°oStnlna platane » eotrrvtnl LETO LIX V Ljubljani, v sredo 4. marca 1931 ŠTEV. 51 a £2. Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 L)in, za inozemstvo 40 Din — ue-deliska izdaja celoletno 46 L)in, za inozemstvo 120Din llredniStvo je v Kopitar jevi ul 6/111 Teleloni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 24%. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljubljana St. 10.650 in 10.544 za insera te; Sara levo Stv. 7563, Zagreb St». 59.011, Praea-Duna j 24.797 U prava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Kapitalizem in krščanstvo Krščanstvo je ie s svojega poietka navajeno, da je tarča neprestanih sumniienj in natolcevanj z leve in desne. Zanimivo je, da si ti olitki ponavadi med seboj popolnoma nasprotujejo. Z desne mu otitajo, da se preveč nagiba h proletarcem in da je pristaš ter pokrovitelj »malih ljudi«r. Od leve lete očitki, da je predslraia kapitalizma in da je sploh v službi kapitala in njegovih interesov ... Tako gre neprestano z dneva v dan, tako se lajna priljubljeno, čeprav od sile obrabljeno melodijo širokim ljudskim plastem in se jih odtujuje od krščanstva. Beseda »kapitalizem« je postala danes zlasti v ustih neukih ljudi krilatica, s katero se označuje vse zlo in vse težave na svetu. Za pravilno razumevanje in stvarno debato.pa je ostra določitev pojmov prvobitne važnosti. Kapitalizem in kapitalizem sta dve stvari, oziroma mogoče je pojmu dali dvojen smisel. Da se pojmovati kapitalizem splošno kot ra-cionelno-tehnična, gospodarska sila, kjer se premični in nepremični kapital, zlasti pa denar vporablja kot glavno sredstvo za obratovanje večjega gospodarskega obsega in za velikopotezno smotreno proizvodnjo. Ta gospodarski kapitalizem, je takorekoč zunanji gospodarski okvir k današnjemu gospodarskemu redu. Od tega pojmovanja je treba dobro ločiti drugo klasično, lahko bi rekli svetovno-nazorno pojmovanje kapitalizma, za kar navadno rabimo tudi izraz mamonizem. S to besedo označujemo logično posledico današnjega gospodarskega sistema, v katerem prevladuje kapital nad delom. To je gospodarstvo, v katerem je vsa organizacija dela in vsa gospodarska delavnost podrejena sebičnim interesom kapitalistov, ki se ne ozirajo na upravičene zahteve in potrebe delavcev. Vodilni in vse obvladajoči nagib mamonizma je dobiček radi dobička, je pohlep po denarju in zaslužku brez ozira, na Boga in na božji zakon, brez smisla za dobro bližnjega, človeške družbe ali kake višje duhovne dobrine. »Makemoney, honestly if you tan, — but make топеу!« Pridobivaj, pošteno če moreš, a, pridobivaj! To je brezobzirna parola nenasitnega, po denarju hlepečega mamonizma. Ako ta kapitalizem, oziroma mamonizem natančno preiskujemo prav do njegovih korenin, vidimo, da ni drugega kot praktično brez-boštvo ali paganstvo, ker mu je najvišje dobro pred katerim malikuje, kateremu zažiga kadilo in postavlja oltarje: denar in dobiček. Kar je božjega ima zanj le toliko pomena, kolikor se da gospodarsko vrednotiti in kolikor nudi priliko za dobiček. Kapitalizem v tem smislu ni namreč nič drugega kot izrastek golega ma-terializma, kateremu je edino merilo za vrednost stvari izključno njihova materijalna koristnost —, a mu docela manjka vsak smisel za idejne in duhovne vrednote, ki ne notirajo ne na blagovni ne na denarni borzi. Kapitalizem v tem pojmovanju je oče tiste brutalne nemoralnosti in samozvanosli, ki se cinično postavlja preko vseh nravnih norm družabnega reda, ki reklamira zase stališče »onkraj dobrega in slabega« in posmehljivo proglaša načelo: Z moralnimi izreki se ne grade ne banke, ne tovarne, ne železnice! Iz njegovih vrst prihajajo najglasnejši oznanjevalci nazora, da je morala največja ovira gospodarskega napredka. Svetovni nazor gole sebičnosti je to, Ici se vsemogočno postavlja nad dobrobit in korist sploš-nosti, države in naroda. Zakoni bralstva in pravičnosti so mu smešne sentimentalnosti, na katere se »praktičen, pridobiten« človek ne more ozirati. Uničujoč je družabni vpliv tega kapila-ilzma. Odgovoren je za vse neštete krize in gospodarske nesreče. Na njegov račun gre propad neštetih malih in srednjih ekzistenc, socialna beda, stanovanjska stiska in ves pau-perizem naše dobe. Nanj pade odgovornost, da to danes skoraj pretrgane vezi med posameznimi sloji in stanovi, da je družina v razpadu, da je tako mogočno narastel marksizem s svojim evangelijem o razrednem boju, da je toliko krvavega trenja med narodi..., on je povzročil vse vojne zadnjega časa. Njega je treba delali odgovornega za propadanje ljudskega edravja, da izginja med delovnimi sloji veselje do dela, do duševne kulturi?, do vere in morale. Kapitalizem je glavni krivec, da stoji človeštvo danes skoraj pred popolnim bankrotom. Ali je po teh ugotovitvah treba še določiti, t kakem razmerju je krščanstvo do takega kapitalizma? Zadostuje navadna konfrontacija: Na eni tirani dejansko brezboštvo — na drugi čaščenje enega, osebnega Boga. Tu izrazit materi-alizem — lam duhovna religija. Tu nemoralno st — lam idealistični in strogo moralen nazor o življenju. Tu izrazita sebičnost — a pri krščanstvu solidarizem in ljubezen. Kapitalizem in krščanstvo sta si dva izrazita antipoda, dva nasproti si stoječa tečaja, ki se medsebojno izključujeta in med katerima ni mogoč noben kompromis in nobena zveza. Razsodnik in večno pravilo je lu beseda Gospodova: Nihče ne more dvema gospodoma služili. Ne morete slutili llogu in mamonu! Med krščanstvom in kapitalizmom ni mogoče skleniti nobenega kompromisa, kakor ni mogoče ismirjenje med vodo in ognjem, med Položaj Slovanov v Italiji mednarodni problem Okrožnica jugoslovanskih škofov je živo zadeta fašizem Rim, 3. marca. »Giornale d'Italie«, ki je znan [K) svojih dobrih zvezah z zunanjim ministrstvom, se ponovno bavi z okrožnico jugoslovanskih škofov glede preganjanja Slovencev in Hrvatov v Italiji. List ugotavlja, da stavi okrožnica pretvezno preganjanje slovenskih katoličanov v Italiji v isto vrslo s trpljenjem katoličanov v Mehiki in v Litvi ter preganjanje kristjanov v Rusiji. Da ta drzna primera ne drži, ni potrebno posebej razlagati. Namen italijanske politike, ki je navdahnjena z verskimi čuvstvi, je, da prepreči, da bi nekateri slovenski duhovniki jiostali protiitalijanski politični agitatorji. Italijanska vlada spoštuje katoliško Cerkev in sv. oče se nikdar ni pritoževal nad prêt vež ni-m preganjanjem Slovencev in Hrvatov v Italiji. Msgr. Bauer naj ne pozabi, da vodijo boljševiki v Rusiji boj proti veri kot taksni, da so odstranili duhovščino in zaprli cerkve. Primerjati Italijo z boljševiško Rusijo jc več kot odveč. Vatikanski krogi so glede Bauerjeve okrožnice precej rezervirani. Večina rimskih cerkvenih dostojanstvenikov se je omejila na pripombo, da ima epi skop a t v vsaki državi pravico, ukreniti, kar se mu zdi potrebno za blaginjo duš, in da ni dolžan poizvedovati za mnenje Rima v krajevnih zadevah, bodisi glede duhovščine, bodisi glede vernikov. Glede te okrožnice jugoslovanski škofje menda niso prejeli nikakega posebnega pooblastila otl sv. stolice in ta ni sodelovala pri sestavi listine same. To'la to splošno razmotrivanje nikakor ne zmanjša izredne resnosti tega dejanja, v kolikor čin zagrebškega nadškofa prehaja iz verskega področja in je povsem političnega značaja; s tega vidika ni mogoče zanikati, da so bila z okrožnico prekršena stroga navodila, ki jih je dala sv. stolica vsem škofom, to jc, naj se ne vtikajo v jx>litične zadeve. Ta primer jc še težji, ker se nadškof z napovedjo javnih molitev za zatirane brate v Italiji posredno vmešava v notranje zadeve druge države, v vprašanja, ki ne obstojajo in ki bi zadevala edino vernike, ki niso njemu po- ejeni, ako bi sploh obstojala. Jugoslovanski