P O S T NINA P L A C A N A V G O T G V S N i POSAMEZNA STE V! EK A E2S DIN DELAVSKA POLITIKA MBHBaatf&emKBmmmmm IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.-—, — Uredništvo in upraven Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica *-* Celje, Delavska zbornico -- Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaje, vsaka beseda Din , siali oglasi, ki gtušilp v. socielae name n s delavstvu in namelčenscm. vsaka bs&eda. M* dt&s Štev. 63 « Maribor, sobota, rine 3. junija 1939 t Leto XtV SSISB Bol £a poslabšanje socialnega zavarovanja Zdi se nam, da je način borbe — demagogija. Dne 24. t. m. se je vršila skupščina centrale industrijskih korporacij v Beogradu. Na dnevnem redu skupščine je bila tudi poročilo tajnika dr. V. Živa-dinoviča o problemu revizije socialnega zavorovanja. Borba »jugoslovanskih gospodarstvenikov« proti bremenom socialnega zavarovanja je že stara pesem, ki je v zadnjem času vršila bolj za hrbtom in s tem, da se je indirektno bolj in bolj omejeval vpliv delavstva v teh ustanovah in v javnem življenju sploh. To je metoda nad desetletne igre, s katero skuša gospodarstvo doseči svoj zmagoslavni gol. Dokazali smo že, kar se lahko ugotovi po statističnih podatkih, da znaša obremenitev narodnega gospodarstva s j socialnopolitičnimi bremeni le okoli en odstotek vsega narodnega dohodka, kar je za narodno gospodarstvo, ki dela s čistimi dobički po 5 odst. do 30 odst. in še več, prav majhna 'obremenitev. O tem razmerju med narodnim dohodkom in socialnimi bremeni poročevalec po poročilu lista, ki Iga imamo pred seboj, ni govoril. Ta primerjava pa je izrazit dokaz, kako pretirana je gonja proti socialnim bremenom in kako do-hiva značaj demagoške propagande. Poročevalec je lobravnaval posebej birokratizacijo socialnega zavarovanja, nezgodno zavarovanje, investicijsko politiko SUZORa, češ, da svoj kapital nalaga za prenizke obresii v stavbe ter daje posojila občinam, namesto, da bi denar nalagalo v gospodarske produktivne namene, to je, privatnim podjetjem, kar je zvezano z velikim rizikom, kakor je dokazala nedavna prošlost, ker gospodarstvo s takim denarjem noče ali ne zna dobro gospodariti. Poročevalec opravičeno kritizira, da se v samouprave vrše imenovanja brez sodelovanja industrijcev. Nadalje biča opravičeno zdravniško službo. Tako trdi, da se je delavstvo odtujilo socialnemu zavarovanju, ker zdravniki ne morejo zaradi prezaposlenosti vršiti prav svoje službe in morajo zapisovati slaba zdravila. Izvede naj se svobodna izbera zdravnikov, članom pa, lei celo leto niso bili bolni, naj se ob koncu leta vrne 25 odstotkov vplačanih prispevkov; članom, ki so izčrpali vse svoje dajatve, naj se nudi brezplačna zdravniška pomoč še dalje. Kočno zahteva poročevalec, da se izvede popolna decentralizacija socialnega zavarovanja. Te zahteve industrijcev so odete v purpurni plašč socialnosti. Mi vsi vemo, da socialno zavarovanje ni popolno, da ga je treba izboljšati v upravnem in dajatvenem oziru. Vse to smo vedno zahtevali in še vedno zahtevamo. Kako smešno si predstavlja to izboljšanje mož, ki trdi, da so socialna bremena previsoka, vidimo iz 7'Č°'a' izvedenih predlogov, katerih izvedba bi bila potrebna, toda z njimi bi nastali se večji stroški, ki jih zavarovanje ob sedanjih prispevkih ne prenese. Upravni stroški so res visoki, vendar povprečno ne višji kakor po drugih državah. Pomislimo le, koliko stroškov povzroča izterjava prispevkov, ki jih delodajalci ne plačajo, ali razne poizvedbe, ko delodajalci ne zavarujejo svojih delavcev, ki bi pa trpeli škodo, kadar ohole, če bi urad s poizvedbami ne ugotovil, da je podjetnik iz malomarnosti ali površenosti hotel opeharili zavarovanje in delavca. Lahko rečemo, Z a jamstvo i k im j rzavam Pogajanja med Anglijo in Rusijo se še nadaljujejo Po angleških vesteh stališče Sovjetske Rusije, ki ga je označil Molotov v svojem govoru, ne pomeni resne ovire za sklenitev sporazuma. Razlike niso bistvenega pomena in se nanašajo le na podrobnosti, katere se bo dalo urediti. Glavna ruska zahteva je zlasti, da mora Anglija jamčiti tudi za baltiške države. Anglija je doslej izjavljala, da je jamstvo baltiških držav obseženo že v angleški obljubi, da bo priskočila Rusiji na pomoč v vsakem primeru, kadar- koli bo smatrala Rusija to za potrebno. Rusija pa zahteva, da se jasno zasigura pomoč baltiškim državam, če bi bile ogrožene. Gre torej zgolj za postopek, glede katerega zahteva Rusija jasnost. Splošno mnenje je, da se bo dalo v najkrajšem času v direktnih pogajanjih doseči sporazum in odstraniti vse ovire. Domneva se, da bo Rusija popolnoma prodrla s svojimi zahtevami. Kal gsra« Molotov © sperasprao* Molotov je ruski zunanji komisar, ki je nasledil Litvinova. Sedaj vodi pogajanja z Anglijo in Francijo glede sklenitve pakta ali vojne zveze, ki naj jamči za mir v Evropi in nedotakljivost večine evropskih držav in tudi zaveznic samih. Molotov je na seji sovjetov povdaril, da bo Sovjetska zveza v obrambi sve- tovnega miru zastavila vse sile za uspešno borbo proti vsakemu napadalcu. Govoril je o pogajanjih z Anglijo in i Francijo. Rekel je, da zadnji angleški j predlogi pomenijo korak dalje, ker pri-| znavajo načelo reciprocitete, ki jo je j Rusija zahtevala izpočetka pogajanj. — 'Napadalci so že zdavnaj spoznali, da je Rusija proti vsakemu napadalcu, ki ho- če z nasiljem izvajati svojo politiko. — To so priznale demokratske države. V angleških predlogih ni bilo nobenih jamstev za baltiške države. Rusija sama, če bi se napad izvršil preko teh dežel, se pa ne more boriti proti napadalcem. Iz previdnosti je v zveznem dogovoru Molotov zahteval jasnost tudi za ta primer. V nadaljnjem govoru je Molotov izjavil, da ni nasproten pogajanjem z : Nemčijo in Italijo glede gospodarskega j sodelovanja, če pokažeta dobro voljo, j Urejeni so politični odnošaji med Polj-j sko in Romunijo. Politični odnošaji s ; Poljsko so se uredili že lani. Glede Japonske je izjavil, da je Rusija dolžna , braniti teritorij Zunanje Mongolije, če bi ga Japonci napadli. Rusija bo priskočila na pomoč vsem žrtvam kakršnegakoli napada. Vrhovni sovjet je poročilo M.olotova sprejel na znanje z velikim odobravanjem. j-.r.‘sr 's*c.bršvmasv-JSOK&Srn Okroi sporazuma Izjava narodnega poslanca dr, šubašlča. Eden izmed najožjih sodelavcev drja Mačka in njegov kurir dr, Ivica Šuba-šič je imel v nedeljo, dne 28. maja se- da naj gredo zato vsi z veseljem bodočnosti naproti.« Ta izjava poslanca dr. Šubašiča je iz- stanek. v Delnicah, na katerem je go-1 zvala veliko senzacijo, ker je do neke voril tudi o sporazumu. V svojem go-j mere v opreki s pisanjem samega »Hr-voru je dejal med drugim tudi to-le: jvatskega dnevnika«. ». . .. v načelu se je predsednik vlade z dr. Mačkom popolnoma sporazumel. ———— Jaz morem reči samo to, da ni pravilno, O volitvah na Madžarskem. »United Press« Če se govori, da je sporazum odklonjen poroča iz Budimpešte: Socialni demokrati so od 11 mandatov ohranili 5. Poraz socialnih demokratov se more objasniti s tem, da so v volilnem boju bili neprestano pred opasnostjo, V to, da se bo sporazum udejstvil in da bo njihova stranka prepovedana. m da z njim ne bo nič. Jaz to lahko rečem, ker sem zelo dobro o stvari obveščen ,.. ljudstvo naj ne zgubi vere Sprejem kneza namestnika Pavia v Berlinu Knez namestnik Pavle in knjeginja Olga sta s spremstvom prispela v Berlin 1. junija dopoldne. Na kolodvoru sta ju pričakovala Hitler in maršal Go-ring ter cela vrsta funkcionarjev sedanje Nemčije. Po pozdravu sta se gosta odpeljala v spremstvu Hitlerja v grad Bellevue. Na ulicah so stale goste množice ljudstva špalir, trgovine pa so bile v čast visokemu obisku zaprte. Knežji par ostane v Berlinu do 5. junija. Francoski socialisti enotni Računi z razcepom francoske socialistične stranke so bili zopet enkrat po- grešni. Neposredno pred kongresom sociali-j stične stranke v Franciji so listi ponovno podčrtavali neke razlike, ki ob-j stoje med predsednikom stranke Leninom Blurnom in Pavlom Faurejem. — Napovedali so, da bo radi teh razlik prišlo na kongresu do razcepa. — Izid