35
ZAZNAVA NEGATIVNIH GOSPODARSKIH POJAVOV IN VREDNOTE
Marko Polič in Vlasto Zabukovec*
Klfuine besede:
laične teorije, gospodarska sociolizacifa, pravna socializacija, atribucifa, obrazci, razvoj
POVZETEK
Vsako gospodarstvo ima tudi svojo temno stran, ki se kaže v nezaposlenosti, kraji, goljufiji, siromaštvu in podobnih pojavih. Pričujoča raziskava je posvečena zaznavi takih pojmov pri mladostnikih in mlajših odraslih. Različno stari preizkušanci (13, 17 in 20 let) so ocenjevali pomen pojmov korupcija, neplačevanje davkov, goljufija, kraja in prosjačenje, odgovoriti pa so morali tudi na Kahlejev seznam vrednot ter Richinsovo in Dawsonovo lestvico materialističnih vrednot. Na ta način smo skušali dobiti vpogled v stališča in prepričanja mladih ljudi o iodklonskemi gospodarstvu v okviru njihovega vrednostnega sistema. Ugotovili smo, da so razlike med preizkušanci iz treh starostnih skupin razmeroma majhne, bolj v stopnji kot v smeri. Možna je razlaga z dejstvom, da so preizkušanci na isti stopnji spoznavnega razvoja in se razlikujejo predvsem po obsegu in vsebini svojih izkušenj. Vse tri skupine kažejo razmeroma močno materialistično usmeritev, vsaj v primerjavi z originalnimi Richinsonovimi in Dawsonovimi podatki. Pokazalo se je tudi, da je vrednostni sistem povezan z zaznavo obravnavanih pojmov.
UVOD
Čeprav navadno negativni gospodarski pojavi, kot so nezaposlenost, prosjačenje, neplačevanje davkov ipd. ne prevladujejo v gospodarstvu neke dežele, vseskozi pritegujejo pozornost javnosti. Včasih se zdi kot da so v človeških glavah bolj stvarni od pogostejših pozitivnih dejstev gospodarskega življenja. Upoštevaje hevristiko dostopnosti (Tversky in Kahneman, 1974) je to razumljivo. Posebno so ti pojavi značilni za dežele v gospodarski in politični preobrazbi povezani z gospodarsko krizo, delno zato, ker velike spremembe predstavljajo dobro osnovo za nastanek teh dejanj, delno zato, ker jih ljudje pričakujejo in delno zato, ker predstavljajo uporabno sredstvo v političnih obračunih. Slovenija predstavlja dokaj značilen, čeprav ne tudi skrajen tovrsten primer. Vendar nas tovrstni pojavi ne zanimajo kot taki, pač pa so le spodbudili naše zanimanje za to, kako ljudje vidijo in razumejo negativne "gospodarske" pojave, kot so korupcija, goljufija, kraja, neplačevanje davkov in prosjačenje ter za razvojne vidike tega razumevanja. Gre torej za raziskovanje procesa oblikovanja pojmovanj nekaterih socialnih pojavov pri adolescentih
* Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, Ljubljana
36
in mladiii ljudeh, ali z drugimi besedami, za raziskovanje razvoja obrazcev o teh pojavih. Obrazce obravnavamo tu v Andersonovem smislu (po Petersonu, 1990) kot "velike, zapletene enote znanja, ki organizirajo večino našega znanja o splošnih kategorijah objektov, razredov dogodkov in tipov ljudi". Narejenih je bilo že več raziskav tega področja (npr. Furnham, 1988; Fumham in Stacey, 1991; Lassarre in Roland-Levy, 1989), ki pa so bile predvsem usmerjene v normalne vsakdanje vidike gospodarstva. Le nezaposlenost je pritegnila večjo pozornost. Ne glede na to pa menimo, da ista ali vsaj podobna načela vodijo socialno-spoznavni razvoj na tem področju socializacije.
Teorije socializacije
Po različnih avtorjih (npr. Furnham in Stacey, 1991) poteka proces pridobivanja socialnega znanja skozi več stopenj. Na proces sam vplivajo individualni, socialni in kulturni dejavniki. Haste (1987) je ponudil model odnosov med tremi področji, in-terperonalnim, intraindividualnim in družbeno-zgodovinskim, ki v medsebojni interakciji vplivajo na razumevanje družbe pri mladih ljudeh. Turiel (po Fumhamu in Staceyu, 1991) je odkril sosledje stopenj v razvoju pojmovanj socialnih dogovorov, začenši z "dogovorom kot opisom družbene uniformnosti" do "dogovora kot uskla-jevalca socialnih interakcij", v približnem starostnem razponu od šest do 25 let. Ker se naša raziskava začne nekje na polovici tega razvoja, bomo na tem mestu opisali le nekatere glavne spremembe (Preglednica 1).