episkopat je prenaivno odkril staro igro in staire metode, ki so se uporabljale za časa avstrijskega cesarstva. Člankar končno dobiva vtis, da ne bo sv. stolica dala jugoslovanskemu episkopatu nikakih novih navodil v tem pogledu, ker so načela, na katerih slone obveznosti škofov in duhovnikov, splošno znana; kajti prepoved, da se dušeskrbstvo ne sine mešati s politiko, je že stara. List zaključuje s trditvijo, da niso izvajanja nadškofa dr. Bauerja resnična in da je njegova primera Italije z Rusijo naravnost groteskna. Trst, 3. marca. Komentarji tržaškega tiska glede okrožnice jugoslovanskih škofov proti preganjanju Slovanov v Italiji se povsem krijejo z izvajanji rimskega »Giornale d'ftalia«, ki daje vselej ostalemu tisku smernice v zunanjepolitičnih zadevah. »Piccolo« pripominja, da se je sv. oče sicer splošno pritoževal, da fašistična Italija ne izpolnuje točno konkordata, toda položaje cerkve na Primorskem ni nikdar omenil. Dejstvo je, da se slovenska duhovščina ne ravna po konkordatu; tako je fašistični tisk žc večkrat moral protestirati proti zadržanju goriškega nadlškofa in proiti slovenskim duhovnikom, ker v svojih spisih ne rabijo italijanščine in So iz cerkve pregnali latinščino. Slovenska duhovščina se upira »naravnemu in fatalnemu poitalijanČevanju«. List končno ugotavlja, da je sklep jugoslovanskih škofov silno težak in demonstrativnega značaja. Gotovo je, da so jugoslovanski škofje postali žirtev sloven- ske duhovščine v Italiji, ki je državi sicer prisegla zvestobo, pa je nions. Bauerja kljub teunu napačno informirala. * Ti novi komentarji fašističnega tiska niso prinesli v vprašanju nič novega. Sučejo se še vedno okoli splošnih in že obrabljenih rečenic »o vtikanju v notranje zadeve druge državložajom cerkve v boljše viški Rusiji, vendar ne more »Giornale d'Italia« n. pr. zanikati, da jc v Istri slovenska fana Krkovčc, nad katero je moral škof proglasiti interdikt in dati zapreti cerkev in vse to po krivdi fašistov, ki so nedavno pregnali iz vasi že tretjega duhovnika, samo radi tega, ker je pridigal slovenski. »Popolo di Trieste« pošil ja v svojih otročjih izvajanjih zagrebškega nadškofa Bauerja kar v pekel in sicer v deveto brezno, kamor spadajo po Danteju ruši Ici mednarodnega miru. Avslro-memško prijateljstvo K e ie grof Bethlen ? Dunaj, 3. marca. AA. Danes dopoldne je prispel semkaj nemški zunanji minister Curtius v spremstvu številnih uradnikov. Prebivalstvo mu je priredila navdušen sprejem. Curtius bo imel več konferenc z merodajnimi avstrijskimi krogi o političnih in gospodarskih vprašanjih obeh držav. Pri sprejemu nemškega zunanjega ministra je bil kancler Ender in velika množica, ki je gosta navdušeno pozdravljala. Dunaj, 3. marca. kk. Avstrija je dobita danes velik državni obisk. Nemški zunanji minister dr. Curtius in državni tajnik državne pisarne dr. Piinder kot zastopnik državnega kanclerja dr. Briininga, ki radi notranjepolitičnega položaja v Nemčiji ni mogel oditi iz Berlina in je svoj izostanek opravičili v prisrčnem pismu, sta dospela na večdnevno bivanje na Dunaj, kjer jima ni samo velika množica na kolodvoru, temveč tudi listi vseh smeri priredili najprisrčnejšo dobrodošlico s posebnim naglašanjem sorodstvenih vezi. Razen čina vljudnosti bodo remški državniki z dunajsko vlado razpravljali tudi o aktualnih gospodarskih vprašanjih v smislu Schobrove regionalne grupa-cije kot prvi korak za uresničenje Panevrope. Dr. Curtius in dr. Piinder sta že danes imela razgovore z dr. Schobrom in dr. Enderjem. Dalje ju je sprejel v avdienci zvezni predsednik dr. Miklas, ki jima je priredil kosilo. Na programu so za čas tridnevnega bivanja sijajni sprejemi, galapredstava v operi, izleti in sprejemi časnikarjev. Budimpešta, 3. marca. V političnih krogih je nastalo veliko povpraševanje po grofu Bethlenu, ki je nedavno izginil neznano kam. Govorilo se je že več dni, da namerava grof Bethlen odpotovati v inozemstvo. Nikakor bi ne bilo čudno, če bi se nahajal grof Bethlen na Dunaju, kjer se nahaja na ofi-cielnem obisku nemški zunanji minister. Kriza v angleški vladi London, 3. marca. os. Sinoči je nenadoma odstopil naučili minister Sir Charles Trevelyan. V političnih krogih jo demisiju enega najbolj vplivnih ministrov sedanje vlade zelo osupnila, a kara v no se je v parlamentarnih krogih že dalje časa šepetalo, da je naučiti minister nezadovoljen vsled zaporednih porazov, katere je doživel njegov šolski zakon. Znano je, s kakšno energijo so sc borili proti šolskemu zakonu angleški škofje in angleški katoliki, ker je nameraval polagoma ugonobiti katoliške zasebno sole. Tonili pritisku od zunaj se jc vdala tudi zbornica, v prvi vrsti gosposka zbornica, ki je zakonski načrt v celoti zavrgla. Tudi v delavskih vrstah novi šolski zakon ni vzbudil nika-Kcga navdušenja, ker so nekateri voditelji opravičeno smatrali, da bi utegnil odtujiti stranki vse katoliške volivce, ki tvorijo zelo važno skupino v labourističiicni gibanju. V svojem poslovilnem pisntu ugotavlja odstopivši minister, da je poglavitni vzrok njegovega od-s toi » poraz njegovega šolskega zakona, vendar pa je tudi socialna orijentacija sedanje vlade taka, da ne odgovarja več njegovim načelom. On [Higreša resnih in energičnih poizkusov za preureditev države v socialističnem duhu. Nasprotno jc sedanja vlada jx> njegovem mnenju napravila vtis barantača, ki dela kompromise na levo in desno, samo da se vzdrži nn površju. Mesto, da bi vlada pogumno zastavila plug in na novo preorala angleški narod in njegovo gospodarstvo, opaža on samo slabotno tavanje v na pol temi. Mesto, du bi vlada pogumno izrezala rano, na kateri boleha narod, sc je spustila na plodov i to padarstvo, brez vsakega rezultata. On je mnenja, da bi strogo izvajanje socialističnega programa izzvalo padec sedanje vlade, toda boljše bi bilo, da vlada pade, kakor pa, da izgubi ugled in zaupanje v vrstah delavstva. Kaj pomaga, če se vsak poizkus sedanje vlade uvesti socialistična načela kratko-malo umori v gosposki zbornici. Minister pravi, da bo ostal sicer zvest svoji stranki, toda on ne mara navezati svojega imena na režim, kateri se mu dozdeva jiogrešan in samomorilen. V političnih krogih smatrajo, da bo odstop naučmega ministru le pospešil vladno krizo in priklical čimprejc splošne' volitve v državni zbor. Nekateri namigavajo cclo, da bo Sir Charles prestopil v ravnokar ustanovljeno stranko svojega piemenitaškega sodruga Sira Oswalda M os! y. V katoliških krogih pa vlada naravno neprikrito veselje, da sc jc izločila i« vlade oseba, ki je hotela zadati smrten udarec katoliški cerkvi na Angleškem. lučjo in temo, med dobroto in zlobo, med božjim redom in satanskim neredom. Med dvema tako različnima svetovnima nazoroma, ki ju loči cel svet — kakor sta kapitalizem in krščanstvo ni nobena zveza mogoča. »Krščanskiur sto milijonov državnega proračuna, niso pa za omiljenje gospodarske iu socijulne bede storile ničesar oziroma kot goli režimski organ sploh ničesar storiti ne morejo. Korporacijski minister Bottai, ki sploh ni nič drugega ko Mussolinijevo orodje, je postal najbolj smešna figura v Italiji. Revolucijonarno razpoloženje čedalje bolj narašča. Velik del delavstva in kmetski kolona! je komunističen, inteligenca in meščanstvo republikansko. Zadnjič se je v Genovi belega dne pojavil avtomobil, ki je drvel j>o ulicah in razmetaval ogromno množino antifašističnih letakov in žurnal »La LibertiU, ^Ljudje so se kar trgali zanje. Letaki so bili naslovljeni na delavce, pozivajoč jih k uporu proti režim,u žji vpostavitev liberalnega demokratičnega režima, Letake ju izdala »Concentra-zione Antifascfeta . Policija še je hudo prizadevala, da eruira avtomobil in njegove pasažirje, pa do danes ni našla ne