kongresa v Nantesu pa je razočaral vse te računarje. Z večino 6395 glasov je bila sprejeta sporazumna resolucija. Za ostali dve resoluciji pa je bilo oddanih 565 in 401 glas, na tretjo resolucijo je odpadlo celo samo 45 glasov. Kongres je zahteval, da vlada odpove francosko-italijanski sporazum glede Tunisa. Strankinim poslancem pa je naročil, da v parlamentu glasujejo proti morebitnemu podaljšanju mandatov po izteku štiriletne dobe. Priprave za parlamentarne volitve v Anglifi Laburisti bodo postavili okrog 500 kandidatov. Za jesenske parlamentarne volitve vlada v Angliji veliko zanimanje. Kon-zervativci in laburisti so že pričeli s predpripravami za volilno borbo. — Laburisti bedo postapli za te volitve najmanj 500 kandidatov. Pričakuje se ostra volilna borba, ki se bo vršila zlasti med delavsko stranko in konzervativen Domneva se, da se bodo volitve vršile meseca oktobra ali 1. novembra t. 1. da podjetniki ne store svoje dolžnosti, ker znašajo dolgovi na prispevkih sto milijonov in se mora mnogo zneskov odpisati, ker so neizterljivi, dasi so od teh svoj del plačali tudi delavci. Vsi stroški le za razne poizvedbe in terjatve znašajo sigurno 8 do 10 odst, upravnih stroškov, ki obremenjujejo budžet zavarovanja. V socialnem zavarovanju so težkoče in so nedostatki. Tega ne more nihče tajiti, Toda z metodami, ki jih je predlagal poročevalec na skupščini industrijcev, bi postalo socialno zavarovanje karikatura namena, ki ga ima, ker bi ne moglo vršiti nalog. Naj gospodje in-dustrijci rajši naroče svojim tovarišem, da bodo vršili svoje dolžnosti do zava-■ rovanja, dopove jim naj pa tudi, da mo-' fa narodno gospodarstvo zadostno po- skrbeti za socialno varnost delovnega ljudstva, S predlagano reformacijo se pa namen ne more doseči, ker je sama v sebi v zmiselnem nasprotju. Prav navadna insinuacija je, če pravi poročevalec, da se je delavstvo odtujilo socialnemu zavarovanju. — Delavstvo venomer zahteva samoupravo v socialnem zavarovanju in Izboljšanje te in vseh drugih socialnopolitičnih ustanov. Če tega gospod poročevalec industrij-cem ni povedal, jim je zamolčal resnico, ki jo sam nedvomno pozna. Svarimo pred takim izigravanjem socialnih ustanov z one strani, delavstvo pa opozarjamo, da se z vso odločnostjo upre nameravanemu pustošenju socialnih ustanov, ki si jih je delavstvo priborilo v desetletjih s težkimi boji. — Angleška armada bo štela v jeseni 900.000 moZ 1 Dne 1. junija so se pričeli v Angliji redni nabori vojaških obveznikov. Zaenkrat bo pozvanih na 6 mesečne vež-be 200.000 mož. V zvezi s tem je te dni izjavil vojni minister Hoare Belisha, da bo imela Anglija do jeseni pod orožjem najmanj 900.000 izvežbanih vojakov te-ritorijalne armade. Istočasno je angleška vlada podvzela ukrepe za ojačanje mornarice. V zadnjih dveh letih je bilo naročenih 75 novih vojnih ladij, v načrtu pa je še gradnja novih matičnih ladij, težkih rušilcev ter podmornic. — V to svrho je že odobreno 13 milijard kredita. Dvestotisoč Jugoslovanov na Madžarskem nima v madžarskem parlamentu nobenega zastopstva. Madžarska manjšina pri nas pa ima svojega poslanca in senatorja. Stran 2. »DEL A V SKA PO LIT! K A - Štev. 63 Pogalania med predstavniki rudarjev in TPD uspešno zaključena Lep uspeh organiziranih rudarjev. V sredo, dne 31, maja t, 1. so se vršila pogajanja med zastopniki strokovnih organizacij in predstavniki TPD za revizijo nekaterih določil kolektivne pogodbe, ki je bila sklenjena aprila meseca lanskega leta. Pogajanja so se vršila ves dan in je bil končno dosežen sporazum. Nove določbe v kolektivni pogodbi se nanašajo na okrog 4600 rudarjev. — Ako se zaposlitev ne bo poslabšala, bo zboljšanje rudarskih mezd zneslo okrog 4 milijone din na? leto. Delavstvo je pridobilo z veljavnostjo od 1. junija 1939 zvišanje akordov in doklad za 4 odst. Poleg tega so bile zvišane tudi temeljne mezde, tako da znaša povišek v posameznih kategorijah od 4,3 do 6.73 odst. Povprečni povišek temeljnih mezd znaša 4.94 odst. TPD je pristala na to, da uvrsti s 1. junijem 1939 polovico, s 1. januarjem ; 1940 pa drugo polovico onih sedanjih | kopačev, ki so bili svoječasno pri druž-| bi že zaposleni kot kopači, zopet nazaj j v kopaško kategorijo in je s tem rešeno eno glavnih vprašanj, ki je bilo doslej stalno na dnevnem redu vseh pogajanj, a je ostalo doslej nerešeno. Dalje je TPD izjavila, da bo dobrohotno proučila tudi vprašanje uvedbe doklad za strojno osobje ter njegovo uvrstitev v kategorije. Istočasno s povišanjem prejemkov rudarjev so se zvišale tudi temeljne mezde, akordi in doklade za delavstvo apnenic in kamnolomov za 4 odst. Ta dodatna pogodba je neodpoved-ljiva do 31. maja 1940. Po tem roku se more odpovedati na 4 mesece. Za primer večjih draginjskih sprememb pa sta se oba pogodbenika obvezala pristopiti na zahtevo prizadetega dela k pogajanjem za prilagoditev mezd novim draginjskim razmeram. Poslanik dr. Osusky y Parizu brani Francijo Francija in Češkoslovaška po Monakovem, V najnovejši številki »Češko-slovenskega boja«, glasila Čehov in Slovakov v inozemstvu (v Parizu), objavlja poslanik dr. Štefan Osusky, po rodu Slovak, v uvodniku »Češkoslovaška in Francija« daljši članek o razmerju Čehoslova-kov do Francije. Poslanik dr. Osusky, ki še vodi v Parizu poslaništvo Češkoslovaško republike, piše med drugim: »Nerad se dotikam tega, kar se je zgodilo septembra minulega leta, ko je ipo Monakovem padlo pri nas v javnosti vražje geslo, da nas je Francija izdala in da sem bil presenečen in prevaran. Prosil sem češkoslovaško vlado, da bi to zanikala in ko tega tega ni storila, sem jo prosil za dovoljenje, da bi smel sam javno povedati kar se je zgodilo, ker v diplo-matični službi velja pravilo, da se ne sme govoriti o diplomatičnih tajnostih države brez pristanka vlade. Tega dovoljenja mi vlada generala Syrovega ni dala, Nato sem prosil za postavitev nestrankarskega preiskovalnega ob-bora, ki bi naj preiskal, kar se je resnično zgodilo. Niti tej moji prošnji češkoslovaška vlada ni ugodila. Danes je položaj drugačen. Odgovoren sem samo svoji in narodni vesti ter češkoslovaškim državnim interesom. Kot oficijelni vršilec če- škoslovaških državnih pravic sem odgovoren za dobro ime države, narodno čast in pravno zvezo Češkoslovaške republike. V |tej svoji oficijelni funkciji svarim rojake pred govoričenjem o francoskem izdajstvu. Kot poslanik sem z bolečim srcem preživljal vso tragedijo, ki se je odigravala meseca septembra lanskega leta. Ni res, da bi nas bila Francija septembra lanskega leta izdala. Že samo dejstvo, da sem po septemberskih dogodkih ostal na svojem mestu v Parizu, med francoskim ljudstvom, govori za se. Francija je naša mati. Mati more imeti trenutne slabosti, lahko je včasih krivična, toda kljub vsemu je to naša mati in to tudi .ostane. Kdor sramoti svojo mater, sramoti samega sebe. Človek ne sme pozabiti, da ima samo eno mater in da druge matere ne bo imel. Francija je mati naše svobode in samostojnosti.