PREGLEDNICA 1: Drugi del Turielovega seznama stopenj v razvoju pojmovanj socialnih dogovorov (po Fumhamu in Staceyu, 1991)
STOPNJE	Približna starost	
4. Negacija dogovora kot dela sistema pravil. O dogovorih menijo da so arbitrarni in spremenljivi ne glede na pravila. Vrednotenje pravila nanašajočega se dogovorno dejanje je usklajena z vrednotenjem dejanja. Dogovori so zgolj socialna pričakovanja.	12-	13
5. Dogovori kot posredovani s socialnim sistemom. Pojav sistematičnih pojmovanj socialne strukture. Dogovori kot normativne ureditve v sistemu s poenotenos-tjo, utrjenimi vlogami in statično hierarhično organizacijo-	14-	16
6. Negacija dogovorov kot societalnih standardov. Dogovore imajo za kodificirane societalne standarde. Poenotenost v dogovorih nima vloge v ohranjanju socialnega sistema. Dogovori so zgolj societalni standardi, ki obstajajo zaradi navade.	17-	18
7. Dogovori kot usklajevanje socialnih interakcij. Dogovori kot poenotenja, ki so funkcionalna pri usklajevanju socialnih interakcij. Skupno znanje v obliki dogovorov med člani socialnih skupin pospešuje interakcijo in delovanje sistema.	19-	25
ZA23«kVA1«G/^nVMH(X>SK»AltSKHIY3yb^^
Ni naš namen podrobno opisati ta proces. Lahko se strinjamo z Fumhamovim in Staceyevim mnenjem, da "laliko pojmovanja socialnega sveta pri mladih ljudeh pojasnimo v okvirih 'sistema znanja', ki se razlikuje, vendar je jasno povezan s sistemom znanja pri odraslih". Pojmovanja postopno postajajo širša, bolj zapletena in abstraktna. Poleg starosti na obravnavanje procese vplivajo še drugi dejavniki, npr. socialno okolje, kultura itn. Pojmovanja določa tudi narava pojavov, katerih razumevanje pojasnjujejo.
Raziskave gospodarske in pravne socializacije
Za našo raziskavo so pomembne predvsem ugotovitve povezane z razlago nezaposlenosti, raziskave utaje davkov, pojmovanja lastnine ter pojmovanj prava in pravice. V raziskavah nezaposlenosti so se jasno pokazale tri skupine dejavnikov, katerim pripisujejo vzroke za nastanek nezaposlenosti: individualistični (notranji, lastno vedenje, napor, sposobnost, morala), societalni (zunanje sile, vladna politika) in fatalistični razlogi (sreča, priložnost).
Pojmovanje privatne lastnine je tesno povezano s pojmovanjem njene odtujitve, npr. s krajo. Fumham in Stacey (1991) navajata, da so različni raziskovalci ugotovili, da za večino kaznivih dejanj ljudje bodisi navajajo olajševalne okoliščine, ali pa, ko postajajo starejši (od 7 do 17 let) navajajo manj olajševalnih okoliščin.
Utaja davkov v mnogih državah predstavlja resen problem. Mnoge psihološke teorije jo skušajo razložiti. Pogosta slabost tovrstnih raziskav leži v dejstvu, da so raziskovalci uporabili majhne vzorce, sestoječe se predvsem iz ljudi, ki niso davkoplačevalci. V našo raziskavo smo neplačevanje davkov vključili predvsem zaradi primerjave, saj to "kaznivo" dejanje mnogi smatrajo bolj za nekak šport, kot pa za kriminal. Kot je Wahlund (1989) pokazal ma vzorcu Švedov, ljudje menijo o davkih, da gre za "jemanje denarja, ki je dejansko njihov", in da je celoten sistem davkov precej nepravičen. Istočasno so intervjuiranci menili, da je treba tiste, ki niso prijavili dodatnih dohodkov huje kaznovati, kot so bile tedanje kazni.
