai; apominl, ki tavajo po polj-akih a tezah, ae lovijo med debli v tiho noč pritajeno šepetajočega gozda in hitijo proti aoaed- nji vaai; kl tam postavajo pod okni, na katerih pomežikujejo v zvezdno noč živahne dekliške-oči; ti ln še drugi podobni apomlni, vsi grenko-sladkl in neprijetno-frljetni, so parali arce Janezu ter ga vabili nazaj, na solnčno Gorenjsko. Toda Janez ae ni mogel odzvati tem prijetno zvenečim vabilom, čeprav bi bil največkrat takoj pripravljen odkuriti nazaj odkoder je prišel. Njegova usoda je bila za nedogleden čaa priklenjena k tujini in temu ae je moral pokoriti, rad ali nerad—-MHods ne vpraša, temveč ae mimo vseh tihih in giaanlh protestov in bolečih hrepenenj neprestano, brez odmora dalje izvršuje. Toda to domotdtfe, ki se je izprva janljalo glasno, kričeče in boleče, je polagoma prešlo v nekaj tihega, sicer Ae bolečega, vendar skrito globoko v duši, odkoder se je javljalo pritaje-, jedva slišno kakor žalna pesem v sivi davnini prestane bolečine. Je ie Uko: vsaka živa atvar ae mora prilagoditi izpremenjeni okolici in razmeram ali pa poginiti; človek, kot eno najbolj trdoživih zemeljskih bitij, se vseiqu privadi in vedno zna prilagoditi avoje tivljenje novi okolici in razmeram. Janez ni bil nikakršna izjema: vsemu se je privadil dokaj hitro in iiv-ljenje mu je bilo s tem olajšano. Gospodar, še mlad fant, njegov šepavi brat in njuna mati, ki je gospodnjila, so bili na moč prijazni z njim; aoaedje niso bili nič manj prijazni, Uko da ae je Janez oboljševalnlco". Mali šolaki avetnlk ie ddj časa nemirno gladi svojo bradico. Najprej je general napravil nekaj grobih gramatlčnih napak, a zatem njemu ne ugaja U kategorična obaodba. Strašno nepedagoško. Ko je general znova prišel v navskriž s sinUkso, se šolski nadzornik dvigne, ae zravna, križem potegne z ustnicami ln začne na obe plati učiti a pedagoškim kazalcem. "Elem — gospe ln goapodje, iz poročila na žaloat vidite, da seksualna beda mladine kljub naAemu požrtvovalnemu delu vsak dan narašča. Samo v mojem okraju objokujejo gospodje kolegi zadnji čas tri samomore iz aeksuslnih razlogov, elem. — Kaj je treba storiti proti temu, elem —T Treba se je povrniti k moralnim idealom vtgoje Iz pedagoške preteklosti,, naravno, trn krščanski podlagi. Potrebno je upozoriti na čiste moralne primere, kakor — elem — Ktata, Hermana Seruakega. Biamarka. no poročilo, ko je prečiU! dolgo y,fp<.||na |n nedavno umrlega tabelo (»oaameznlh slučaja, pri profeaorja Utenagela. zavreči katerih ae pripominjajo pr« svet- ym moralno temne pojave Iz ago- ne brošur*. oaebna nagovarjati- dovipakega pouka kot na primer ja In prisilno nagajanje na moralno življenje. Tisti, ki ne t»i vedel, sa kaj gre, bi mlalil, da < i U listo kaani predvojnegn pol. ka. "ftteviHta 4« Adam Pola k. večkrat kaznovan radi nemorsi-nosti. Predan mu je pravilnik komiteja. Resno mu Je tsgnrte. no, če ae ne poboljša". "ftteulka 47.1.ud vik fttlr, pre-£an oblastem kot nepoboljšljiv. novemberskl škandal —' "Z eno besedo: drUvni šolski zakon!" Srdito- ga prekine sanitetni avetnlk. Njega Jest oskoarčne, prazno blebetanj«' brade. Kake zveze ima zgodovin-k i pouk s seksualno bedo mladine? TI bedaki morajo povsod dobiti avo-jo strokovno klofuto. — Celo stvar bi bilo treba predati kake-mu izkušenemu zdravniku Tre- ba je osnovati dom za tlate, ki so seksualno nevarni s nekoliko »dravniki-apecijalisti, da se vr-še psihoanalitični eksperimenti. Komite bi moral dati samo nasvete, kako naj ae dobe sredstva za dom. OaUlo je treba pre-puetiti njemu. Te miall je v kratkem predložil komiteju. Pri besedah "dobiti sredstva" ae zasveti v očeh gospe dvornega maršala na razpoloženju. Tft je njen speclflkum! Starš