« Članek je spisan v slova|čini. Zadoščenje pisateljici Angeli Vodetovi. Pred ljubljanskim sodiščem je bil obsojen odgovorni urednik »Slovenca« na din 180 denarne kazni, din 200 odškodnine tožiteljici kot v načelu priznane pravice do odškodnine in na objavo sodbe na čelu lista radi klevete. Poročali smo že svojčas v našem listu o kritiki, ki jo je objavil resnicoljubni »Slovenec« ,o knjigi »Spol in usoda«, ki ni bila kritika, ampak ogaben napad na avtorico Angelo Vodetovo, tudi kot žensko. Končno je torej tudi sodišče obsodilo »Slovenca«, vsa javnost, <... s. ’ ‘"in d D- ■- ? < >■ • v* pa je ta nesramni napad na zaslužno pisateljico in kulturno delavko obsodila že poprej. Beograjska JRZ se je reorganizirala. Izvolila je nov odbor in novega predsednika ter dala slovo dosedanjemu krajevnemu predsedniku dr. Milanu Stojadinoviču. ZZD je pristopila k Jugorasu, razglaša »Slovenec«. Francoski zunanji minister Bonnet je te dni sprejel veleposlanike Romunije, Sovjetske Rusije in Zedinjenih držav. Komisar Društva narodov v Gdanskem se je po 6 mesečni odsotnosti zopet vrnil v mesto Gdansk in prevzel svoje posle. Nov turški državni proračun v iznosu 218 milijonov turških lir je te dni odobril turški parlament. Dva bivša avstrijska ministra prideta pred sodišče. Bivši finančni minister Drachsler in propagandni minister T.udvvig v Dollfuss-Schu-schniggovi vladi sta bila prepeljana iz koncentracijskih taborišč v sodne zapore. Zagovarjati se bosta morala pred sodiščem radi nedopustnega manipuliranja z državnimi financami. * * * Konec stavke v tovarni vagonov v Slavonskem Brodu. V tovarni v Slavonskem Brodu je stavkalo 1700 delavcev, ki so zahtevali sklenitev nove kolektivne pogodbe. (Prvotno je sklenil kolektivno pogodbo Jugoras, brez sodelovanja pravih predstavnikov delavstva.) — V torek so bila zaključena pogajanja in dobe delavci po novi kolektivni pogodbi 12 in pol odst. zvišane mezde in še nekatere ugodnosti. V tovarni izdelujejo v glavnem mostne konstrukcije. Stavka je trajala več tednov. Za generalnega ravnatelja Narodne banke je bil postavljen dosed'anji tajnik državne hipo-j lekarne banke dr. Mirko Vilimanovič. Kongres zveze nameščencev socialnega zavarovanja se je vršil o binkoštih v Osijeku. Na kongresu je bilo 60 delegatov iz vse države, ki so zastopali 1652 članov. Poleg rednega dnevnega reda je bila obravnavana resolucija .o ureditvi službene pragmatike in resolucije, ki zahteva svobodne volitve v ustanove delavskega zavarovanja, ker je to najboljša pot k ozdravljenju razmer v delavskem zavaroavnju. Za predsednika zveze je bil zopet izvoljen dr. Božidar Adžija. Tekstilna industrija prehaja v angleške roke. Tekstilni tovarni »Jugočeška« in »Beograjska tekstilna industrija«, ki sta bili last češkoslovaškega konzorcija, sta prešli v roke angleškega konzorcija. Večino delnic je imel znani industrijec Petschek, ki jih je sedaj prodal angleškemu koncernu. Povodnji. Nalivi zadnjih dni so povzročili, da so vode ponovno izstopile. Kolpa je pri Karlovcu narasla za 875 cm nad normalo. Zalila je več vasi in tudi cele dele mesta. Nekatere precej visoke hiše so bile poldrugi meter pod vodno gladino. Voda je preplavila cesto Karlovac-Zagreb in je stala na nekaterih mestih poldrugi meter visoko. — Voda je zalila tudi Kostanjevico na Dolenjskem. Krka je narasla 4 m nad normalo. Vsled obilnega dežja je žetev ogrožena in tudi sadna letina ne bo dala tega, kar je obetalo cvetje. V Karlovcu je terjala povodenj dve smrtni žrtvi. Povodenj je hudo prizadela tudi nekatere kraje na Hrvaškem, Najhujša poplava je bila pri Siomboru, kjer je trpelo tudi mesto. Pa tudi v Karlovcu je vdrla voda na Glavni trg, i kjer vzdržujejo promet s čolni. V predmestju j Karlovca je utonil en otrok in en vojak. Nenapadalna pogodba med Nemčijo in Dansko je bila podpisana dne 31. maja v Berlinu. Pogodba naliči bivši poljsko-nemški nenapadalni pogodbi, k: (. W ti.*-« -''...‘-K1 (.red KOLESA Znltane gene! IGN. VOK Ljubljana, Marleva J Kolesarji,vsled novih, znižanih cen Vam je omogočeno, da si nabavite kvalitetno P U C H kolo! Ugodna mesečna odplačila! Brezobvezen ogled! Kongres strofevodig kurjačev Ljublfars Zveza strojnikov, strojevodij in kurjačev, s sedežem v Beogradu, je imela svoj kongres na binkoštno nedeljo v delavski zbornici v Ljubljani. Delegati so bili iz podružnic Ljubljana, Zagreb in Beograd. Vodil je kongres predsednik zveze Sretan Petrovič, otvoril in pozdravil ga je predsednik ljubljanske podružnice Toni. Kongres je potekal stvarno in dostojno in se je bavil z najaktualnejšimi vprašanji. Kongres je tudi sklenil, da premesti sedež zveze v Zagreb in je bil za predsednika zveze izvoljen Matija Šiletič, za podpredsednika Sreten Petrovič. V novem odboru so zastopane vse podružnice. Smernice za delovanje bo izvršila nova uprava. Iz €®šk® | Češki listi v zagati Češki dnevnik »Express« je te dni napisal: »Največja ovira našega novinarstva so tako-zvani poceni 20 vinarski dnevniki. Toda danes lista ni mogoče samovoljno brez oblastnega dovoljenja niti podražiti, niti ustaviti. — Oblasti so mnenja, da mora imeti oni, ki je v prejšnjih časih lahiko zaslužil — tudi danes srce in ob spremenjenih razmerah doplačevati iz rezerv. Hujše je seve v onih slučajih, kjer niso ostale nobene rezerve. Silno ie padlo in-seriranje. 11- > • •' * * c * » « t. tv, mr • — »Narodni Prače« dodaja k temu, »da se je položaj čeških listov v novih razmerah popolnoma spremenil in da je treba čim hitrejše rešitve predno pride češko časopisje v nezdrave razmere. Poštenemu obstoju čeških listov mora odgovarjati tudi njih pošteni gospodarski temelj.« Naročniki »Delavske Politike« lahko pri tem mislijo na svoj list, s kako težavo ga izdajamo, ko nimamo skoro nobenih oglasov, kaj šele, da bi krili iz tega eno tretjino ali celo eno polovico izdatkov. Zadnje vesti Mimohod nemške vojske mimo kneza namestnika Pavla v Berlinu se je vršil dne 2. t. m. opoldne in je poročilo o tej prireditvi oddajal tudi naš radio. V Ankaro in Atene b.o odpotoval te dni romunski zunanji minister Gafencu. Fašistične voditelje v Pragi so zaprli. — V Pragi so gajdovci priredili demonstracije na Vaclavskem trgu in pred židovskimi trgovinami. Policija je demonstrante razgnala, zaprla dohode iz predmestij in aretirala vse fašistične voditelje. Italija je prepovedala uvoz naše živine radi ugotovljene slinavke in parkljavke. Ugotovilo pa se je. da ie živina obolela šele v Italiji, zato se pričakuje preklic te odredbe, Prebivalstvo Rusije je naraslo za 15 odstotkov od 1. 1926 na 170 milijonov. C. Nordhoff in J. N. Hall; 63 HURIKAN Med teni je vzšel ščip; tnedla svetloba je oblila oblake, ki so se podili po nebu. Od časa do časa je priktikal ščip izza ciinjastih oblakov; tedaj smo lahko videli majcene temne lise, ki so bilo v resnici ljudje, kateri so se po dva ali trije skupaj oklepali obseka-tiih palmovih vej. Četudi so pahljačasto zelenilo palmovih vej docela porezali, da bi bil imel veter čim manj odpora, so se pa debla pod silo orkana vendarle sklanjala do tal in se stresala kot da bi bila iz tenke žice. Včasih smo videli, kako je kako deblo prelomilo v sredini, vrhnji del je vrglo v zrak in hurikan ga je odnesel kot bi bil odpihnil slamnato bilko. Enkrat sem videl kako je odneslo vrh neke palme, katerega so se oklepali trije ljudje ... Na mestu, kjer so bili privezani naši čoli, blizu obrežja, smo bili precej varni pred razbitinami, ki jih je nosilo po zraku. Videl sem kako so se rušili zadnji ostanki poslopja, v katerem se je nahajala Tavijeva proddjalna. Zidovi so se podrli in že ni bilo o njih nobenega sledu več. Bil je grozoten pogled, lahko mi verjamete...! Predno bi bil mogel človek izgovoriti dve besedi, je bilo pomedeno vse do temeljev. Kmalu nato je odneslo tudi poglavarjevo hišo, z zrcali, tapeciranim pohištvom, oljnatimi slikami in veliko posteljo za goste vred. Trenutek na to ni bilo videti ničesar več razen zidanega zbiralnika za vodo, v katerega so sc zaganjali valovi, ki so preplavljali otok. Cerkev je še stala pri Bogu, to Vam je jgied, da je človeku lahko zastalo srce v prsih... Kakor da bi jih bil videl na lastne oči, sem si lahko predstavljal malo skupinico ljudi, ki so vztrajali v njej, zaenkrat še vedno vsaj delno zaščiteni pred orkanom, dasi je brizgala pena in so sikali valovi skozi razbita okna v notranjost cerkve... otroke, ki so se v smrtnem strahu oklepali svojih mater, kadar jih je pljusk valov vrgel proti debelim stenam ... Toda dovolj o tem ...! Zahvalil sem Boga, da sem poslušal Tavijev nasvet. Cerkev je bila zapisana pogubi. Oče Pavel je moral takrat to že vedeti... Ničesar drugega ni več ostalo od1 vasi Manukure. Kopno je takorekoč zginilo v valovih, ki so se od severa grmadili proti otoku in ga preplavljali. V hitro se menjajočem svetlobnem siju — zdaj je bilo svetlo, zdaj zopet mračno — smo lahko videli samo še drevesa in cerkev z njenimi belimi zidovi. Ko je tako stala pred nami, obdana od valov, smo imeli vtis, kakor da se počasi, počasi pogreza ... Potem se nam je zopet dozdevalo, kakor da bi sc malce dvigala, da bi še enkrat... mogoče poslednjič kljubovala novemu valu, ki se je. zagnal proti njej... Med tem