enega ne drugih. Velikega-pomepa je, da se je tudi tisto malo duhovnikov, ki so s fašizmom več ali manj simpa-. tizirali, od faSlzma odvrnilo. Danes je ves italijanski tako visoki -kakor nižji klerus v taboru nasprotnikov fašizma. Mussolinija v Vatikanu še vedno niso sprejeli in ga tudi ne bodo; manjkal je tudi 11. februarja pri recepciji, ki jo je priredil nuncij pri Kt^inalu- Nçjcaj duhovnikov in sicer dva v Milanu,' dva v Rimu in eden v Piacenzi so bili aretirani, češ. da so v zvezi z don Sturzom in da so razširjali anlifašistične liste. Le energična intervencija Vatikana je preprečila, da jih niso postavili pred Tribunale Speciale, pač pa so jih konfinirali. Diktator je zaradi vedno večje hladnosti in odpora klera posebno vznemirjen. Omembe je vredno tudi, da je liberalna antifašistična koncentracija izdala navodilo, da naj antifašisli klera in Cerkve sploh več ne napadajo, Italija dobi poso'é/o Pariz, 5. marca. A A. Po poročilu 'pariškega dopisnika Newyork Tinnesa« bo dobila Italija od Francije 2.500 milijonov posojila. Vsebina pomorskega sporazumu med Italijo in Francijo bo objavljena jutri zjutraj istočasno v Tokiu, VVnshingtonn., Parizu in Bimu in v Londonu. Politični krogi menijo, da je bilu priznana Italiji pariteta v oklopilicltb in v krzurkah nad 10.00)1 ton. Franciji so priznali premoč v bi Irk i h križarkah, tprpediovkali in podmornicah. Važna posvetovana v Belgradu v korist novim gozdnim posestnikom — „Znižajte davke in prevozne cene" Nesoglasje v družim italijanskega prestolonaslednika Princesa José-Maria hoče domov k staršem v Belgifo Dunaj, 3. marca. kk. Neue Freie Presser poroča podrobno o nesoglasju, ki je nastalo med italijanskim prestolonaslednikom in njegovo ženo, hčerko belgijskega kralja. Princ Umberto baje ni hotel prenehati razmerja z neko angleško igralko, kljub temu, da ga je njegova žena večkrat profila. Dolgo si ni mogla razlagati osamljene avto-izlete svojega moža. Ko mu je večkrat sledila, je odkrila ljubavno razmerje. V svoji razdvojenosti je sprožila' revolver, ki j>a ni ranil nikogar. Bruselj, 3. marca. kk. Glede vesti, da je prišlo v zakonu italijanskega prestolonaslednika z belgijsko princ.ezinjo do hudih sporov, se čuje tukaj, da je belgijska kraljeva hči že večkrat prišla v Bruselj, da se loči od svojega moža, vendar jo je belgijski kralj doslej vedno pregovoril, da se je zopet vrnila v Rim. To pot pa se zdi, da tudi na belgijskem kraljevskem dvoru obstoja naziranje, da ločitve zakona ni mogoče več preprečiti. Rim, 3. marca. kk. Tukajšnji dobro poučeni krogi zanikujejo vesti, da bi bilo -prišlo do napetosti med italijanskim prestolonaslednikom in njegovo ženo. Med zakonskima vlada blagodejno soglasje. Italijanski listi molčijo o tem predmetu jjopolnoma. Po pomorskem sporazumu Likvidacija francosko-nemškega spora — Velika debata v pariškem parlamentu Pariz, 5. inarc-u. kk. Velika zunanjepolitična Jelrata ob priliki rnizpruve o proračunu zunanjega ministra se je začela s |к>roči lom kom isije, ki gu je podal radikalno-socialistični po-dunec Paganon. Puganon je navajal, da je |«i-litični horicont zatemnjen s številnimi neznankami in o-trebnu z;i obnovo zaupni'li in dobrih odnošajev. ki temelje nu medsebojni dobri volji. V vpTu-šun ju revizije pogodb je Paganon zavzel negativno stališče, ki gu jc zastopaj že ITerriot nu kongresu v Grcnoblenu. To negativno stališče sicer ne taji nevzdrž.nosti teritorijalnih prilik, odklanja pa tudi sklicevanje nu čl. 19 pakta Društva narodov z utemeljitvijo, da mora vsak poskus, omajati slatus quo, voditi do nedogied- nili zmešnjav. Socialistični poslanec Grumbuch je uuto odgovarjal na nedavno izjavo vojnega ministru M-.iginota, da se mora Nemčiji z ozi.rotn na edino krivdo vojne olrekniti enakopravnost na polju razorožitve. Navajal je, vzročil niti nnj-m an j.še grenkobe in du , je 'ustvaril atmosfero, katera daje upanje zu francosko - italijanski sporazum na najširši podlagi. Veliki fašistični svet Rim, 3, marca, AA. Snoči ob 22 se je sestuf v jialači Venezia veliki fašistični svet k svojemu marčnemu zusedanju. Predsedovat ji je predsednik vlude Mussolini. Glavni tajnik stranke je jioročal o položaju stranke v zadnjih mesecih. O tem vprašanju so se oglasili razni govorniki. Na nocojšnji seji bosta poročala minister za zunanje zadeve Grandi in mornariški minister Siriani o pravkar sklenjeni pomorski jiogodbi н Francijo in Anglijo. Revoluciîa v Peru'u New York, 3. marca. AA. Aiiocialed Press« poroča iz Lime, da so uporniki v južnem Peruju, ki imajo svoje središče v Arequipi, odrekli priznanje novi junti v Limi. Novi vojni miniiter Roiz Bravo je odredil vojaško ekspedicijo proti jugu. Belgrad, 3. marca. 1. Danes dopoldne Se jo nadaljevala konferenca o rešitvi krize naše lesne industrije. Konferenci je predsedoval načelnik ministrstva za gozdarstvo in rudarstvo ing. Kopriv-nik. Navzoč je bil minister za gozdarstvo in rudarstvo ing. Sernec. Prvi je govoril ravnatelj >Šipa-da< dr. Ulmanski, ki je stavil predloge glede organizacijo prodaje lesu. Glavni tajnik Zbornice TOI g. Ivan Mohorič je podal poročilo o stanju loene industrijo v Sloveniji. Zahteval je znižanje I železniškega tarifa za prevoz lesa na večje daljave. Nujo je tajnik Zbornico TOI dr. Lujo Kuiiiunđki podal referai o aktualnih vprašanjih lesne industrije. Referat jo imel polno statističnih podatkov. O zavarovanju gozdnih delavcev je poročal glavni tajnik Maks Mautner. Predlagal je omejitev uvoza koksa, ki ga država porabi najmanj 20.000 vagonov letno. Uešitev ne bi bila težka, ker laliko koks nndoni' -liino z gotovo količino oglja in premoga. Uvede naj se carina na koks. Dr. Bratanič je govoril o duvčnih, taksnih in ostalih fiskalnih bremenih lesne industrije. Načelnik prometnega ministrstva dr. Markovič je poročal o tarifnem vprašanju prometnega ministrstva. Dr. Kutafič je še dalje govoril o tarifi. Po teh referatih je predsednik načelnik ing. Koj>rivnik zaključil dopol- Krst „Kraljice Marije" Zagreb, 3. marcu. AA. Definitivno je sklenjeno, da bo slavnosiind krst parnik« »Kraljico Marija« v Splitu v soboto 7. t. in. Posebni vlak za povabljence i/. Belgradu odpelje iz Belgrade ob zjutraj, za zagrebške povabljence pa bodo |r> potrebi večernemu brzovlaku priklopi jeni 2 do 3 vagoni. Belgrajski posebni vlak z,a po-vabljene goste bo vozil kot druga partija lirzo-v laka. Razglas fin. ministrstva Belgrad, 3. marca. AA. Na osnovi čl. 142 finančnega zakona za leto 1928/29 je minister za fi- J nance izdal pravilnik o spremembah pravilnika o j potnih troških sodniškega osebja pri uradovanju, j ki se vrši na zahtevo privatnih strank. § 1. Čl. 22, oddel. 