dama, polna, temperamentna, je bila še pred vojno de-sna roka 'njenemu Veličanstvu, carici. v vprašenjlh pomaganja revežem. Pozna človekoljubno delo Ae is njene sijajne dobe. Treba je prirediti dobrodelne svečanosti. Društvo je treba klicati po činu. Viaoke vstopnice, povišanje cen pijačam in slad-kari jam v dobrodelne a vrhe. Poljub na lepe visokorodne ustne aUno stoUk. poljub na koleno iste tisočak. Ona pozna toliko vabljivih zadovoljevanj, sa katera goapoda zelo rada pusti, da ae jim iiprainujejo mošnje. Naravno, vse to je za "ublaži. Wv sekaualne bede mladine". Cela metropol« ae mqra diviti seksualnim dobrodelnim svečanostim goape dvornega maršala. s pri tem amerom: haut gaut. de, ae nemirn- vrti na svojem atolu. Naskrn. 1 pogleduje na u-ro. Skoraj pol >edmih. Neumno blebetanje traja že tretjo uro. Stari ljudje tfe morejo tu, naravno, nič i$muditi. Ah, on se je __ ob osmih doihenil s Pi. Po kratki večerji jo bo privedei v vilo. Danea Ima poseben apetit na njene perverzne noge. Od silne sekaualne lakote mu je že postalo mučno. Tu ne pomaga nič razen konjaka a potem Ijubav-no opijanje a la parisien. Sredi navdušenega pripovedovanja gospe dvornega maršala o človekoljubni svečanosti Njenega Kraljevskega Visočanstva v korist obdarovanju otrok iz vzhodne Afriki vpade precej nejevoljno z zaključno besedo. Doseglo se je §po razumi j en je v nadaljnjem delu komlf^eja, osnovanje doma za vzgojo na krš-čanako-pedagoski medicinski bazi. Sredstva je treba dobiti s človekoljubnimi svečanostmi. Vešči roki njene excelence se izroča arattišman. On sam ponu di za fond tri tisočake in slaščice. V zahvalni "ah" ae vmeša divje ln veselo lajanje doge, ki je prihajale z vrta. Fabrikant pohiti k oknu. Opazi obriae dveh nepremičnih človeških teles. Žalosten zastoka. Pozove komite. Žolčna vprašanja in alutnje. Zvonijo slugi. Sprašujejo ga, a potem ga pošljejo, da pogleda, kaj je. Pripelje šoferja, ki kliče komite na pomoč. Z avtomobilsko lučjo in z nekoliko revolverji se oprezmo plazi prestrašena družba drznim napadalcem nasproti. V polkrogu ao Ujinstveno ob-stopili sklonjene obraze. Z naperjenim otožjem so jih neko-Ukokrat pozvali, naj se podajo. Molčanje. Doga je preskakovala preko nepremičnih teles v svetlobi luči, kar jih nazadnje prepriča, da ni nevarnostih Pazlji vo se približajo. Nem pogled čudenje, groza nad raztrganim Krumpovim truplom. lati hip vzkrik miloetljive dame in fabri kanU čokolade* ki sta v dekletu na tleh spoznala Pt Stokajoč se vrže gospa dvornega maršala na očlvldno, ubito, ln prialuškuje u tripanju srca — Strašno! Vse kakor nepričakovano napadena na izprehodu v cvetu mladosti A njeno brezhibno figuro so smatrali za glavno atrakcijo svečanost H- v lahki tenčki igra s trebuhom. Vstopnica dvesto mark. In zdaj je ona irtev pro-staškega seksualnega zločina. In to V živahni ulici! Zdravnik jo nalahno odrine kakor kokljo, ki kokodaka nad mrtvimi piščeti. Prisloni slušalko. Sliši, kako tolče sece. Strese nekoliko kapljic vode po sencih. Pl odpre svoje mandeljnaste oči in začudeno pogleduje okrog sebe — na veselje vseh prisotnih. Posebno gospe dvornega maršala, po želji katere se bo zdaj lahko izvedla človekoljubna igra s trebuhom in po želji fa-brlkanta čokolade, kateri se je bal, da bo brez pomoči kompromitiran kot blgamist radi seksualnega uboja, kl je bil prera-čunjeno izvršen prav pred vrati njegovega vrta nad PL Zdaj bodo nearečnici verjeli vsako neumnost, ker zakaj neki je bila prav pred njegovimi vrati napadena. Med tem, ko se je pričela zavedati, jI je z očmi govoril, da je treba, da se napravi, kakor da ga ne pozna in da ai izmWli neko bajko o njenem slučajnem sprehajanju v blUtini njegove hiše ln da se kavalirsko trudi, kakor da je ne pozna, da ji ponudi poateljo, osveienje, kopalnico in telefon. Med tem ae je Pi takoj znašla in je z močnim dramat-sklm naglasom ponovila kratek opis nasilja iz nekega moralnega romana, v katerem Igrajo vlogo prezrta ljubezen, pismene pret-nje ln besna borba na tivljenje in amrt. Za U čas je zdravnik pregledal Krumpa in ugotovil krvavenje radi ugrita v Žilo. Potem se je obrtiU k fabrikantu čokolade s prošnjo, da bi se truplo zadržalo v hiši. dokler ae ne ob vesti policija in ne pride rešilni vo*. 