pa smo skozi tuljenje hurikana začuli pritajene zvoke zvonov, kakor da bi bil orkan sam zvonikar ... Silno slabotno in vend*ar docela jasno je udarjal ta zvok na naša ušesa... skoro tako kot v sanjah... V tej noči, v kateri so govorili razbesneli elementi svojo veliko besedo, je bil to edini zvok, ki je pričal o navzočnosti ljudi... Zopet so se podirala drevesa in na mnogih izmed njih so bili ljudje. Nerazumljivo kako da so palme, ki se niso mogle upirati vetru, lahko kljubovale zagonu morja. In vendar... drevesni štori, na katerih so bili privezani čolni, so vzdržali. Pa tudi mi smo sc dobro upirali valovom. Ko so se zlivali preko otoka v laguno je njihova moč že nekoliko oslabela. Dež in morje, ki je pljuskalo v čoln nas je sililo, da smo neprestano črpali vodo iz njega. V to svrho smo sc posluževali prav čudnih posodi popolnoma novih nočnih posod iz emajla. To nočne posode so bile iz Tavijeve trgovine. Kljub temu, da smo s tako naglico bežali v čolne, je Taviju prišlo na um, da bi utegnili rabiti kakšne zajemalke, zgrabil je prvo kar se mu je zdelo najbolj prikladno in mu je prišlo pod roko. Dobro so nam služile! Ker so bile gladke in imele dobre ročaje, nam jih vihar ni mogel iztrgati iz rok. ^ Vseeno pa je bilo črpanje vode iz čolna ena najtežjih opravil, kar sem jih bil kdaj vršil v življenju. Niti klečati nismo mogli, ne da bi nas bil vihar podrl na tla. Posebno živo mi je ostala v spominu ta-le slika: lavi, čepeč na tleh, svoj široki hrbet obrnjen proti vetru, črpa ... črpa ... črpa. Nenadoma ga podere zahrbten sunek vetra po tleh. Kakor je dblg in širok leži pred nami, v rokah krčevito drži nočno posodo ... ne, te pa ne da iz rok ... Se sedaj ga vidim pred seboj, kako neznansko začuden obraz je delal, izglodal je tako komičen, da sem se — spominjam se prav dobro — kljub našemu tragičnemu položaju nehote moral smejati. Njegove ustnice so se premikale, toda nobenega glasu ni bilo čuti. Sporazumevali smo se lahko samo z gibi (Dalje prihodnjič) Siav, 63 »DELAVSKA POLITIKA* Stran 3. l&MtfiUkeafa/ KOČEVJE Rudarski shod. V pondeljek, dne 5. t. m. se bo vršilo s pričetkom ob 4. uri popoldne na rudniku v Kočevju rudarsko zborovanje, na katerem bo poročal načelnik II. skupine s. Pliberšek o zaključku in uspehu rudar, mezdnega gibanja. Pridite vsi! Stanje na rudniku. Poročali smo o težkih razmerah, v katerih zopet žive naši rudarji. Pred kratkim je delegacija rudarjev intervenirala v Ljubljani na merodajnih mestih. Oglasili so se pri g. banu, pri g. načelniku strojnega oddelka drž. železnic, na rudarskem glavarstvu in pri g. gen. ravnatelju TPD. Povsod so dobili lepa zagotovila in sedaj čakajo na njihovo izpolnitev. Načelnik strojnega oddelka jim je sporočil, da je pismeno posredoval v Beogradu glede zvišanja dobav iz kočevskega rudnika. Rudarji z nestrpnostjo pričakujejo, da se bo kaj ukrenilo, ker so s svojimi močmi pri kraju. Neznosno deževje zadnjih tednov, ki kar neče prenehati in ki je povzročilo že veliko škode na Kočevskem, je še bolj poslabšalo položaj naših rudarjev, ker je delo na dnevnem kopu skoro onemogočeno. Odločujoči naj se zavedajo, da čas hiti, »„ <-*•* 1 Trboveljska je dobila letos povišan kontingent dobav za državno železnico za 10.000 ton. Pričakujemo, da bo od tega dobil kočevski rudnik odkazan svoj del. Izseljevanje. Kočevski Nemci se izseljujejo, kolikor le morejo. Njihovo nacionalistično glasilo jih svari pred tujino in jim celo grozi, ne zanimajo ga pa vzroki izseljevanja. Gospodje okrog tega glasila naj se vprašajo, kako so vsa povojna leta politično mešetarili in kaj so storili v tem času za svoje kmete. Kmetje to dobro vedo. Koncert Akad. pevskega zbora v1 Kočevju je tepo uspel, vendar so poslušalcem lanske pes-M bolj ugajale. Udeležba ogromna. »Kočevski Slovenec«, ki se »bori« na Kočevskem za »slovenstvo« ni prinesel nobene objave in tudi ne lastnega poročila o koncertu, i »j:vi < Kulturbund. Po Kočevskem zopet pridno ustanavljajo podružnice nemškega nacionalističnega »Kulturbunda« Tudi nekdaj razpuščene podružnice zopet obnavljajo-. . . - - «■» LAŠKO Rudarsko zborovanje. V nedeljo, dne 4. junija se bo vršilo s pričetkom ob 8. uri zjutraj v hotelu Savinja rudarsko zborovanje, na katerem bo poročal načelnik II. skupine s. Pliberšek Franc o zaključku in uspehu mezdnih pogajanj pri TPD. Rudarji, pridite vsi! Kopališke takse v Radiotermi. Kopališka! uprava je določila normalno tarifo za privatni-1 he za kabino din 13, bazen din 10, za otroke: babina din 5, bazen din 3; za državne uradnike in hišne posestnike v Laškem pa ima po-j. n? .tarifo s popustom in sicer: za kabino din 5 in bazen din 3. Le ubogi tovarniški delavci in delavci v rudniku Hude jame nimajo nikakifr olajšav. Hišni posestniki, ki imajo še kako obrt, so deležni tega popusta, a delavci s skromnimi dohodki naj plačajo polno tarifo. Lpamo, da nam bo socialni zavod Radioterma tudi to željo rešil. L. 1936. pri volitvah je bilo s. E. obljubljeno od strani gotovih gospodov, da bodo imeli delavci iste ugodnosti kot hišni Posestniki. Kakor na mnoge obljube, so po vohtvah pozabili tudi na to. Živinsko sejmišče. Že več let še Laščani banjo z mislijo, da bi bilo iz higijenskih in tuj-skoprometnih ozirov nujno prestaviti živinsko sejmišče, ki se danes nahaja v osrčju našega mesta, kam na periferijo. Laško ima namreč asfaltirane ulice, a živinski odpadki povzročajo zlasti v poletni vročini neznosen smrad. Sedanje sejmišče, ki je zasajeno s kostanji, pa nameravajo spremeniti v otroško igrišče. VELENJE Naš rudnik ima premalo naročil. Pri nas živimo še vedno po starem. Rudnik namreč jie prejema' dovolj naročil, to pa seveda poslabšuje življenjski položaj rudarjev. Že dvakrat so premestili po nekaj ljudi iz jame na zunanji obrat k sezonskemu delu. Ako manjka naročil postaja seveda stalež delavstva previsok, v drugi polovici meseca maja je nek stalni odjemalec naknadno naročil še par vagonov Premoga, tako da smo se rešili skoro kar dveh Prisilnih praznikov v mesecu maju. Nek človek pa, ki ima lastnost, da delavcem na uho šepeče kakor kakšen spovednik, se je takoj začel hvaliti, češ^ da je on izposloval omenjeno naročilo. 1 emu človeku mi prav tako na uho Povemo, da to ni res, ampak da laže. Povemo Pa, da mi tega gospoda in njegovo okolico Prav dobro poznamo iti vemo točno kaj in ko-hko so za splošnost že dobrega napravili od-ar imajo priliko, da bi res lahko marsikaj naredili. — Naročila premoga od strani drž. že-ezmc našemu rudniku so bila ukinjena-. Go-■'Pod, ki se rad hvali s svojimi zvezami naj bi «,ril,,cni dosegel, da hi ukinjena naročila dobil, zopet nazaj. O načinu sprejemanja uslužbencev v službo, zlasti v pisarne, bomo pa se spregovorili. December obliub le minil, ostala pa je resnica: Lahko je obljubiti, težje pa izvršiti. Navdaja nas pa prepričanje da vsaka stvar samo nekaj časa traja. ’ SEVNICA OB SAVI , Poročil se je Alojz Stopar z gospodično Re-Sajičevo iz Rajlienburga. Želimo mu obilo Sreče, kakor tudi, da bi še naprej bil tako delaven v delavskem pokretu kakor doslej ter osb! zvest naročnik »Delavske Politike«. ŠTORE Nameravana vrtna veselica se radi deževnega vremena na binkoštne praznike ni mogla vr-‘ ' ttto ie bila preložena in se bo vršila v ni j6 ^ne d- t. m. s pričetkom ob 3. uri po-° dne v senčnem vrtu gostilne Gajšek fšpul-v Sv, Lovrencu nad Štoram. Vabljeni vsi. LJUBLJANA 10 letnica S. K. „Svobode“ v Ljubljani Letos poteče 10 let, odkar se je na Viču ustanovila »Svoboda«, ki je po fuziji bivše »Svobode« s »Primorjem« spremenila svoje ime v »Svoboda-Ljubljana«. Bivša »Svoboda« in njeni uspehi v podsavezni ligi so gotovo še vsem v dobrem spominu. Na novo ustanovljena viška »Svoboda« pa je morala pričeti popolnoma od kraja. V letu 1929. je začela v III. razredu, potem je prešla v II. razred in km,a-lu zatem je premagala v tem razredu svoje mnogo starejše tovariške klube in prišla v I. razred. Moštva sedanje »Svobode« se povsem razlikujejo od prejšnje »Svobode«. Sestavljena so povečini iz mlajših dijakov in vajencev, ki so v tehničnem oziru odlično podkovana. I. moštvo