1. se spremeni in se glasi: Če je na isto potovanje šlo več sodniških uradnikov, pripada vsakemu uradniku kilometraža, ki je za 1 Din nižja od predpisane. Amerika noče priseljencev Newyork, 5. marca. kk. Poslanska zbornica je sprejela Ja.nkinsovo bili, s katero se. namerava evropska kvota za naseljevanje v Združc-' nili drž,a\4ili zman jšati za 90 odet. Ta .zak'on naj,., brže. ne bo več prišel pred senat, ker. se 1)0 kongres v sredo opoldne odgodil. Jf- svetovna žitna konferenca , Belgrail, 3. marca. A A. Zavod za pospeševa- I nje zunanjo trgovine poroča, da je pripravljalna konferenca za drugo svetovno žitno konferenco sklicana 26. marca ob 10 dopoldne v palačo mednarodnega poljedelskega instituta v Rimu. To važno konferenco je sklical omenjeni institut, čigar član je tudi ijaša država. Na pripravljalni konferenci bo zastopana naša država preko svojih strokovnjakov. Predstavniki naše države in poedini delegati bodo določeni te dni. Medn. hip. banka ustanovljena Basel, 3. marca. AA. Danes je bila ustanovljena mednarodna hipotekama banka s 25 milijoni švicarskih frankov kapitala, ki so ga podpisale vodilne nemške, angleške, francoske, nizozemske, švicarske in skandinavske banke. Pred ustanovitvijo banke so se vršila večmesečna pogajanja med evropskimi finančniki. Gospodarski krogi upajo, da bo novi denarni zavod razgibal finančne transakcije in omilil veliko pomanjkanje kapitala v srednjeevropskih deželah. Banka bo tudi v stalni zvezi z reparacijsko banko v Baslu. Sporazum v indiji London, 5. marca, k k. Po sogla snih vesteh listov sta se indijski podkralj in Gandhi sporazumela o doslej šc sponihi točkah, pri čemer je Gandhi opustil svojo zahtevo, grebni poti v Lemont se je ponesrečil avto, v katerem so bili Rev. Aleksander U r a n k a r O. F. M., pomožni župnik fare Sv. Štefana. Mr. R a č i č , Mr. Skala, ki je avto vozil, in pogrebnik Mr. Žefran. Po-grebniku se je mudilo, da dojde pogrebni voz, zato so vzeli krajšo pot. ki pa je bila usodi polna zanje. Nedaleč od doma se je zaletel drug avto v nje in jih vrgel v električni voz tako, da je njih avto popolnoma razbit. Mr. Skala in Mr. Žefran sta samo na glavi dobila nekaj poškodb. Mr. Račič ima obraz skažen tako, da ga je strašno pogledati: spodnjo čeljust ima preklano, nos prebit in v obraz je popolnoma črn. Rev. A. Urankar je dobil največ, ne po obrazu sicer, pač pa ima zlomljeno levo roko, zelo ga je pretr slo, da mu ves život ni v rabo, samo z desno roko si lahko še pomaga. Kaže svojo umetnost, z roko si zna pomagati in se vkljub svojim bolečinam smeji, vendar le prisiljeno. Prosil je, da bi sporočili v stari kraj, ker včasih časopisi več pišejo nego je v resnici. Povsod ga pogrešajo, posebno še zdaj v pristnem času in ko primanjkuje duhovnikov. Farane Sv. Štefana je ta žalostna novica zelo potrla, ker je bil zelo priljubljen. — Bog daj, da bi kmalu okreval Severni sij pred 60 teti Kočevje, 2. III. 1931. Povsod, na vsakem učnem zavodu dajo gojencem oz. učencem razvedrila in poštene družabne zabave izven šoleiobveznega časa. Tudi po učnih zavodih našega inesta se nudijo take prilike, posebno prireja zavod za slepe prosvetne družinske večere. Pretekli mesec se je vršil 5. prosvetni družinski večer v tem šolskem letu. Prireditelji so sami slepi. Kako skrbno in vestno je ves spored pripravljen in izvršen! Glavne osnutke k vsakemu večeru pripravi gdč. učiteljica Vrh un če va. Po teh osnutkih nato slepi sami sestavijo spored in sicer je za vsak predmet določen poverjenik ali poverjenica (sami slepi). Gdč. Tilki Juvanči-č e v i je poverjeno: leposlovje, deklamacije in temu podobno. Ona je tudi v krasnem otvoritvenem govoru (v lastni sestavi) orisala pomen večera. Poverjenik za glasbo g. čurič Anton je izbral posebne skladbe, lastne kompozicije (in niso slabe), ki so jih proizvajali slepi na klavirju. Tudi ženski zbor siepili je prav lepo odpel nekaj pesmic. Zato je poskrbela poverjenica gdč. Zupančič Štefka. Milodoneče strune citraškega krožka so pod njenim vodstvom slepi citraši ubirali s posebno spretnostjo in prednašanjem. Na sporedu je tudi bila enodejanka igrica in razne deklamacije. Zanimivo je bilo tudi, da so slepi med posameznimi točkami navzočim dajali razne uganke, ki so jih sami sestavili. Par ugank je bilo jako interesantnih in smešnih. Da slepi tudi igrajo na orgelce, smo slišali na tem večeru, ko so v nemalo začudenje navzočih odigrali nekaj prav čednih komadov. Zaključna točka pa je bilo petje narodnih pesmi s spremljevanjem klavirja pod vodstvom gdč. Vrhunčeve. Peli so dovršeno. Marsikateremu povskemu zboru bi svetoval, naj si vzame slepce za vzgled, da bi petje bilo bolj nn višku. Pozabiti ne smemo, kako je po prleško in v humorju pripovedoval 10 letni fantek o svojem zadnjem potovanju iz Kočevja domov v Moravče. Spored je bil zelo pester. Treba je izreči posebno zahvalo prirediteljein-slepcem, da so v takem sporedu nudili navzočim izvanredni užitek in veselo razpoloženje, ki je trajalo nad 2 uri. Želeti ja, da bi smelo prisostvovati takim večerom tudi ostalo občinstvo. Vsi bi znali potem ceniti delo in trud slepih. Marsikdo bi si pridobil od njih kako poučno misel, ki bi mu koristila v življenju. Tema prihodnjega prosvetnega družinskega večera je: »V znamenju ljubezni do domovine«. Osnutki so že razdeljeni poverjenikom(-cam). St. Lovrenc na Dol., 2. marca. Ko sem čital »Slov.« št. 49. spis: Kaj je severni \ sij ali polarna luč? in v njem opazko: ..-Malokomu | je znano, da se pokaže severni sij včasih udi pri j nas, le prav redko in ne posebno svetel,« tedaj sem ] se spomnil, kaj je bilo v Ljubljani, mislim v jeseni i leta 1869. ali 1870., ko se je pojavil ta severni sij j tudi na Kranjskem in sicer v vsej krasoti. Vse nebo je bilo krvavo rdoč^ in dolgi žarki so se raztezali po njem. Stari Ljuhljančanjj se bodo otovo še spominjali tistega krasnega večera, saj je ila vsa Ljubljana pokoncu. ker še r.ikdo ni videl ali doživel takega izrednega pojava v naših krajih. Spominjam se tudi še dobro, kakj so prerokovale stare ženice na št. peterskem predmestju, kjer sem stanoval, kaj vse pomeni to iopoldne vršila pred velikim senatom razprava proti 28 letnemu pripravniku finančne kontrole Rudolfu Bodla ju, rojenemu v Vi-šegradu (Bosna), a pristojnemu v Stranje pri Kamniku. Mladi Bodlaj. ki je prišel pred senat v modrem civilnem oblačilu, a \es duševno potrt, je obtožen težkega umora |H> § 16?, točka t kaz. zak., ker io 5. septembru lani ua Jesenicah s službeno kftrahinko ustrelil svojega tovariša. 2? letnern pripravnika lvunu M а I o v i č u , doma iz Novega mesta. Ruzprava je bila mestoma prav napetu in je podala mnogo značilnih motivov, ki povzročajo na deželi ljubavne tragedije in nesoglasja. Obtoženec je bil v mladih letih priden iu odličen učenec osnovne šole v Kamniku odnosno pozneje v Stranjah pri Kamniku. Po končani osnovni šoli je bil spreiet še pred vojno za delavca v kamniško smodnišnico. Pozneje je šel k svojemu očetu, ki je delni kot akor-dant pri raznih podjetjih v Srbiji in Bosni. Leta 1924. je moral k vojakom, da je odslužil kaderski rok pri bolu.ičarski čeli v Sarajevu. Nato je bil strežni v ljubljanski bolnišnici in naposled pripravnik pri finančni kontroli. Sam pravi, da je že prelmlel prdgrebnih stroškov očetu )>ok. Maloviča, kl jc bil navzoč ves čas pri razpravi in je sam prosil /a milostno sodbo. Bodlaj je splošno mirno sprejel sodbo. Le pri čitanju besedila >12 let robije« je v/t répétai. Z zagovornikom si je p r idr žal pravico, dn nrijnvi pritožlvo. V velikem semvlu s<, 1 » i 1! • o. s. Ivan Kralj kot predsednik in s. V utoni Л v - soc, s. o. s. Jakob Jerman, s. ,. s. dr. kolini iii s. o. s. dr. Dolina r kot prised.nitki. Kot namestnik državnega tožitelja je fungiral lirunko Bo s la r. Mai pravite? Namenil sem se bil kupoval razne potrebščine, H upadajo po namenu v galanterijsko skupino. Pru-dajalnic je v Ljubljani dosti. Drtim se pa, kolikor ie le moino, načela, da izbiram. Kako? Ce je izložbeno okno z razstavljenimi predmeti tdko, du ne priča o moralnem čutu in taktu lastnika, me raz-draii, pa grem naprej. Ako pri drugem sosedu ni bolje, isti postopek, četudi se vrnem brez blaga na dom. Zakaj bi trgovce, ki hoče liveti od odjemalci v, ne ucaieval dejstva, da sc bo najbolj prikupil, te ikrbi v vsakem oziru ca neoporečnost, dasi je morda sam sase izgubil izpred oči ono resno »eelopltemiko sapretilo: »Gorje svetu radi pohujšanja Pa še na nekaj bi bilo opozorili: 'Ге dni mi je prišla v roke tehtna knjiga Kvišku zdaj deieta vsa.'