Pojmovanja zakona in z njim povezanih pojavov pogosto pojasnjujejo z atribuci-jskimi teorijami. Ljudje vidijo vzroke kaznivih dejanj v različnih zunanjih (npr. gospodarske razmere) in notranjih (npr. osebnostne dispozicije) dejavnikih. Fumham in Henderson (Fumham, 1988) sta v svoji raziskavi vzrokov hudodelstev našla šest faktorjev, ki jih zajemajo: pomanjkljiva ali neustrezna socializacija, duševna nestabilnost ali genetski primanjkljaj, prestopnike izzove priložnost, razburjenje, odtujenost in starši prestopnikov.Različne skupine ljudi poudarjajo različne vzroke, pa tudi različna kazniva dejanja so različno razlagali. Avtorja menita, da je vrsta razlage povezana tudi z mnenjem o vrsti potrebnih protiukrepov. Ljudje imajo tudi različne teorije s katerimi razlagajo pravico ter ocenjujejo bo'iisi svoje vedenje, bodisi vedenje dragih. Med njimas sta najjbolj znani teorija enakosti in hipoteza o pravičnem svetu. Po prvi je osnovno načelo razmerje med vnosom in izidi, draga pa trdi, da so ljudje prepričani, da žive v pravičnem svetu, v katerem na sploh obstaja vzročna povezanost med dejanji in nagradami. Seveda, ne bo vsakdo verjel v pravičen svet, njegovo prepričanje pa bo določalo razumevanje zakona in pravice. Mlajši preizkušanci imajo konkretne, avtoritame in moralistične ideje zakona, poudarjajo njegovo omejevalno in kaznovalno vlogo ter strogo izvajanje. Kasneje, v starosti od 12 do 15 let se pojavi abstraktno mišljenje. Mnogi mladi ljudje menijo, da kazniva dejanja povzročajo ljudje brez morale ali standardov.
38
Toliko za uvod. Poglejmo sedaj, kaj o nekaterih "negativnih" pojavih menijo naši preizkušanci.
METODA
Preizkušanci: V raziskavi so sodelovale tri skupine preizkušancev: 26 učencev osnovne šole starih v povprečju 13 let, 28 učencev gimnazije, starih v povprečju 17 let in 3o študentov starih povprečno 2o let. število moških in žensk je bilo v vseh skupinah približno enako (+/- 2). Socialno-ekonomski status njihovih družin je ustrezal srednjemu sloju in tudi sami so se tako ocenili.
Gradivo: Vprašalnik je sestavljalo sedem lestvic semantičnega diferenciala (1 -neškodljiva - škodljiva, 2 = redka pogosta; 3 = lahko jo je odpraviti - težko jo je odpraviti; 4 = nemoralna - moralna; 5 = neposlovna - poslovna; 6 - dolgočasna - zanimiva in 7 = neumna - pametna), s pomočjo katerih so morali preizkušanci oceniti pojme korupcija (KOR), kraja (KRA), neplačevanje davkov (ND), goljufija (GO) in prosjačenje (PRO). Pojme smo izbrali glede na stopnjo njihove socialne in individualne zavrženosti, potencialne žrtve (država ali posameznik) in vrsto dejavnosti, lestvice pa tako, da bi zajeli različne pomenske odtenke obravnavanih dejanj. Poleg tega so preizkušanci odgovorili še na Kahleovo lestvico vrednot (LOV) ter Richinsovo in Dawsonovo lestvico materialističnih vrednot. Omenjena vprašanja in lestvice so predstavljala del širše ankete.
LOV sestavlja 9 vrednot, izvedenih iz Featherjeve teoretične baze vrednot, Maslovvove hierarhije vrednot in Rokeachovih terminalnih vrednot. Osnovni lestvici smo dodali še štiri vrednote: udobje, poštenost, svobodo ter red in mu-. Ta razširitev je bila nujna zaradi narave celotne naloge. Vse postavke je bilo treba oceniti na devetstopenjski lestvici "Zelo nepomembno - Zelo pomembno".
Lestvica materialističnih vrednot odraža pomen, ki ga potrošniki dajejo materialnim dobrinam in vlogi, ki jo te igrajo v njihovem življenju (Bearden in sod., 1993):
Imovina določa "uspeh" - uporaba imetja kot kazalnika uspeha in dosežkov v življenju.
"Osrednjost" pridobivanja - obseg do katerega posameznik postavlja pridobivanje imetja v središče svojega življenja.
Pridobitništvo kot iskanje "sreče" - prepričanje, da je imetje bistveno za doseganje zadovoljstva in blagostanja v življenju.