je v poslednji prvenstveni tekmi z efektno zmago odpravilo jeseniško »Bratstvo«, ki je danes II. najboljši slovenski klub. Poleg tega ima »Svoboda« gotovo največ in najbolj talentirane mladine. Junijorsko moštvo je v prvenstveni borbi letos zasedlo II. mesto pred Ljubljano, katera jo je šele po trdi borbi odpravila to nedeljo s 3:2. V nedeljo 4. junija bo ob priliki 10 letnice velik nogometni turnir na igrišču Ljubljane s pričetkom ob 15. uri. Nagradni kipi in pokali so razstavljeni v izložbi Tiskovne zadruge v Šelenburgovi ulici. Najstarejši nogometaš LNP nam pripoveduje: Ob priliki proslave 10 letnice S. K. »Svobode« v Ljubljani, ki se bo vršila v nedeljo, dne 4. junija t. 1. ob 15. uri popoldan na1 igrišču 5. K. »Ljubljane« z izbranim nogometnim programom, bo proslavil svojo 27 letnico igranja ngometa njen član popularni Batič Viktor. Ta nam je poslal nekaj svojih zapiskov iz doživljajev v nogometu, in sicer: Kakor vsak deček dandanes, tako smo tudi mi leta 1910. napravili veliko, žogo iz krp in igrali prvo tekmo na travniku, kjer stoje danes mestne hiše za Bežigradom. Pozneje, ko sem se šel učit, smo se zbrali vajenci v društvu »Vzajemnost«, ki je imelo svoje klubske prostore v kleti »Narodnega doma«. Leta 1915. sem odšel k vojakom v Pulj, kjer sem igral pri tamkajšnji mornariški reprezentanci. Ko sem prišel leta 1917. z italijanskega bojišča na dopust, sem igral pri S. K. »Slovanu« prijateljsko tekmo proti vojaški reprezentanci in smo tudi zmagali. Po, vojni leta 1919. pa sem vstopil v S. K. »Svobodo«. Teh časov ne bom nikoli pozabil. V takratni »Svobodi« smo bili zbrani večinoma sami delavci. Mi smo se borili res samo- za barve svojega kluba. Nešteto ur smo prebili ,po težkem tovarniškem delu na kuluku za gradnjo igrišča v Trnovem (kjer je danes igrišče »Jadrana«). Takrat tudi uspehi niso izostali. Nismo igrali radi osebne koristi, kakor je to slučaj danes, pač pa samo iz veselja do športa. Med tem časom sem igral tudi v S. K. »Hermesu«, »Primorju« in »Slovanu«, povsod v I. moštvu in sem bil povsod tudi odbornik. Danes pa sem zopet v svojem matičnem klubu »Svobod i«. Igral sem nešteto prvenstvenih in prijateljskih tekem: tako v Grazu, Celovcu, Beljaku, Knittelfeldu, Mariboru, Celju, Varaždinu, Čakovcu, Jesenicah, Kranju, Radovljici, Tržiču, Trbovljah itd. in letos še nazadnje v Zagorju. V nedeljo dne 4. junija pa se bom definitivno poslovil od zelenega polja in upam, da bodo moji številni športni: prijatelji pri tej tekmi napolnili igrišče Ljubljane. Težko bo slovo, a biti mora, ker mladini pripada čas, mi pa moramo narediti prostor. Mislim, da bo edinstven primer v zgodovini našega nogometa, da bosta oče in sin, ki obhaja letos tudi že petletnico igranja pri junijorjih »Svobode«, igrala skupaj v enem moštvu. MARIBOR Smrtna nesreča železničarja Premikač drž. žel. Bele Jurij je po nesrečnem naključju prišel pod kolesa lokomotive, ki so šla čezenj, pri čemur je zadobil hude notranje poškodbe, da je po prevozu v bolnico umrl. Nesreča se je zgodila na glavnem kolodvoru. Pokojni Bele je bil star šele 50 let. Okrog 100 delavcev je dobilo odpoved pri tvrdki Zelenka & Co. Kakor smo v zadnji številki našega lista poročali, je tvrdka Zelenka zopet izvršila redukcijo delavstva. Minuli teden je dobilo okrog 100 delavcev in delavk 14-dnevno odpoved službe. V najkrajšem času bo torej armada brezposelnih narasla za 100 oseb, prizadetih pa jih bo mnogo več, ker so med reduciranimi tudi družinski očetje. Kmalu bodo tem revežem sledili v brezdelje in bedo še ostali, ki pa itak delajo samo po tri dni v tednu. Tristo brezposelnih delavcev, ki so bili doslej zaposleni sicer za skromne mezde pri tej tvrdki, bo na cesti. To pomeni za naše mesto mnogo, zlasti, ker je bilo že doslej število brezposelnih sorazmerno izredno visoko, če bi vsaj ostale tekstilne tovarne obratovale v polnem obsegu, bi ti reveži imeli še nekaj izgleda, da bodo sčasom dobili zopet zaposlitev. Radi pomanjkanja surovin oziroma potrebnih deviz, pa ni izgleda za polno obratovanje, vsaj ne v doglednem času. Svobodne delavske strokovne organizacije, kakor tudi naš list so pravočasno opozarjale na pretečo nevarnost, da bo zgubilo 300 tekstilnih delavcev zaposlitev, če poklicani ne bodo podvzeli potrebnih ukrepov, da se to- prepreči. Vsi ti apeli pa so bili zaman. Bl; > t- • . Mi Seja mestnega sveta, ki se je vršila minuli četrtek je bila zelo kratka. V glavnem so razpravljali o tehničnih zadevali mestnih podjetjih, ki bodo nabavila štiri nove avtobuse znamke »Man«. ■ Nakupna cena teli avtobusov bo znašala 1 milijon dinarjev. Mestni svet je tudi odobril nakup zemljišča in tovarniških obratnih prostorov tvrdke Zelenka čc Co. za avtobusno garažo in sicer za 900.000 dinarjev. — S tem nakupom so pokopane vse nade odpuščenih tekstilnih delavcev, da se bo končno vendarle našel kak nov podjetnik, ki bo nadaljeval z obratovanjem v tej tovarni. Mestno elektriško podjetje izboljšuje razsvetljavo po nekaterih ulicah, kar je hvalevredno. Te dni je izboljšalo razsvetljavo v Frančiškanski ulici, zato se prebivalci Mlinske ulice opravičeno veselijo, da bodo tudi skoraj deležni boljše razsvetljave. Mlinska ulica je v vsakem oziru gotovo ena izmed najbolj zapuščenih ulic v našem mestu. Telefonska sekcija te dni nadaljuje v Sodni ulici s kopanjem kanalov za polaganje kablov. — Upamo, da se je posrečilo dobiti -potreben kredit za dodotovitev vseča tega dela. Znano je namreč, da čaka že par let zlasti na Pobrežju in Maddalenske-m predmestju okrog dvesto interesentov na priključitev, telefonov pa niso modli montirati, ker je primanjkovalo materijala in omrežje ni bilo dovolj veliko. Ker ni bil sprejet v samostan, ie 19 letni Milan Markovič ,s Posavskega brega sam prosil, da se ga sprejme v zapor. Delavsko pevsko društvo »Frolisinu« priredi v nedeljo, dne 4. junija v gostilni Breznik, Nova vas svojo tradicijonelno poletno veselico z raznovrstno zabavo. Sodeluje Glasbeno društvo žel. del. in uslužbencev. V slučaju slabe-R“Mvr!i,ienil se Vl*' veselica 8. junija istotam. Mariborsko gledališče. Petek ob 20. uri: Po- tovanje v Benetke«. Premiera. V korist Združenja gledaliških itfralcev. Sobota ob 20. uri: »Utopljenca«, red D. Nedelja ob 20. uri: »Potovanje v Benetke.« Zadnjič. Predstava v korist Združenja gledaliških igralcev. I. Slovenski delavski tabor »Slovenec« prinaša v navodilih za udeležence tudi to-le: Sprevod naj bo pravo izpričevalo naše zrelosti. V sprevodu lahko pojete narodne pesmi. Pozdravljajte z mahanjem robcev, z zamahom roke, z visokim dviganjem klobukov. Vzklikajte samo pokretu ZZD, naši narodni skupnosti, našemu narodnemu vo-dstvu, gg. ministrom, predsedniku vlade. Kakršni koli vzkliki, ki se naj začenjajo z »Dol...«, niso dovoljeni. V tern oziru velja edina izjema za vzlika: »Doli židovski marksizem!« in »Doli brezbožni boljševizem!« Vprašanje ureditve razmer v frizerski stroki. Pod naslovom »Mojster odgovarja (pomočnikom«, je v »Večerniku« objavil brivski mojster gosp. Franjo Novak članek, ki je po svoji vsebini tak kot vse izjave mojstrov. — Organizacija brivskih pomočnikov in pomočnic želi skleniti kolektivno pogodbo in 3 tem zagotoviti nedeljski počitek in delovni čas v brivsko frizerskih podjetjih. Na to odgovarja g. Novak, da so mojstri zaskrbljeni, ker morajo plačevati visoke najemnine, davke, pomočniške -mezde, bolniško blagajno itd., v tej stroki pa vlada velika umazana konkurenca in šušmarstvo. Na naslov pomočnikov pa med drugim navaja tudi to-le; »Pomočniki dobro vedo, kako so -danes obiskane brivsko-lrizer-ske obratovalnice, vedo -tudi dobro, da je malo pomočnikov, ki -bi delali z interes-om in veseljem. Mogoče ie tudi glavni vzrok slabega obiska brivskih salonov, ker -so danes skrbi in misli pomočnikov usmerjene na presti čas, šport, izlete, veliko plačo in zabave, ne -pa na strokovni napredek. A.ko bi kolektivna pogodba s pomočniki pomagala ali vsaj delno preprečila -umazano konkurenco in šušmarstvo, bi bila že davno sklenjena in podpisana. Tako pa do kolektivne pogodbe še ne bo prišlo -itd'.