« Ko sem jo prelistal do poglavja »Nravnost in nenravnosU-, sem se začudil. *Glcj. glej,« sem rekel, »saj imamo mnogo zelo strogih policijskih naredb; kako, dn gre vse preko tega!? Navedem iz omenjene knjige samo nekaj talrih določb: Pisatelj najprej zahteva, *da je treba zoper javno nunravno.it nastopiti seveda /udi z zunanjimi sredstvi... Kolikor nam gre driavna postava v tem oziru na roke, se je lega Ireba posluSevati. Predvsem — kakor zatrjujejo pravni uradniki — je občina prva poklicana skrbeti v svojem okolišu kakor za javni red tako za javno moralo ... Česar ne stori občina, mora storiti okr. načelstvo. Zakon o notranji upravi, čl. 74, govori: rUrtavne oblasti občne uprave morejo prisodili kazen, predvideno v il. 78 zaradi nedostojnega vedenja ali nastopanja na javnih ali javnosti pris'upnih mestih, ako te moti javni red, mir, varnost, morala ali dostojnost, ali ako se dela javno pohujšanje.■ § 174: *Kdor objavlja javno ali po tisku oglas, s katerim prikrilo ali očitno ponuja, javno razlaga ali hvali izveslna sredstva ali orodje za odpravo ploda..., se kaznuje s strogim zaporom do enega leta.<- § 288: »Kdor ima javno predavanje nemoralne vsebine,,.. kdor izdeluje, prodaja, razširja ali vobče daje v javni promet spise, novine, slike in druge predmete, ki obsegajo teiko kršitev javne morale, se kaznuje s strogim zaporom in v denarju.* 0 vseh teh in drugih postavnih določbah velja: Kjer ni toinika, ni sodnika. Ne izvršujejo te, ker ni nikogar, ki bi pazil nanje, ali pa ljudem znane niso. Predvsem bi morali paziti orožniki, po mestih pa. stražniki. Nikar se bati, da bi grešili zoper vljudnost. Kdor sam nima ozira na druge, ga tudi ne zasluži Ali naj bo samo hudobija prosta, čednost pa se ji mora s strahom v slran umikatiU Jezica 0 lien i «bor domače hranilnico se je vršil v nedeljo dopoldne po sv. maši v župnišču. Vodil ga je predsednik Lovro Kos, posestnik in bivši župan Iz Savelj, ki je deloma tudi poročal o gibanju hranilnice v prvem lelu svojega poslovanja. Ostalo je poročal g. župnik Franc Košir. Prometa je imela hranilnica 352.819 Din in sicer 182 582 Din prejemkov in 169.787 Din izdatkov. Članov šteje hranilnica 11, vloge domačih vlagateljev znašajo 152.738 Din, posojil na je bilo izdanih 86.000 Din. Čisti dobiček hranilnice je znnšal 1393 Din ter se je pripisal rezervnemu zakladu. Za popolno likvidnost hranilnice jamči znesek 51.035 Din, ki je naložen pri Zadružni zvezi v Ljubljani. Pri hranilnici je bila lani v oktobru izvršena prva revizija po revizorju iz LJubljane. Ugotovila se Je solidna podlaga ter vzorno poslovanje. No mesto umrlegu odbornika Lovra Severja iz Kleč ie bil izvoljen Klemen Anton, posestnik Iz Kleč. Izvoljeni so bili v nadzorstvo hrn-nllnice sledeči gg.; dr. Bizjak, sodnik okrožnega sodišča, Franc Dovč. posestnikov sin v Stožicah, Jože Ahlln. uradnik, Franc Sever, posestnikov sin na Ježlri in Strah Franc. Nagle smrti je umrl v ponedeljek popoldne Tone Jeromen, posestnikov sin v Klečah, še ne 25 letni mladenič. Bil je miren, soliden in priden fant, zgled vsem svojim prijateljem, katerih je imel mnogo. Tudi roditeljem je bil srčno vdan in dober sin, zato pomeni njegova smrl zanje tem vočji udarec. Prizadeti rodbini naše globoko sožalje 1 Liubliana Kai bo danes Drama: »Mercadet.ic Red E. Opera: >Nina nana, punčka moja.« Balet »Figurine;. Red A. Prosveta Krakovo-Trnovo: XIII. prosvetni večer. Filmsko predavanje g. prof. Janko Mlakarja, drugi del ln konec. Društveni dom, Karunova 14, ob osmih. Ljubljanski dvor, dvorana »Sloge«: Predavanje ing. Dolinška: »Racionalizacija v splošnem gospodarstvu in v strojni službi železnic posebej.': Ob 8 zvečer. Nočno službo imajo lekarne: mr, Loustek, Res-Ijevn 1; mr. liohinec ded., Rimska 24; dr. Slnnko Kmet, Dunajska 41. Ponaredo se obvarujete, ako kupujete Aspirin tablete le v lavoKMh z Beyerjevim krliem 0 Doktorska diploma za predsedniku Češkoslovaške republike T. G. Masarvka, ki mu jo bo izročilo posebno odposlanstvo ljubljanske univerze 7. marca, je razstavljena v izložbenem oknu modne trgovine P. Magdič na Aleksandrovi cesti. Diploma je tiskana ua pravi pergament po načrtu prof. arhitekture g. Jožefa Plečnika. Diploma bo razstavljena samo dnnes. O Občni zbor slov. gl. dr. »Ljubljana« se jo vršil v četrtek 26. februarja v društvenih prostorih. Vsi funkcionarji so podali izčrpna poročila, Iz katerih je razvidno, da je društvo v preteklem lotu v polni meri storilo svojo dolžnost. Društvo je štelo v tem letu 92 rednih in 80 podpornih članov. Poleg samostojnega koncerta v stolnici je sodelovalo društvo pri 5 slavnostnih prilikah in izvedlo 3 nastopo v Radio-Ljubljana. Občnega zbora se je udeložila tudi predsednica ženskega zbora ga. min. Sernečevn, katero je g, predsednik iskreno pozdravil. Društveni predsednik je članstvo opozoril na bližajočo se 40-ietuico »Ljubljune« zn čije čim dostojnejšo proslavo je treba vse storiti; dočim je društveni zborovodja govoril o bodočem progrumu in o dejstvih, ki zlasti v današnjih časih delo v pevskih društvih otežujejo. Za predsednika je bil enoglasno izvoljen dosedanji predsednik g. šturm, v odbor pa: dr. Logar, Širen, Kristan Rado, Pire, Lončur, Wagner, Zun, Sirk, Bizilj; za diimski zbor: ga, min. Sernečevn, gdč. Gri-lova; za revizorja: Zorn iu Mavric. Zbor je potekel v najboljšem razpoloženju vsega članstva. 0 Satlnerjcvo kantato »Oljki« bo izvajal pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske s tremi solisti ter pomnoženim opernim orkestrom v četrtek, dne 12. t. m. pod taktirko ravnatelja Mirka Poliča. Ta koncert priredi Glasbena Matica ljubljanska v proslavo 80 letnice skladatelja P. Hugolina Sattnerjn, ki je obogatil slovensko literaturo z deli nesmrtno vrednosti. Vsa večja njegova delu je prva izvajala ljubljanska' Glasbena Matica in Je le čut dolžnosti in hvaležnosti, ako ob 80 letnici skladatelja ponovno izvaja za njegovo proslavo najboljše avtorjevo aeio. Vstopnico se bodo dobivale v Matični knjigarni. 0 Uspeh II. kuharske razstav«. Tri dni trajajoča II. kuharska razstava v hotelu »Union« je imela, kakor je bilo pričakovati, popolen uspeh. Največji obisk je bil v nedeljo in v£era| v torek, medtem, ko je v ponedeljek le malo zaostajal za ostalima dnevoma. Včera) je vladal v«s dan velik naval na razstavno dvorano Okoli vsake razstav, ne mize je bila stalno gneča. Povprečno se mor« računati obisk II. kuharske razstave v vseh treh dnevih na približno 5000 do 6001 obiskovalcev. Na vsak način je to prav lepo Število, ki da doseže le malokat«ra druga razstava v Ljubljani v tako kratkem čaiu. 0 Drultvo »Pravnik« vabi na predavanj«, ki se vrši v četrtek 5. t, m. totno ob 6 popoldne na sodišču št, 79. Predava g. namestnik višjega drž. tožilca dr. Munda Avgust: »Nekaj pripomb k sodni praksi z ozirom na novo kazensko zakonodajo.« O Nasipanje Gosposke ulice. Te dni jo dala mestna občina nasuti lit!"!>osko ulico v vsej dolžini in širini z debelini gramozom, ki gu sedaj tlači in poravnava mestni valjar. Ta ulica папиеб Se ni tlakovana, čeprav leži v sredini mesta In Je tudi precej prometna, O Poskusen samouinor. V noči na torek je poskušal v Holzapflovl ulici izvrSiti samoumor 26 h t stari delavec Alojz K. Iz Gatine pri Grosupljem. Izpil je manjšo dozo oetove kisline. Nezavestnega so ljudje še v pravem času prenesli v bolnišnico, kjer so mu zdravniki izprali želodec. Zjutraj Je bil samomorilni kandidat že dober in je zdrav zapustil bolnišnico. 0 Sneg pred bolnišnico. Letošnjo zimo Je bil magistrat prav priden In je da* vse glavne ulice ln ceste očistili snegn. Zalo mu je treba izreči vse priznanje. Samo škoda, da ie magistrat pozabil na eno najvažnejših ljubljanskih cest, to Je nn Zaloško cesto, kjer bi moral fsneg predvsem izginili. Ravno pred bolnišnico so še veliki kupi snega. To Je seveda zelo neprijetno za mnoge ljudi, ki vsak dan prihajajo s tramvajem v bolnišnico ali se zdravit ali pa obiskat svojce, pa morajo s tramvaju v te kupe snega. Sneg na Zaloški cesti tvori resno prometno oviro. Ne vemo, kaj misli magistrat zaradi tega snegn, nemara ga misli pustiti za seme čez poletje ali pa čaka, dn bo sam izginil. Vsekakor bi bil prostor pred bolnišnico prvi, kjer bi morali delavci očistiti cesto snega. Sedaj, ko nastopa bolj mrzlo vreme, ni upanja, da bo sneg Izginil sam od Zvečer due Hrtin draieji zjutraj normalno blago izpraz- iN """ Vsebina škatlje za Din 8>— zadostuje za 4—в krat. Dobiva se v vseh lekarnah. sebe, temveč pričakujemo, da ga bo odstranil magistrat. 