8rdit protest radi tega vprašanja. Kaj? Imeti truplo Ukele zveri magari eno minuto v pošteni žil, kakor da ga raztega pobesneli pes. Njegov sultan je imel več moralnega čuU kakor ta l>oj>olnoma divji in neodgovorni fant. Na najbližje gnojišče njim, da Um nepokopan se-gnije! /, - Gospa dvornega maršala navdušeno aplavdira in obračajoč ae k celemu komiteju naglaša še enkrat, kako zahteva ta slučaj potrebo čimprejšnje človekoljubne svečanosti "za ublažitev sek sualnega nagona mladine". Pri ae polna navdušenja smeje Pl kakor da hoče ie s tem dobiti njen prisUnek. 2e v kopalnici ji daje delikatno poslanstvo za človekoljubno igro a trebuhom, ki obeU biti vaba cele sezone. General zamišljeno gladi svojo špičasto brado a la Viljem in lakonsko pripomni: MHH Ha, fante, zrel ai za vojaka. Brez voja&ke dreaure brezupna propast. Vsakemu sUremu vojaku je jasno, da primanjkuje današnji mladini splošna vojaška obveznost. Mar ne, gcepod vojni svečenik? — se obrača na desno k svečeniku, ki se naslaja nad svo- vali. Dokler nagon od Ukse prostitutki, je vaše človekoljubje samo porogljivo plačevanje dolga. Ali je morda čul zdravnik šepetanje mrtvega človeka —? Oddaljil ae je za nekoliko korakov od trupla, maje z glavo radi nekega čudnega privida —: kaaor da se morejo mrtvi smejati In to prav njemu. Zakaj? To, kar hoče on, je napredna znanost. A propos. Ni treba pozabiti da bo jutri objavljen v vsen Časopisih apel — za njegov dom "za ublaževanje seksualnega nagona mladine". (KONEC) TEKMOVALCI OLYMPIJ8KIH IGER NA REKORDNIH PABMKJH Sedaj, ko je olympijska tekma končana, in ko so se razni tekmovalci vrnili na avoje domove, se je pričelo delo za sUtisti-čarje. Med različne zanimive številke spadajo med drugimi tudi 0-ne, o daljavi raznih delov sveta, iz katerih so se tekmovalci u- sveceiiiKu, »I »C iu»mj» deletili olympijske igre. Argen- tinska skupina, na primer; ki je vse odobrava. Sanitetni svetnik je osUl pri truplu. Odvratno mu je to blebetanje o milosrčnosti, iz katere se bodo zgoraj apet norčevali, dočim so ti naduti prijatelji človečandtva nasproti mrtvim gluhi za prvi zakon: spoštuj bližnjega! Niti eden ni vsaj nekoliko občutil svoje dolžnosti. Smešno je verjeti, da more ta komite napraviti kaj pozitivnega, ko so mu tuja prava socijalna čuvetva. On edini sploh razume problem in ga jemlje kakor treba: Dofn za sek-' sualne zločince. Psihološka praksa zdravljenja. Tedaj bi se mogli izbegavati neurejeni slučaji. Spomni se mrtveca. Njegova zdravniška dolžnost je, da ob-vesti oblasti, naj odstranijo truplo. Z enim pogledom gre preko s krvjo oblitetfa obraza Krumpo-vega. Spet odkrije, kar je prej površno opazil pod raztrganim klobukom in s krvjo oblitlm licem izkažen in otopel izraz, kakršnega ni še pri nobenem truplu videl: mrtvec se smeje! Nehote se mu je zazdelo, kakor da se njemu smeje. Ali se mu mar ne »meje mrtai človek? Njegovim načrtom, "za ublažitev seksualnega nagona mladine?" No, prosim vaa, človek, pokažite mi kako boljšo metodo! Mrtvec se neslišno smeje. Ali njegov smeh krvavo biča čas. — Bedaki, z vašo miloarčnostjo boste prevrtali to tuberkulozno telo, ali ne vidite, da je vsa U masa do stržena trhla. Ali vaa