« Ne bo-m-o se spuščali v nadaljnja razmotrivanja, ki jih navaja pisec članka v odgovor pomočnikom. Ugotoviti hočemo le to, da pisec za-me-rja pomočnikom, če mislijo na svoje mezde in jim podtikava, da so -morda radi tega brivnice tako prazne, -med tem pa istočasno trdi, da tudi -mojstre tarejo skrbi, men-d-a ne nazadnje tudi vprašanje, koliko jim bo ostalo čistega dobička. Morda pa radi tega tudi mojstri premalo mislijo na -strokovno usposobljenje? — Krivi pa morajo biti seveda pomočniki. Mojstri smejo misliti na svoj položaj, pomočniki pa le na strokovno usposobljenost! Vsekakor ima g. Novak čudne in svojevrstne nazore. Poletni zapiralni in odpiralni čas v trgovinah se bo pričel, kakor razglaša Zd-ruženje trgovcev, šele s 1. julijem t, 1,, ne pa s 1. junijem, Važen sestanek strojnikov in kurjačev se bo vršil v nedeljo, dne 4. t. -m, s pričetkom ob 9. uri dopoldne v Sodni ulici 9/II. Na sestanku bo poročal delegat, ki se je u-deležil kongresa Zveze strojnikov in kurjačev, istočasno pa bo tudi volitev novega predsednika, zato je udeležba vseh članov nujno zaželjena. Odbor. Lekarniška in zdravniška dežurna služba. Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč vrši v nedeljo, dne 4. junija 1939 OUZD zdravnik dr. Zakrajšek Karel, Maribor, Gregorčičeva ulica št. 4/II. Maribor v znamenju protituberkulozne borbe. Ideja -protituberkulozne borbe se bo v Mariboru tudi letos manifestirala z zastavicami z dvojnim križem k-ot simbolom pr-otituberkuloz-nega gibanja. Prepričani smo, da se bo ves Maribor odel s tem vidnim znakomi v proti-tuberkul-oznem tednu od 4. do 10. junija 1939 in da ne bo nobenega okna, še manj pa izložbe brez tega znamenja. Agilni skavti že dostavljajo te zastavice po hišah -in trgovinah. — Uverjeni smo, da bo -občinstvo protitube-rkuloz-ni -borbi izkazalo vse svoje razumevanje in doprineslo z odkupom zastavic svoj obolus v prid najbednejšemu sočloveku. — V soboto, dne 3. t. m. popoldne in nedeljo se bo vršila v iste namene nabiralna akcija po ulicah, na kar o činstvo že sedaj vljudno opozarjamo. Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru priredi v nedeljo, dne 18. junija t. lč na vrtu gostilne Midlil (Weber) na Pobrežju svojo poletno veselico. Na sporedu je: godba, ples, strelišče itd. Začetek ob 15. uri, vstop prost. Ker je čisti dobiček namenjen v kulturne svrhe, prosimo za čimvečji obisk. — Odbor. CELJE Predavanje s. dr. Reismana o naredbi o rudarski borzi dela se bo vršilo danes v soboto, 3. junija s pričetkom ob 17. uri (5. pop.) v prostorih gostilne pri »Ameriki« na Spod. Hudinji. Na to važno -predavanje opozarjamo cinkarni-ško delavstvo in v bližini stanujoče rudarje. — Funkcionarji in zaupniki storite svojo dolžnost. Pekovskemu mojstru, kateremu so delavci-odjemalci -nepotrebni nasvetujemo, naj se v bodoče, kadar ni čisto priseben, ne spušča v tako debato. Ne vemo, če se sploh kak pek v Celju in okolici lahko pohvali, da so mu nižji sloji kot odjemalci odveč in nepotrebni. Mi za danes to samo konstatiramo, drugič bomo pa bolj določno opisali tako nadutost in -omalovaževanje, zlasti tudi, kako- tak mojster :postopa in plačuje pomočnike. Edino to je dobro, da ima palica v vsakem slučaju dva konca. Pekovski mojstri so odpovedali kolektivno pogodbo-, ki prestane zadnjega junija. Najbrže je vzr-ok odpovedi iskati v tem (drugega si ne moremo predstavljati), da je vsled porasta draginje mezdna postavka v pogodbi zastarela in ne odgovarja današnjemu času i-n da bodo mojstri pri sklepanju nove pogodhe to upoštevali. Če je naša domneva pravilna, potem se povsem pridružujemo stališču mojstrov, da se sporazumno zboljšajo mezde in druge socialne pravice pomočnikov in vajencev. Objektivna javnost bo ta čin socialnosti in uvidevnosti s pohvalo vzela na znanje. Pevske vaje »Vzajemnosti« se bodo vršile drugi teden v pondeljek i-n sredo obakrat točno ob 20. uri. V četrtek odpade vaja radi praznika. Pevci vsi in točno! M. Gorki: »Poletje«, knjiga lepe vsebine po din 10 za komad se dobi v upravi »Delavske Politike« v Delavski zbornici. Zaupniki na delo! Delavci posegajte po lepi in koristni literaturi. RUŠE Tudi nas je globoko dirnula vest o smrtni obratni nezgodi s. Viktorja Osojnika, ki smo ga delavci v Rušah dobro poznali. Pred dvem-i leti se je poslovil od nas in odšel na delo k tvrdki Hočevar v Kamnik. Transmisija, ki je povzročila že toliko nesreč, je ugrabila sedaj tudi nj-ega. Ko je bil v Rušah je pridno sodeloval kot pevec v sedaj razpuščeni »Vzajemnosti«. Bil je dober sodrug in zaveden delavec. Preostalim naše sožalje! Da se ve, da se zna! Dopisniku članka v »Slovencu« od dne 29. maja ne bi odgovarjali, ker je pa nagromadil toliko neresnic, je treba resnici na ljubo navesti dejstva kakršna so. Članek govori o neki pogodbi v breme občine in da so pri tej pogodbi sodelovali tudi ruški socialisti. Pogodba ni bila sklenjena med občino in »Sokolskim društvom«, pač pa s krajevnim šolskim odborom. Ker nova šola nima vodovoda in telovadnice, telovadi šolska deca v dvorani »Sokolskega doma«. Za uporabo telovadnice in vodovoda prejema »Sokolsko društvo« po pogodbi odškodnino od krajevnega šolskega- odbora. V takratnem šolskem odboru pa niso sedeli ruški socialisti, posebno ipa ne oni, v katere se dopisnik »Slovenca« zaganja, ker so bili že leta 1929 pod Zivkovičevem režimom (kdo je bil takrat v tem režimu je »Slovenec« itak pisal) razrešeni kot občinski odborniki. Kdaj je bila pogodba podpisana pa dopisnik sam ve in je torej v svojem članku streljal daleč preko cilja. Kako sedanja občinska uprava gospodari, o tem drugič. Glede dolga, ki so ga baje prevzeli v višini 3 milijone dinarjev naj pojasnimo, da je mišljen dolg na šoli. Ta dolg pa je obstojal odkar stoji nova šola in ko- sta bila v občinski upravi g. župnik in sedanji župan g. Jurše. Sedanja občinska uprava ta dolg ni^ nikdar odplačala, pač pa je tvornica za dušik brezdvo-ma radevolje prevzela odplačevanje tega dolga, ker je radi tega po posebn-i pogodbi z občino oproščena vseh občinskih davščin za dobo desetih let. Samo to je resnica in nič drugega, če hoče dopisnik »Slovenca« še kaj, naj se oglasi, pripravljeni smo, da mu damo vsa pojasnila. SV. LOVRENC NA POHORJU Dramska prireditev. Dramski odsek »Vzajemnosti« vprizori v soboto, dne 3. junija t. 1. v dvorani »Pri Jelenu« nadvse zanimivo veseloigro v 3. dej. »Kdo je papa«, (Bichon) Spisal Jean d’ Letratz. Poslovenil K. B. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnia: L vrsta din 10, 2. do 3. vrsta din 8, 4. do 8. vrsta din 6, stojišča din 4. Po igri prosta zabava. Med odmori in po igri igra tamburaški zbor. Igra je polna zdravega humorja in se boste od srca nasmejali. K obilni udeležbi vabi ■— odbor. SENOVO PRI RAJHENBURGU Rudarsko zborovanje. V nedeljo, dne 4. junija se bo vršilo s pričetkom ob 4. uri popoldne v »Delavskem domu« na Senovem rudarsko zborovanje. Poročal bo s. Pliberšek Franc iz Trbovelj o mezdnem gibanju rudarjev ^-pri TPD. Zborovanje je za vse rudarje zelo važno. Če hočete biti zares dobro In poceni oblečeni, obiščite manufakturo CESK1MAGACIN S! ARIBOR pri glavni policiji kjer dobite največjo izbiro po najnižji ceni in najboljši kakovosti.