0 Podaljšanje roka za dobavo pisarniških potrebščin. Rok za vložitev ofert za dobavo pisarniških potrebščin, ki ga je mestno načelstvo stavilo do 5. marca, .se podaljša na željo interesironih do 10. marca. — LJubljana, 3. marca 1931. O Opozorilo. Zopet se najboljša vina to8ijo v vinotoču in čez ulico. Belo vino 10. —, rde{e 12.—, najboljše 16,— Din liter. Za jedila preskrbljeno Mestni trg šl. 13 pri Fridrichu (Grajska klet). Maribor □ Ob veliki udeleihi občanov iz Rošpoha, Kamnice in okolice ter številnih sorodnikov In prijateljev se je vršil v ponedeljek pogreb blago-pokojnega župuna Stanku llauptmana iz hiše žalosti nn pokopališče k Sv. Urbanu. V cerkvi se ie poslovil «I pokojnika v krasnih bestdah domaČi župnik BoŽičev, na grobu pa podnačelnik mariborskega okrajnega cestnega odbora F. Zebot in zastopnik lovcev. Udeležba nn pogrebu je bila pač najvidnejši dokaz, kako zelo Je blagi rajnki pri vseh užival spoštovanje in priljubljenost. Ohranimo mu časten spomin! O Iz kapele ua mestnem pokopališču v Pobrežju se je razvil včeraj žalni sprevod, v katerem so korakali mnogoštevilni sorodniki In tudi znanci pokojnega Dervvuscheka. Za rakvijo je korakalo korporativno opekarniško delavstvo ter v velikem številu mariborski trgovci in industrijalci. Tudi mariborski šahlsti so malone polnoštevilno spremili tega šahovskega prijatelja na njegovi poslednji poti. Veličastni žalni sprevod je vodil župnik predmestne župnije Matere Milosti p. Valerijan Landergott. Slava pokojnikovemu spominu! □ SSK Maraton. S treningom prično posamezne sekcije, Čim nastopi lepo vreme. Radi izpolnitve prijavnic naj se zlasti požurijo lahko-atletl, ker je zveza v Zagrebu sekcijo že »prejela na svoji zadnji seji v redno članstvo. □ Naval... k predstavam v unionskem kinu, kjer predvaja te dni mariborska Prosvetnn zveza znani zvočni film »Vihar na Ml. Blancu« in filmske posnetke, storjene ob priliki letošnjih smuških tekem za prvenstvo dravske banovine, je bil tolik, da so morali predvajanje navedenega fibna podaljšati, tako da se vrše predstave še danes in jutri. V slučaju primernega številu prijav bo dt^ neg in julri ob 15 posebna predstava za dijašlw mladino proti enolni vstopnini 5 Din zn vse sedeže razen ložnih. □ Carinski dohndki «o znašali v preteklem mesecu pri mariborski glavni carinarnici skupno 7,771.185.60 Din in sicer 7,753.376.60 Din zu uvoženo blago, 17.809 Din pa za izvoženo blago. □ Smrtna kosa. V visoki starosti 85 let je preminul v Strmi ulici 5 prevžitkar Ivan Rnisp. Pogreb bo jutri ob 15 iz mrtvašnico na meslno pokopališče. — Ob bregu 12 je preminul bivši trgovec Edunrd Kalin, star 67 let. Pogreb bo jutri ob pol 16 iz mrtvašnice na mestno pokopališču. — Rajnkima trajen spomin, žalujočim naše sožalje! □ V mariborskem gledališču so nastopili v ponedeljek zvečer lludožestveniki, ki so uprizorili Gogoljevega »Revizorja«-. V središču pažnje sta bila stebra liudožestveniške gledališke družine Greč^va in Pavlov. Prav posebno je vnelo pelo deianje. 0 uprizoritvi šo poročamo. Drevi uprizore VolkenStaJnovo >Rusijo na razpotju?. Snov le tra- gedije je zajela iz ruskih knežjih bojev ter prepletajo vso igro staroruske pesmi. □ Pričnemo. V nedeljo se spoprimeta na Marlborovem igrišču v prijateljski lekml ISSK Maribor in SK Svoboda. Mariborski drukarjl so v pripravljenosti. □ Licitacija zu dobavo mesa bo jutri v pisarni mariborskega vojnega okrožja. Gre za dobavo v dnevni množini do 750kg. Pogoji $o razvidni v pisarni omenjenega okrožja med uradnimi urami. □ V kinu Apolo se pomerijo drevi grašlri in mariborski boksarji, včlanjeni pri SK Železničarju in podprti z nevarnimi pestmi dveh strumnih Zagrebčanov. П Nezeode. V delavnici državnih železnic se je ponesrečil 33 letni delavec Jože Knafllč. Padel ie tako nesrečno na lia, da si jc pri tem zlomil levo roko v zapestju. — 34 letna posestnlca Marija Marksifi iz Pobrežja je spodrsnila na poledici in ci zlomila levo roko v zapestju. Oba ponesrečenca se zdravita v mariborski bolnišnici. □ Na podlagi priznanja in dokazov. Včeraj je mariborska policija izročila sodišču 32 letnega delavca Franca Pesla in 30 letnega krojaškega pomočnika Bogomirjn Majerja, udeleženca pri neštetih vlomih in tutvinah v poslednjem času, ki so se bile izvršile v najrazličnejših dolih mesta in ki so mariborsko prebivalstvo zelo razburile. Tri slu-čnje sla priznala, glede ostalih pu je dana možnost dokaza po pričah. □ Uboj... Mariborski senat je včeraj razpravljal o žalostnem slučaju uboja, ki se je izvršil dne 9. januarja v Cogclincih. Omenjenega dne sla prišla skupaj viničar Anion Kovačič in Franc Mu-hič. Slednji je za šalo zasukal Kovačiču klobuk na glavi in mu ga potisnil ua čelo. Kovačiča je »o rnzpalilo poeebno radi lega, ker mu je pri tem padla na tla klobasn, ki jo je držal v rokah. Kovačič je z nožem, ki ga je imel v rokah, znmahnil proti MuhiČu in mu prerezal žilo odvodnico. Muhič se je vlekel do doma svojega deklela, toda spoloma je onemogel sredi gozda In izkrvavel. Ljudje so gu našli mrtvega šele štiri dni kasneje. Kovačiča so zaprli in ga predali sodišču. Obtoženec priznava dejanje, zagovarja na se s silobranom. Pač pn je bil Kovačič že večkrjit kaznovan radi prestopkov zoper telesno varnost, enkrat celo radi hudodelstva težke lelesne poškodbe. Razpravi je predsedoval dr. Lešnik, Kolšek in Ažmtin prisodnika. Obtožbo je zastopal prvi državni ložilee dr. Jančič. Obtoženec je bil obt-ojen na 6 lel robije in trajno izgubo častnih pravic. □ Med najlepšimi vilami v Mariboru je pač Baiierlejeva vila v zgornjem delu Gosposke ulice. Sedaj jo je kupil prokurisl L Lovrcnčič za 400.000 dinarjev. Celje Držnvnn krajevnu zaščita deec in mladine v Celju ima svoj redni občni zbor v četrtek, 3. t. m. ob 8 zvečer v mali dvorani Narodnega doma po običajnem sporedu. Prijatelji uboge dece vabljeni! 13 Krekova družina v Celju uprizori v nedeljo, dne 8. шагса 1931 štlridejansko narodno igro »Deborah«, Vstopnice so že v predprodnji. v Slomškovi tiskovni zadrugi. & Trboveljski večer, kakor lahko imenujemo prosvetni večer, ki se je vršil pretekli ponedeljek, jc pritegnil zopet izredno lepo število poslušalstva, ki je z zanimanjem sledilo programu. Uvodoma je pesnik g. Anton Bo-stele recitiral svoje pesmi, zajete iz trboveljskega miljeja. Nato pa je v krasno zasnovanem predavanju trboveljski katehet odvil pred nu-mi sliko Trbovelj iz zgodovine in sedanjosti. Med predavanjem je bil predvajan krateik film iz trboveljskega življenja in sveta, ki ga je zn to priliko Ijuboznjivo stavil 11a razpolago kino »Svoboda« iz Trbovelj. Rečica ob Savinji Nesreča. Pri spravljanju lesa si je zlomil nogo posestnik Krumpačnik Auton iz Dol-Suhe 30._ Prosti državnega davka in doklad. V naši občini je nad dvujeet družin z devet In voč otroki. Za oprostitev državnega davka in doklad jih pride v poštev 13. Nekaterim od teh sc je davek znižal za lopo stotnko. Laško Občni zbor Kmetijske podminire za občino Marija Gradec se je vršil preteklo nedeljo. Dosedanja podružnica v Laškem so je začetkom letošnjega leta preosnovala v dve podružnici in sicer ena zn občino Sv. Krišlof In druga zn občino Marija Gradec. Na občnem zboru ie predaval g. živino-zdravnik dr.Jerina o boleznih v vimenu. Soglasno je bilo sprejetih