Lestvica vsebuje 18 postavk, ki se nanašajo na omenjene tri faktorje. Postavke se ocenjujejo s pomočjo 5-stopenjske Likertove lestvice "Močno se strinjam - Močno se ne strinjam". Točke se seštejejo za vsakega od treh faktorjev (6 postavk za uspeh, 7 za osrednjost in 5 za srečo). Avtorji navajajo za vsako od teh dimenzij naslednje povprečne vrednosti: osrednjost 19.3 (SD = 4.0) do 19.8 (SD = 4.2) točk; sreča 12.8 (SD = 4.1) do 13.3 (SD = 4.2) točke in uspeh 13.8 (SD = 4.1) do 14.7 (SD = 3.9) točk.
Postopek: Anketiranje je potekalo skupinsko na šolah oz. na filozofski fakulteti. Anonimnost preizkušancev je bila zagotovljena. Vse tri skupine so odgovarjale na vprašalnik v začetku meseca maja, 1994.
REZULTATI IN RAZPRAVA
Ocene na lestvicah semantičnega diferenciala kažejo, da se odgovori preizkušancev razlikujejo bolj po stopnji, kot po kakovosti (slika 1). Starejši preizkušanci v večji meri razlikujejo obravnavane pojme glede na njihovo škodljivost in moralnost, za mlajše pa so pojmi po tej plati bolj homogeni. Neplače-vane davkov in prosjačenje vse tri skupine razlikujejo od ostalih pojmov. Zdi se, da se starejši preizkušanci bolj zavedajo resnične teže posameznega pojava.
SLIKA 1a: Ocene pojmov "odklonskega gospodarstva"
(osnovna sola)
neškodljiva
redka
lahko jo je odpraviti
nemoralna
neposlovna
dolgočasna
neumna
škodljiva
pogosta
težko jo je odpraviti
moralna poslovna
razburljiva pametna
1   2   3  4   5  6   7 Mean
-^Korupcija -»-Kraja Neplačevanje davkov ^ Prosjačenje ^ Goljufija
4Q i»s»<aoSKAQ62m*-MO(»sa«{a=re^^
Preizkušanci so ocenili vse pojave, razen prosjačenja, kot bolj ali manj škodljive. Neplačevanje davkov je ocenjeno kot manj škodljivo od preostalih treh pojavov. Dejansko prosjačenje sploh ne sodi med kazniva dejanja, do neplačevanja davkov pa tudi pri nas nimamo preveč negativnega odnosa. To se odraža tudi v stališčih naših preizkušancev. Ob tem ti tudi še niso davčni zavezanci. Vsi našteti pojavi so ocenjeni še kot pogosti, taki, ki jih je težko odpraviti, nemoralni, neposlovni in neumni. Razen prosjačenja so vsi pojavi bolj razburljivi kot ne. Očitno so starejši preizkušanci zmožni večjega razlikovanja pojavov, kar se sklada z v uvodu omen-
,SLIKA 1b: Ocene pojmov "odklonskega gospodarstva"
(gimnazija)
neškodljiva
redka
lahko jo je odpraviti
nemoralna
neposlovna
dolgočasna
neumna
škodljiva
pogosta
težko jo je odpraviti
moralna poslovna razburljiva pametna
1   2   3   4   5   6   7
Mean
-^Korupcija -»-Kraja Neplačevanje davkov ^^Prosjačenje ^Goljufija
jenimi ugotovitvami. Moramo upoštevati, da se vse tri slcupine nahajajo na isti splošni stopnji spoznavnega razvoja, so pa razlike v socialnem.
SLIKA 1c: Ocene pojmov "odklonskega gospodarstva"
(studenti)
redka,
-i
i
lahko jo je odpravitii
\ i
nemoralna!
i
neposlovna,
; I
I
dolgočasna neumna!
		\	1—i Vi i		r
					
					
	V ^				
					
	—*^	4.			