— Brezobvezno se lahko prepričate. — Velika odprodaja ostankov za polovično ceno. Krojaške potrebščine, : Bd kui Sl in il n bratovi k« skladate v Ljubljani Rudarji za popolno obnovitev svojih okrnjenih pravic. Za dne 7. junija 1939 sklicana glavna skupščina bratovske skladnice v Ljubljani bo sklepala med drugim tudi o spremembi pravilnika bratovske skladnice, Delavska delegacija bo stavila predlog, da se črta 5. odstavek § 82. pravil, glasom katerega so prikrajšani rudarski rentniki na svojih prejemkih, kadar po nezgodi zopet pričnejo z delom, ker mora renta počivat, ako nadaljujejo delo v istem svojstvu kakor pred nezgodo. Nekatera podjetja pa 'tolmačijo ta paragraf tako, da delavcu po nezgodi enostavno znižajo plačo, t. j. da tak nezgodnik prejema nižjo plačo kakor njegovi tovariši, ki opravljajo iste posle. Na ta način ima podjetje od nesreč v rudniku dobiček. Čim več delavcev se ponesreči, tem več cenenih delovnih moči dobi tak rudnik, ki ob takih razmerah tudi ne more imeti posebnega interesa skrbeti za preprečenje nezgod. Nadalje bo stavljen predlog, da se črta v § 50 (3) določba, da si brezposelni član varuje svoje članstvo samo polovico odnosno eno tretjino dobe do izstopa iz dela z vplačilom prispevkov doseženih članskih let. Če se ta paragraf ne spremeni, bodo v par letih vsi rudarji, ki so si doslej varovali svoje članstvo, prestali biti člani bratovskih skladnje in zgubili še to kar so doslej plačali. Fevdalni sistem na Pohorju Ribnica na Pob., v maju 1939. ali kako izkoriščajo veleposestniki ubogo delavstvo Živimo v 20. stoletju po našem časovnem štetju, a kljub temu se marsikje ta doba ne razlikuje od desetega ali petnajstega veka. Kljub napredovanju vede in svobode, kljub izobrazbi širših množic naletimo marsikje še na čisto srednjeveško izkoriščanje. Tudi Slovenija ni v tem pogledu nikakšna izjema in zlasti ne okolica Maribora in Slov. goric. >t*- V naslednjem hočem pokazati eno od mnogih pogodb slovenski javnosti, da izreče svojo sodbo. Ta pogodba je delo ing. Lenarčiča v Ribnici na Poh., ki je znan po vsej Sloveniji radi svojega bogastva na eni strani, na drugi strani pa radi svojega zadržanja napram delavstvu. Saj ima nič manj kakor 36 hiš in 7000 hektarjev zaokroženega veleposestva, parno žago in granitolom. Pogodba se glasi: Zaznamek glede delavskega družinskega stanovanja X. in uprava posestva Josipdol skleneta glede porab in užitka sledeč dogovor: 1. Ta dogovor se sklepa v zvezi z zaposlitvijo na veleposestvu ali industriji najdalje za eno leto, nikakor pa ne za daljšo dobo kot je pogodbenik tukaj zaposlen. Ta dogovor se pred potekom podaljša le na ponovno prošnjo pogodbenika in uživalca, ako ni drugih zaprek in le z izrecnim pristankom uprave. 2. Dolžnosti uživalca so: a) stanovanje in vse druge pritikline, ki jih uporablja mora držati v najboljšem redu, skrbeti mora za snago, hišo mora enkrat letno pobeliti; b) polja, travnike, katere se mu da v uporabo mora pravilno obdelovati, čistiti krtin, ro-ševja, borovničevja in brike itd.; c) ne sme oddajati polja v podnajem, kakor tudi ne sme prodajati pridelane krme, drv in gnoja; d) vzdrževati mora po logarju odkazano mu cesto in pota, redno snažiti zdražnike in kanale in nositi odgovornost za to, da naznani voznike, ki bi zdražnikov za seboj ne čistili; e) dolžan je upravi posestva javiti vsako tatvino, škodo in nerednost, ki bi se po komurkoli vršila v njegovi okolici, zlasti glede tatvine sadja, lesa, divjačine in rib. Za take tatvine je odgovoren uživalec najbližje hube ter mora on plačati vso storjeno škodo; f) nikdo ne snte s sekiro ali žago v gozd brez predhodnega logarjevega dovoljenja; g) popravila pri hiši in gospodarskih poslopjih se izvršujejo principielno s sodelovanjem vživalca in njegove lastne vprege, brez kake odškodnine ali povračila gotovih izdatkov; h) rodbinski člani uživalca so obvezni vršiti na poziv uprave kmetijska in gozdna dela na posestvu proti krajevno običajni odškodnini. 3. Vživalec mora stanovanje in vse objekte, ki jih uporablja izprazniti najkasneje v 14. dneh in brez vsake odškodnine: a) če preneha službeno razmerje; b) če ne izpolnjuje svojih dolžnosti, ki so vpisane pod t. 2, a—h te pogodbe; c) če on ali kak član njegove družine izvrši ali podpre katero si bodi tatvino. 4. Vživalec ima... članov družine, med temi ... otrok izpod 16. leta. Vživalec bo imel ... sob . . . kuhinja . . . hlev . . . drvarnica . . . klet . . ., hranil si bo . . . volov . . . krav mladih . . . koz . . . ovc . . . svinj . . . Obdeloval si bo . . . kv. m vrta . . . polja . . . košnje. Pridobil si bo kubikov . . . drv . . . stelje, kjer mu bode odkazano. 5. vživalec bo posekal, napravil in spravil do pota . . . drv . . . hlodov . . . štang . . . zvozil bo- . . . opravil mesečne- moških . . . ženskih dni dela po potrebi uprave in sicer kakor je pri kmetih. 6. Za eventueluo ureditev po vživalcu zanemarjenega stanovanja in uporabljenih objektov ter vrnitev ključev položi vživalec v gotovini ... Ta znesek tvori tudi kavcijo za izselitev točno ob odpovedanem roku in zapade kot konvencionalna globa brez pravice sodnega ugovora, če se uživalec v gornjem roku ne izseli. Vživalec izrecno prizna upravi, da ga organi uprave -na njegove stroške tekom 14 dni po poteku odpovednega roka izselijo. 7. Vse eventuelne stroške tega dogovora, kakor tudi na predmet dogovora odpadajoče davke in doklado plača uživalec. Josipdol 193... Nič boljši v tem oziru niso tukajšnji kmetje, če niso še slabši. Ni malo primerov, da mora delavec napraviti za borno stanovanje v stari raztrgani bajti do 60 delovnih dni letno in to kadar se kmetu poljubi in je vreme ugodilo, ob svoji hrani, ker hrane mu kmet kakor tudi g. Lenarčič ne da. Razumljivo je, da kadar se odslužuje stanovanje delavec nič ne zasluži in to v najlepših letnih dnevih. Ker pa je delo, ki ga opravlja pri podjetniku kolikor toliko izpostavljeno- vremenskim viplivom, je zaslužek slab, ako ga sploh kaj je. Zato je tamkajšnje delavstvo, kljub temu da gara, raztrgano, iz-garano, zadolženo, otroci lačni in bosi. — Trgovci so vsi živeli od delavstva, ki jim je znosilo zadnjo- paro zaslužka, a so mu tedaj, ko bi jih bil delavec potreboval, vsi razen enega obrnili hrbet. Vse te in še druge krivice prenaša delavstvo v kamnolomih. Le od časa do časa vzplamti njegov srd. Ah. Prosila podjefnikors? Delodajalci so prejeli to-le okrožnico: Zveza združenih delavcev, slovenska delavska stanovska organizacija pripravlja za letos dne 4. junija svoj prvi slovenski tabor. Zveza združenih delavcev zapušča stara- po>-ta razredno bojnih marksističnih organizacij in se bori za koristi delavstva ob upoštevanju pravičnih zahtev in težkoč drugih stanov. Smatramo zato,^ da je treba med delavci in delodajalci ustvarjati sožitje in harmonijo. ... Pričakujemo tako- od slovenske podjetnosti, da bo dobro voljo naše organizacije upoštevala i-n vsikdar šia na roko. Pričakujemo tudi, da boste podprli zavedno verno slc-vensko delavstvo Vašega podjetja, ki bi hotelo sodelovati na našem taboru. Mislimo, da bi bilo za Vaše delavstvo pa tudi za Vaše podjetje zelci primerno in iz propagandnega značaja tudi izvanredno koristno, če bi delavstvo Vašega podjetja na taboru nastopilo kot samostojna skupina ter bi v simboliki ali kako drugače poivdarjala smer in delo podjetja. Zaradi koristi propagande bi bilo prav, če bi podjetje krilo delne stroške in potnine udeležencev na taboru. Prosimo Vas, da nam k naši zamisli sporom čite Vaše stališče ter nas obvestite o eventu-elnem skupinskem nastopu Vašega delavstva na taboru, da mu določimo dovolj vidno- mesto. Pripominjamo še, da v skupini ne sme biti onega delavstva, ki je usmerjeno marksistično ali kakorkoli tudi drugače proti slovenski narodni skupnosti. • Vas iskreno pozdravljamo! Beg živi! m i ti -i |.