ve« resolucij, tičočlh se našega kmetijstva ln sicer glede odprave trošarine na vino, ki ga kmct-vlnogradnik proda kmetu za domačo uporabo, glede kuluka in davka na vprežno živino. Na Matljeve so Je vršil lukaj starodavni živinski sejem. Radi zasneženih polov so prignali 11a eejem samo nekaj nad 200 glav goveje živine, večinoma vole. Prodnne je bilo živino zn tri vagone ui •Icer dva za Ilalljo in eden za Ljubljano. Najvišja cena, po kateri Je bil prodan snmo en par volov, Je bila fl Din za kg žive leže. SploSno pa je bila cena od 7—8 Din. Od lanskega leta je padla ccna ' goveji živini za 2—3 Din. Trbovlje Dramatični odsek Kat. prosvetnega društva nas v lej sezoni prav izvrstno zabava z gledališkimi predstavami. Ni je bilo skoro nedelje, do bi ua odru Društvenega doma 11e padla kaka Igra. Posebno pa so bili obiskovalci zadovoljni zadnjo nedeljo z Martinom Krpanom. V tako slabem vremenu, kakor je bilo v nedeljo, so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Skioptično predavanje o zadružništvu bo v>~no-deljo 8. marca. Člani 1. del. konzuma imajo vstop brezplačen. Vstopnice dobe v obeli prodajalnah, to je Vode-Trbovlje. Rdeči križ priredi dnbrodelno akademijo v soboto 7. marca ob 8 zvečer. Po akademiji prosta zabava. Svlra znani Mercurjev jazz-orkester iz Ljubljane. čisti dobiček namenjen ferijalni koloniji revne deee. Murska Sobota Pregled molornih vozil. V četrtek 5. marca se bo vršil na Irgu pred Faflikovim hotelom pregled motornih vozil. Izvzeti so nvtotaksiji, ker I i so že bili pregledani. Smrtna kosa. V nedeljo popoldne je bila pokopana 80 letna Eleonora Kirbrš. N11 zadnji poli jo je spremljala velika množica prijateljev in znancev. Slovenska Bistrica Društvo hišnih posestnikov bo imelo svoj občni zbor dne 7. marca ob 7 zvečer v dvorani'hotela Belgrad. Občnega zbora se bo udeležil tudj predsednik pokrajinske zveze. Obrtna zadruga ima občni zbor v nedeljo, dne 8. marca ob 10 dopoldne v hotelu Neuhold, Podružnica Bate. Vesl, da bo Bata prezidal bivšo prostore poštnega urada, se potrjuje. Z delom bodo pričoli v kratkem, Novu trgovina bo urejena zelo moderno. Slovenjebistriška posojilnica sc jc na zadnji skupni seji načelstva in nadzorstvn »pomnila s podporami raznih dobrodelnih in kulturnih društev in sicer dobe: meščanska šola 3000 Din, slovenjebi-slriško gasilno društvo 2000 Din, zjzornjebislriško gasilno društvo 800 Din, tukajšnji Rdeči križ 200 Din. Te podpore bo posojilnica izplačala iz letošnjega tekočega računa, Tudi Iz lanskega računa je posojilnica Izplačala okrog 6000 Din podpore raznim tukajšnjim in okoliškim društvom. Po klobasah se Jima je zahotelo. Poročali smo. da je orožništvo aretiralo delavca H. M. In P., ker sla bila osumljena Intvlnc klobns pri kmetici Žol-ger. Sod išče je obn areliranca izpustilo radi po» manjkanja dokazov. Dnevna kronika Koledar Sreda. 4. marca: Kazimir; Lucij, papež. — Ščip ob 11.86. llerschel napoveduje mrzlo in vetrovno vreme. Novi grobovi •f» V Črni je umrla obče spoštovana posestnlca in gostllnlčarka Helena Mlinar. Po dveinpolletnem težkem trpljenju je podlegla zavralni bolezni. Bila je velika dobrotnim in podpornica siromakov in je zalo v Črni in okolici bila deležna velike priljubili no>ti. B(xli plemeniti ln dobri rajnki ohranjen časten spomin, težko prizadeti rodbini naše najgloblje sožalln! -f- Uliti Dvoršak. V ponedeljek zvečer ob 8 je umrl v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu p. Blaž Dvoršak, upokojeni duhovnik v Starem trgu pri Slovenjgradcu. Pokojni je bil rojpn 2. februarja 1882 pri Sv. Anionu v Slovenskih goricah, v m:iš-nika je bil posvečen 25. julija 100«. Služboval le no raznih župnijah kot kaplan, od leta 1928 dalje v svoji rojstni župniji, dokler nI moral radi bolezni v prediaeni pokoj. Povsod, kjer je služboval, so Ч« imeli ljudje zelo radi. R. 1. P. I Ne samo neprijeten temveč tudi nevaren je hronhijnlni katar. Zato vzemite KRESSVAl tu ga takoj odpravi. seda Vinka Kolariča, s katerim je že delj časa živel v «ovraStvu. Lopatič je potegnil nož in šel nad Kolariča, Ta pa je zgrabil za kol in udaril i njim Lopatiča s tako silo po glavi, da se je ta ves krvav zgrudil na tla in kmalu nato izdihnil. Kolariča, ki se zagovarja s sllobranom, so orožniki aretirali in izročili sodišču. Zveza Slovenije z morjem citacija za prevzem gradbenih del proge Kočevje. Sušak, kakor je bila razpisana tudi že za druge proge, zlasti pa je utemeljena ta zahteva s tem, da bi morala kočevska proga priti že veliko prej na Ljubljana, 2. marca 1931. Daues so je vršila v grentijalni sejni dvorani v Trgovskem domu seja finančnega odseka akcijskega odbora za zgradbo železniške proge Kočevje- _ Sušak. Sejo je vodil župan Suàaka in predsednik : vrsl°- I>oleS leBa ^0 »prosili finančno minlstr-ukcijskega odboru g. Juraj Ružič. Seje so se ude- i stvo 7Л mnenje glede emisije tuzemskega ali mo-leiili zastopnik savske banovine g. Mo.šinski, za- ! zemskegn. oziroma kombiniranega posojila j stopnik dravske banovine dr. Rataj, predsednik " " " ''............... pokojninskega zavoda Vokoslav Vrtovec, jodpred- . Г h'So zažgal. Preteklo nedeljo je | sednik Evgen Lušiu, predsednik Zveze slovenskih nastal v hiši Josipa Fučkasa v Gornji Orahovici zadrug, ing. Zupančič, ravnatelj hranilnice dravske pri Sušaku požar. I reiskava je dognala, da le banovine dr. Božič, Ante Ger/euič od TPD, od Oselnif vešti = Iz voja-ke službe. Po službeni potrebi so odrejeni na službo v štab poveljstva osješke divi-zijske oblasti pehotni polkovnik Viktor Andrejka. do sedaj nu službi v štabu poveljstvu dravske divi-zijske oblatit; na službo v štab poveljstva diuvske divizijake oblasti pehotni podpolkovnik Miloš Oie goviž; ua službo v 3. hidroplausko poveljdvo poročnik bojnega broda L razr. Zdenko Helenbach; na službo v mornariško poveljstvo poročnik korvete Oton Lubec; na službo v intendance lil. pomorskega obalnega poveljstva nižji voj. uradnik 'k>-nontske stroke IV. razr. Mirko K oser iu r.a uptav llika zavoda za izdelovanje voj. opreme nižji voj. uradnik I. razr. ekonomske stroke Peter Zladir Upuknjenl so konjeniški podpolkovnik Mario Clčin, topniški podpolkovnik Vojin Tunguz. uradnik 1. skupine lil. kategorije I vali àtetdni m narednik - vodnik - godbenik 18. pešpolka Vojislav Roglič. Prevedli«. Zu iutendantskogu častniku v činu majorja je preveden dosedanji višji voj. urad uik IV. razr. ekonomske stroke Hinko Zabkar. _ Telesno zaprtje, slaba preliuvu, nenormalni razkroj in pnilobu v črcvili, prevelika množinu kisline v želodčnem soku. nečista kožu na obru/u, nn hrbtu in prsih, tvori, mnogi kuUiii ustne slu/.nicc izginejo pruv kinalu z"tobb mirovne Franz-Josef« prenčice. Številni zdravniki in profesorji »Franz-Josef« votlo že dcMctlctja pri odraslih in otrokih obeli f1k»1ov uporabljajo z ugodnim uspehom. »Fran/. Josef« grenčira se dobiva v lekarnah- elroperi-jnh in špecerijskih trgovinah. Ostale vesti — Konrert slovenskih pevskih »borov. V nedeljo, dne 8. t. in. popoldne ob 3 nastopi v Ljubljani v veliki Unionski dvorani 13 slovenskih pevskih zborov, ki so včlanjeni v Hubadovl župi Jugoslovanskega pevskega Saveza. Od vseh strani Dravske banovine pridejo la dan slovenski pevci v Ljubljano, da pokažejo sadove svojega neumornega dela. Nastopi cela vrsta ljubljanskih zborov, nekateri zbori iz ljubljansko okolice, pa ludi iz Trbovelj, Hrastnika, Celja in Domžal. Program obsega jugoslovanske narodne in umetno pesmi 19 avtorjev. Izredno zanimiva koncertna prireditev, ki za-luži vse naše? zanimanje. Predprodajn vstopnic v Matični knjigarni. Cene posameznim sedežem od 30 Din navzdol — Švicarji v Jugoslaviji. Švicarsko ljudsko izobraževalno društvo v B«rnu priredi v času od 4. do 18. aprila pomladansko potovanje