nič ne moti U smrad? Ali ate ž« tako gnili, da ne morete več razločevati sveiesti od trhlosti? Pa če bi na vsakem vogalu bil po en dom "za ublaževanje seksualnega nagona mladine" in če bi hoteli podnevi in ponoči pomagati, pomagati, vse to oetane zaman razmeUna moč, dokler bodo stotiaoči nagonsko glado- "Mar ne, goapod monziatorijal- hiši —? Tla bi ae nikdar ne mori svetnik —" igla oprati, če bi na njem lešal S ljubeznivim nasmehom apo-j takle Isvržek, ki je nasilno hotel Štovsnja se obrača doatojnemu! aadovoljltl svoje grdo pcffteljen-svečrmku, kateri je naslajal! J« na nekem nezaščitenem in slepem bitju, poleg tega še dami is prve druftbe. Za takle kos trupla ne obstoji pijeteta. Ta bratal- a svojo havano in blago naklon-JenoetJo odobraval vaak pred log. Predsednik, fabrikant čokola- nI divjak tudi ni drugega zastu- štela pet osebi, je potovala iz Buenos Airesa v Bremen, in od tam v New York in Los Angeles. Domov ao se vrnili istim potom in skupna daljava zna^a nič manj kot 26/000 milj. Kot uvod k olympijskim igram v Los Angele8U, je federacija nemških športnikov priredila veličasten sprejem vsem skupinam iz srednje Evrope, pred odhodom iz Nemčije. Ker se bo prihodnja olympijska Igra vršila leta 1986 v Nemčiji, zato so jih kar najlepše sprejeli in postregli, in jih povabili na prihodnjo i-gro, kar ao alednji tudi sprejeli. Po tem sprejemu, so se zastopniki osmih različnih naro- BOŽIČNI IZLET v Jugoslavijo Tak Boiii kajkor vtaai sa-morete imeti, ako praznujete praznike ■ svojimi sorodniki in prijatelji r stari domovini. Prisrčnega »prejema boste deleini, aamo pridružila se. enemu naših izletov pod oeetmim vodstvom. Posebna. od plutja ix N e w Torka. v ( t"'j. ALBERT BALLIN HAMBURG - - - Četrtek, ao. oktorb. »esteječih \t | 117 Nem« ev, 26 iz Ogrske Trfl Avstrije, 11 iz frkoslovakija ■ Belgijcev, 4 Litvina, in * fl menovani Argentinci, akuuat 1 cA mož in žena, odločiH potovat^ New York z parniki Nocth ■■ man Lloyda. VaJed pomanjkljivih Krt-JM na dolgem potu do Los AmZj aa, in iz ekonomskih ozirov J si ti atlet je izbrali turistični r S red na parnikih BREMFvl EUROPE in OOLUMBUmH Ker so potovali v večjih aku-pinah, jim je bilo omogočeno d» so ie med vožnjo po morju pri jateljsko tekmovali med *bo3 S seboj so vzeli različne priprave za gimnastične vaje, in li so tudi svojega kuharja kj jim je pripravljal potrebno hraJ no tekom vožnje, Uko, da »o bij li kos svoji nalogi. Izmed vseh 182 udeležencevi olympijskih iger, ki ao potovali: iz Evrope v Ameriko, se jih j i 160 vozilo z Lloydovimi parni ki BREMEN in EUROPA, kjer se jim je nudila vsa ugodnost,! poleg hitrega prevoza čez ocean, s tremi brzoparniki. Na povratku domov, se je ro-pet 56 tekmovalcev poslužilo teh znamenitih brzoparnikov, kakor tudi COLUMBUSA, ki je last iste družbe, med tem ko so »e osUli vrnili z drugimi počasnej šemi parniki, ker jim hitrost vo. in je domov gredoč ni bila več po- trebna. arrics^ UaUMTlJra 9f4 II Utl CENE SO ZMERNE Pnfcfcavi uiUoJ 10. DECEMBRA 14. DECEMBRA Dospeli boete začasno za božične svečanosti. Nagla vožnja iz Hamburga v kraj, kamor ate namenjeni. Poeebni zastopniki naše proge bodo spremljali vaak izlet. Preskrbite si zgodaj prostore. $159 IZ NIW VOSKA DO LJUBLJANI IN NAZAJ TSSTJI RAZBED Za aaSaUaa pojaanlla rpr»ia|t# kat«r*tafc*l< Muhai ■U ali HAMBURG-AMERICAN LIRE 177 R. MICHIRAR AVE., CRICAR0 TELEFON ROCKWELL 4904 VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJ*-PJ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojasnila daje vodstvo tiskane Cene neme. unij ako delo prve vrsU fttlU po Informacije na naslov: S. N. P. J. PRINTERY 2(57-69 So. Uvmdale Aeenoe CHICAGO, TAM 8B DOBE NA 2EUO TUDI VSA U3TMENA POJASNILA