< p . MMair--* -e*, • st .'inmmr.m Umor prevžitkarice. V bližini Brežic so našli v nekem gozdu silno razmesarjeno mrtvo truplo 56 letne prevžitkarice Marije Lapuh iz Zakota. Za morilci še poizvedujejo. Največji mlin v Temešvaru (Romunija) je ku-pil nemški koncern za 75 milijonov lejev. Mlin lahko zmelje na -dan 25 vagonov žita. Mariborsko gledališče Nestroy: Utopljenca. Ta stara ljudska igra je naivna oderska zgodba z dobrim jedrom in srečnim koncem. Z njo je pisatelj dobrohotno pogledal življenju v obraz in ga pobožal s čustveno roko. Napisana je ibila tako mimogrede, z veliko lahkoto in brez ambicij samo zato, da prijetno izpolni lehak gledališki večer. Na mariborskem odru so izkazali igri še posebno čast s tem, da so jo spremenili v spevoigro in ji je vojaški kapelnik g. Jiranek napisal lepe glasbene vložke. — Škoda za Jiranekovo glasbo, ki bi naj raje podprla kakšno izvirno slovensko delo, — Če posmatramo mariborsko vprizoritev Utopljencev z ekonomskega stališča, pomeni v našem gledališkem stremljenju brez dvoma primanjkljaj, kajti z aparatom, ki je bil potreben za vprizoritev, bi lahko obogatili spored s kakim kvalitetnim delom lahke glasbene muze. — Če bi pa naj naše občinstvo na vsak način spoznalo Nestroya in njegova »Utopljenca«, bi popolnoma zadiošoa-io, če bi ostali pri prvotni obliki, ki se je je držalo tudi ljubljansko gledališče. — Glasbeni del je vodil z veščo roko kapelnik g. Herzog. Igro je pripravi! z dobrim okusom režiser g, VI. Skrbinšek in ji oskrbel tudi posrečeno -in pri-merno opremo. Odersko dogajanje je potekalo v celoti zelo živahno, toplo in resnično, dasi -so bili posamezni igralci zelo razmaknjeni. Prijeten domač original je podal g. Gorinšek s svojim Smolo, -dočim je postavil g. P, Kovič svojega Bučo y drugo skrajnost, v komično grotesko. Oba o-derska lika sta pa bila imenitno izdelana. Dolenjščina, s katero so ljubljanski igralci -pri tej vprizoritvi želi take uspehe, -pa se našim igralcem ni tako imenitno posrečila. Usmerjeno in s humorjem je -podajal g. Skrbinšek bogataša Stefana, ljubko Katico je postavila na ,oc\er Kličeva. Z, groteskno, nesebično reaiistiko :e opremila g. Kovičeva svojo Vode-tovko. Pevsko in igralsko je dobro ustrezal kvartet Štefanovih prijateljev, katere so podajali gg. Manoševski, Anžlovar, Jarc in Ver-donik. Posrečen je bil tudi notar g. Košute in drugi manjši liki. — Da je naše občinstvo zabavno in dobrohotno igro sprejelo z velikim navdušenjem, ni ireba vosebei povdarjali. S. Delavski pravni svetovalec Anketa o spremembah obrtnega zakona Trgovinsko ministrstvo je sklicalo j za dan 30. maja anketo v Beograd gle- j de končne redakcije novele zakona o obrtih. Delavske organizacije in delavske zbornice so svoj čas podale svoje pripombe k nameravanimi izpremembam obrtnega zakona, pozneje pa, kolikor nam je znano, niso več sodelovale. Neobhodno potrebno bi bilo, da bi interesenti delavci in nameščenci sodelovali tudi pri končni redakciji tako važnega zakona. Ali sl že p&ravn&lnaro&aittb? AktC ie ne, Izpolni ivo{c dolžnosti Pomanjkanje vojnega materijala na Japonskem Japonska mora uvažati železne rude in druge surovine, ki jih potrebuje za vojno. — Francija in Anglija sta sedaj ustavili ves izvoz tega blaga. Če se bo temu bojkotu pridružila tudi Amerika, bo na Japonskem nastalo silno pomanjkanje vojnega materijala. SOTESKA Trdnjave se podirajo. Na Dolenjskem v prijazni dolini reke Krke se nahaja (na cesti, ki vodi iz Straže v Žužemberg) vas Soteska. Delovno ljudstvo živi tam prav težko življenje. Ves njegov zaslužek zavisi od lesne industrije. Industrijskega proletarijata tam ni. Delavci se regrutirajo iz vaškega okolja in se počasi pro-letarizirajo. Tuj delavec v ta kraj ne pride, če pa kakšen v ta kraj zaide, se pa v kratkem času zopet poslovi, ker ne more tu živeti. Ta ko prodira v to prijazno dolino proletarski duh le počasi in ni čudno, da so postali ti delavci plen raznih pustolovcev in organizacij, ki nimajo z delavstvom nič skupnega. Zaradi lega je bilo mogoče, da se je postavila v Soteski trdnjava novih odrešenikov1 v Sloveniji, ki se je le dni z velikim hrupom podrla do tal. Dne 16. maja so se vršile volitve obratnih zaupnikov. Odrešeniki so skušali rešiti kar se rešiti da. Toda delavstvo je žc pred volitvami sklenilo, da bo z odrešeniki temeljito obračunalo. Kakor en mož je glasovalo -proti njihovim kandidatom. Ko je agitator odrešenikov videl svoj poraz, ie zahteval naj se postavita dve kandidatni listi. Teda delavstvo je tudi proti temu glasovalo kakor en mož, rekoč, da ne potrebuje dveh list, ker se je združilo na eni listi, brez odrešenikov s,- •- -h Tako je enotnost delavstva podrla to zgrajeno trdnjavo odrešenikov v Sloveniji. — Popotnik. Žalitve v uradu (Črna) Ce Vas je uradnik zmerjal z imeni »c,pica, norec, da slišite v norišnico itd.«, je zato kaz-ujiv že po kazenskem zakonu kakor vsak drug in ga lahko tožite. Ravnotako pa se lahko pritožite tudi pri njegovem predstojniku in bo proti njemu uvedeno kazensko postopanje. Prodaja parcele (Celje) Vprašanje: Nekdo je hotel kupiti od mene parcelo, pa sem mu sporočil, da zemlja še ni -parcelirana in lahko šele potern prodam. Dogovorila sva se nato za kupčijo, ko bo stvar rešena pri občini, a kupec mi je sam ponudil din 1000 are, katere sem se jaz celo branil. Občina pa parcelacije še ne bo kmalu rešila in zahteva sedaj kupec aro nazaj, ter vse nastale stroške. Ali lahko zahteva stroške, ki jih ni imel in ko seni ga jaz celo opozoril, da mora iti poprej na občino po informacije. Odgovor: Če je tako, kot pišete, vrnite j kupcu aro, drugega ne more zahtevati. Za oba je pa bolje, da sta nadalje lepo tiho, ker Vaju drugače lahko šc prime davkarija za- pristojbine, ker bi bila morala kupčijo že v 15 dneh prijaviti in sta za posledice oba odgovorna. Ločitev zakona ) Trbovlje) Vprašanje: Zakon med menoj in mojo ženo je bil pravomočno ločen že lansko jesen in sicer izključno iz ženine krivde. Kljub temu sva pozneje zopet vpostavila zakonsko skupnost ter živela skupaj do danes. V zadnjem času pa je pričela žena živeti neredno tako, kot pred ločitvijo. Ali imam pravico poslati jo od hiše z ozirom na to, da sva ločena. Ali bo lahko ona v tem primeru zahtevala vzdrževalnim) in pa da se preselijo otroci k njej? Odgovor: Ako z ženo nista javila sodišču ponovne združitve, je ostala sodba, s katero sta bila ločena, v veljavi- in Vam ni treba radi ločitve ponovno tožiti. Ker je zakon bil ločen samo iz krivde Vaše žene, ji tudi niste dolžni plačevati vzdrževalnine. Od žene lahko zahtevate, da se odstrani iz Vaše hiše, kar se pa otrok tiče bo odločilo sodišče, pri kom naj bodo otroci, ako se glede otrok sama ne sporazumeta. Če bo sodišče otroke prisodilo vasi ženi, bodete morali za nje plačevati vzdize-valnin-o, vendar je verjetno, da bo sodisce otroke pustilo Vam, kljub temu, da bi jih Vasa žena zahtevala za se, ako živi sama tako neredno, da bi bila vzgoja otrok pri njej ogro- ZC"a’ Hranarlna pri OUZD (Sevnica) Vprašanje: Kot vojni invalid imam pravico do brezplačnega zdravljenja v bolnici, razen tega pa sem zavarovan tudi pri OUZD. V zadnjem času sem bil v bolnici ter mi je OUZD plačal celo hranarino, z ozirom na okolnost, da je dolžna kriti stroške bolnice država. Sedaj pa sem naenkrat prejel od OUZD odlok, glasom katerega bi mu moral vrniti polovico prejete hranarine. Ali je ta odlok pravilen? Odg c v or: Na odloku je napisano zakaj zahtevajo naknadno od Vas povračilo hranarine. Morda pa ie moral le OUZD plačati za Vas stroške zdravljenja v bolnici in je v tem primeru odlok utemeljen. Zato se predvsem informirajte v bolnici, kdo je plačal tam stroške in se pritožite zoper odlok, če je stroške plačala država. Dedščina (Rečica) Vprašanje: Moj oče je izročil kratko pred smrtjo posestvo bratu in sicer za polovico .nižjo izročnino, kot po znaša vrednost posestva. Ostali otroci srno radi tega prikrajšani. Ali lahko kaj pokrenemo proti tej izročilni pogodbi. Odgovor: Po zakonu imate pravico do dolžnega deleža. Ako ste podedovali po očetu manj kot bi znašal dolžni delež, če sc vračuna vrednost bratu izročenega posestva s pravilnim zneskom, lahko zahtevate pri zapuščinskem sodišču, odnosno pri zapuščinski razpravi, da se Vam delež, ki ste ga po očetu dobili dopolni do višine dolžnega deleža. Ce se v tern oziru z bratom, ki je prevzel posestvo ne bodete mogli .sporazumeti, bo pač treba vložiti proti njemu tožbo. Podpora pri borzi dela (Studenci) Vprašanje: Borza dela mi ni dala podpore v tisti višini, kot bi mi po zakonu šia z ozirom na trajanje mojega članstva pri OUZD in z ozirom na število članov moje družine. 1 Kaj naj ukrenem? Odgovor: Stopite še enkrat na borzo dela in jim predočite, da Vam pritiče višja podpora S kako pritožbo ni verjetno, da bi uspeli, ker dodeljuje borza dela podpore pač tudi P° sredstvih, s katerimi raz polaga. Buču® dob-ro 111 v„cdn0 sveže, nudi Tovarna ©B|a, Maribor, Taborska ul. 7 Prava blagodat za delavce je: G ociimca P. Matkovič v Celju, Gosposka ulica štev. 3 Shajališče delavcevt ljudska SAMOPOMOČ v Mariboru, rog. pom. blagajna znana domači zavarovalna nata-nova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta 1927 In je Izplačala tekom obatoja nad 37 milijone*