1   2   3  4   5  6   7 Mean
škodljiva pogosta
težko jo je odpraviti
moralna poslovna
razburljiva pametna
^ Korupcija ^ Kraja Neplačevanje davkov ^Prosjačenje ^Goljufija
)
PREGLEDNICA 2: Aritmetične sredine vrednot in povprečno sestavljeno število točk za tri faktorje lestvice materialističnih vrednot z ustreznimi standardnimi odkloni (v oklepaju)
VREDNOTA	OSNOVNA ŠOLA	GIMNAZIJA	ŠTUDENTI
Občutek pripadnosti	6.73 (2.13)	6.15(2.09)	6.23 (2.19)
Razburjenje	4.23 (2.34)	5.04 (2.55)	5.27(1.91)
Topli odnosi z drugimi	6.20 (2.77)	7.96 (1.37)	8.24 (0.91)
Samouresničevanje	6.79 (2.11)	7.88 (1.14)	8.17(1.26)
Biti zelo spoštovan	5.96 (2.47)	6.58 (2.12)	6.47(1.91)
Zabava in veselje v življenju	6.50 (2.97)	7.46(1.73)	6.93(1.50)
Varnost	7.58 (2.48)	8.08 (1.23)	7.23(1.72)
Samospoštovanje	7.40 (2.47)	7.96(1.73)	8.23(1.04)
Občutek dovršenosti	6.35 (2.54)	7.27 (1.34)	7.10(1.42)
Udobje	6.81 (2.51)	7.58 (1.79)	6.23 (1.87)
Poštenost	7.96 (2.18)	8.23 (1.21)	7.50(1.76)
Svoboda	8.00 (2.28)	8.69 (0.62)	8.27(1.11)
Red in mir	8.00 (2.30)	8.50 (0.76)	6.90(1.77)
Imovina določa uspeh	17.17 (3.43)	18.27 (5.61)	22.17(4.33)
Osrednjost pridobivanja	21.48 (3.78)	21.48 (5.12)	23.17(4.28)
Pridobitništvo je iskanje sreče	13.80 (3.21)	14.48 (4.78)	16.70 (3.61)
Poglejmo si še odgovore na vrednostnih lestvicah. Vse vrednote, razen razburjenja, se zde preizkušancem bolj pomembne kot ne. Visoko pomembne so svoboda, red in mir, poštenost, samospoštovanje, topli odnosi z drugimi itn.Vrstni red vrednot je zelo podoben med osnovnošolci in gimnazijci (( = 0.86), manj je podobnosti med gimnazijci in študenti (( = 0.70), najmanj pa je podobnosti v vrstnem redu ocen osnovnošolcev in študentov (( = 0.41). Vse tri skupine kažejo razmeroma močno usmeritev k materialističnim vrednotam (vsaj v primerjavi z originalnimi podatki Richinsove in Dawsona). Ta usmeritev s starostjo narašča. Morda oglašanje materialističnih vrednot v množičnih medijih in v vsakdanjem življenju spodbuja takšno usmeritev, posebno pri najstarejši skupini. Ta skupina je morda za te vplive bolj dovzetna zaradi globljih in širših izkušenj z gospodarskimi vidiki življenja. Tako splošne vrednote, kot materialistične posebej, so povezane z zaznavo obravnavanih pojmov, kar kaže veliko število statistično pomembnih korelacij. Razčlenitev tega vidika pojava pa bomo prihranili za prihodnjič.
VIRI
Bearden, W.O., Netemeyer, R.G. & Mobley, M.F. (1993). Handbook of Marketing Scales. London: Sage. Fumham, A. (1988). Lay Theories. Oxford: Pergamon.
Fumham, A. & Stacey, B. 1991). Young peopleis understanding of society. London: Routledge.
Haste, H. (1987). Growing into rules. In Bruner, J. & Haste, H. (Eds.) Making Sense. London: Methuen.
Lassarre, D. & Roland-Levy, C. (1989). Understanding Childrenis Economic Socialization. In Grunert, K.G. & Olander, F. (Eds.). Understanding Economic Behaviour. Dordrecht: London, 347-368.
Lunt P.K. (1989). The Perceived Causal Structure of Unemployment. In Grunert, K.G. & Olander, F. (Eds.). Understanding Economic Behaviour. Dordrecht: London, 107-120.
Peterson, S.A. (1990). Political Behavior. London: Sage.
Robben, H.S.J., Webley, P., Elffers, H. & Messing, D.J. (1989). A Cross-National Comparison of Attitudes, Personality, Behaviour, and Social Comparison in Tax Evasion Experiments. In Grunert, K.G. & Olander, F. (Eds.). Understanding Economic Behaviour. Dordrecht: London, 121-134.
Tversky, A. & Kahneman, D. (1974). Judgment under uncertainty: Heuristics and biases. Science, 185, 1124-1131
Wahlund, R. (1989). Perception and Judgment of Marginal Tax Rates After a Tax Reduction. In Grunert, K.G. & Olander, F. (Eds.). Understanding Economic Behaviour. Dordrecht: London, 135-179.