po Jugoslaviji. Peljali se bodo čez Avstrijo do Jesenic in potem po slovenskem ozemlju na Hrvatsko. V Zagreb bodo došli 5. aprila. Po ogledu mesta se bodo odpeljali v Split in od tam ob Dalma'inski obali V Dubrovnik. Ogledali si bodo vse dalmatinske otoke in tudi Kotor. — Ameriški Izletniki v Dubrovniku. V ponedeljek zjutrai je priplul v Dubrovnik veliki laz-košni parnik »Express of France«, na katerem je bilo 400 ameriških izletnikov. Izletniki so šli v mesto in si ogledali znamenitosti. Mnogi so se v avtomobilih peljali tudi v bližnjo okolico. Ameriški izletniki so bili vsi navdušeni nad naravnimi In zgodovinskimi lepotami In so se pritoževali ker je bilo določeno tako kratko bivanje v Dubrovniku, ki se jim je tako zelo dopadel. V Benetkah so imeli preveč časa, v Dubrovniku pa premalo, da bi el mogli vse ogledati. Ameriški izletniki so tako| nato nadallevali svojo pot v Kotor in Atene. — Kmetijska poučna filmska predstava v Kranju. V ponedeljek 9. t. m. ob 10 dopoldne se bo vršila v Ljudskem domu v Kran|u velezanimiva kmetijska poučna filmska predstava. Filmske slike bo pojasnjeval kmetiiski referent Jos. Sustič. Te vrste filmov je v državi samo dvoje. Zato bi bilo za naše gorenjske kmetovalce škoda, če bi zamudili lepo priliko. Zlasti okoličani se vabijo k obilni udeležbil Vstopnine ne bo. — Vodstvo kmetijsko gospodinjske iole šolskih sester v Repnfah na Gorenjskem naznanja, d« se začne poletni tečaj 15. aprila in tra|a do 15. septembra. — Vodstvo. — NesreJa v rudniku. V zagorskem rudniku se Je pripetila v ponedeljek težja nesreča. Pri raz-«treljevanju v rovu se Je ponesrečil- 28 letni rud-niiki vlnkovodja rudarske družbe »Rujnne- Pnvel Kovač. Pri razslrelltvi je dobil težke poškodbe na obrazu ln levi roki. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. — Uboj. V mali vasi Donji Laduč v občini Brdovačko Prigorje na Hrvatskem je nastal med fanti pretep, ki je zahteval smrtno žrtev. Komaj 201etni kmetski sin Nikola Lopatič je popival z drugimi fanti v neki gostilni in se je prav pošteno opil. Pri lem je postal ves divji. Po kratkem prerekanju je potegnil nož ln hotel zabosti svojega lastnega brata, kateremu se je posrečilo pobegnili. Pijaneo je nato pil dalje O polnoči je zapustil gostilno. Na cesti ie naletel na svojega so- zažgal Fučkasov sin Dušan, ki je pobegnit in ga doslel «e niso dobili Du?an je baje večkrat govoril, da bo zaigal, ker so ga oče in bratje pre-tcpavali. — Za praznik «v. Jožefu priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom: Chlnndowski, St. Joseph. Invokaclja z.i solo, mešani zbor in orgle. Jnko primerna ln lepa skladba kot vložek po ofertoriju na praznik sv. Jožefa. 1'ar-tllura 0 Din. «lasovi po 1 Din. Faist, 12 cerkvenih pesmi zn me ani ibor. ()hs< ga polog drugih pesmi tudi dva prav lepa napeva sv. Jožefa. — Ferjaufič. Litaniie sv. Jožefu zit mešani zbor. ti P. — Premrl, Cerkvena ljudska pesmarica, Partilura 50 Din. glasovi po 24 Din. — Premrl. Slava Brezmadežni. Obsega več |ipsiiiI v čast sv. Jožefu. — P. llu-jolin Netiner. Svetniške prsmi ia mešani »bor. II. zvezek. V zbirki ho nahaja prav lep napev sv. Jožefu. — Jadranska Straža. Naprošamo vse osebe, ki imajo sretke loterije -Jadranske Stra/е-, prirejene v korist nabave šolske ladje za našo Kraljevsko mornarico, da čini intenzivneje delujejo za razpečevanje istih in vzdržujejo s tem akcijo vp-likega nacionalnega značaja. Žrebanje se bo vršilo nepreklicno 12. marca t. I. Zbornico za 'FOI Koče in magistralni tajnik »Ir. Fuks. Finančni odbor se jc tudi konstituiral in Izvolil za predsednika g. Vekoslava Vrtovca, predsednika 1'okojuinskegu zavoda, za tajnika pa gosp. Evgcna Lovšina, podpredsednika Zavoda. Odbor jo permanenten in bo zasedal v Ljubljani. Na soji je bilo sklenjeno, da se bo odbor obrnil do železniškega ministrstva z zahtevo, da se naj razpiše li- Jutri pa so vrši v Zagrebu seja vsega akcijskega odbora, ki bo razpravljal o nadaljnjih ukrepih, ki so potrebni za zgraditev te velovaino železniške zvoze. Kakor tujemo, kaže, da bomo v kratkem dobili |>olrobna sredstva za zgraditev železnice. Ponovno pa apeliramo na vsi- merodajne faktorje, da naj čini bolj jtodpro privatno Inleiatvo. ki se je tako energično zavzela za to zvezo in spravila celo vprašanje do sedanjega stanja. Nadalje apeliramo tudi na državo, da tudi ona prispeva del svojih sredstev za zgradbo le progo, ki nam je tako nujno potrebna. Statistika konkurzov. Po podatkih Društva industrijcev in velelrgovccv v Ljubljani je bilo v celi državi februarja meseca razglašenih 4.5 konkurzov | 299.15. (januarja 2(1. februarja 1930 56). V dravski banovini je število konkurzov v primeri z januarjem naraslo od ti na 10, število poravnav pa se je znižalo od I I na 10. v celi državi pa je naraslo od 40 na 47. Odpravljenih je bilo nadalje 4.5 (v januarju 12) konkurzov t« r 1.5 (10) poravnav. I» poročila Narodne banke za 1930 posnemamo, 'la je devl/ni zaklad jiadel v teku leta od 1033.Г) na (i08.25 milij. Din. Devizni promet je bil manjši, kakor leta 1929. banka je kupila za 4800 milij. deviz 'v primeri z letom 1929. za 1992 milij. Din manj). Prodala pu je deviz za 5885 milij. Din (—09 milij.). Pošiljatve izseljencev v letu 1930. so 276.17—270.97. Newyork 56.725 — 56.925. Pariz 222.07—224.07. 1'ruga 168.31 109.14. Trst 297.15— — Velcmesarija Slamič, Ljubljana. Ciospo- znašale samo 789.5 milij. Din. kar pomeni v pri < urih. Belgrad 9.1270, Pariz 20.3525, London 25.23, Newyork 519.40. Bruselj 72.425, Milan 27.207. Madrid 55. Amsterdam 208.275. Berlin 123.45, Dunaj 73.90. Stockholm 139.15. Oslo 139, Kopenhagen 139. Sofija 3.7625, Praga 15.3825, Varšava 58.15. Budimpešta 90.578, A Ione 6.70. Carigrad 2.40, Bukarešt 8.09, llelsingfors 13.05. svetska cesta, vljudno obvešča cenj. občinstvo, da je s I, marcem znatno znižala cene mesnim in konzervnim izdelkom, čisti svinjski masti, slanini I itd. Priporoča sveže meso pilanih volov, štaiersko i perutnino, divjačino. line narezke, razne delikate-' se itd. Hoteli, gostilne, trgovci in društva imajo I posebne angro cene. Večjim odjemalcem se dostav-! Ija na željo na dotn. — Telelon 2973. — Postrežba točna. Logatec Prodava (tO letnirn ц. župnika. Kat. prosvetno društvo v Dol. Logatcu je priredilo v svojem domu v nedeljo 1. marca večer v ppf-a»lilev 60 letnice rojstva lukajihijeqa g. «upniku Val. Remčkarja. Pozdravni pesmi je sledil nagovor predsednika pro-svelnega društva, nanašajoč se na pomen duhovniškega poslanstva v sp'oànein in pa na delovanje «lavljenra samega v naši župniji. Prečila! je ludi pismo Prr-svptne zveze, s katerim tn odobrava skle-p odbora, ila sp Imenuje g. župnik za častnega članu društva 1рг mu jp Izročil diplomo Častnega članstva in pa krasen lik Žalostno Matere hnžjp kot lar društva. Svojemu duhovnemu voditelju je čestitala tudi Var. družba 1er mu poklonila šopek boleirii cvelja. Nadvse ljubek je bil prliorček, ki so un izvedli otroci, li naivni navihančki. ki so spravili vse navzoče v prav prisrčno razpoloženje. Ta prizor Je tudi slnvljpnen nnjbolj rnzvi selil. Za občino Je ?e-stital župnn g. O. Oblak. Zahvali g. župnika je sledila pesem, nato pn Irodejaiika »Zmaga ljubezni-:. Dvorana društvenega doma je bila ta večer mnogo premajhna. Ze v predprodail so bile razprodane vse vstopnico In ve'iko ljudi se večera ni moglo udeležili. Navzočnost gg, okrajnega načelnika, poveljnikov obmejnih in orožniških čel, zastopnikov žel. postaj«, osnovne šole in finančno Hlraže je dala prireditvi svoj poseben značaj, prireditev sama pa jo jioknznla. kako veliko spoštovanje in ljubezen uživa naš g. župnik pri vseli svojih župlj.inih brez izjeme, pokazala pa je tudi. kako je naše ljudstvo z vso ljubeznijo nuverano na dobrega duhovnika. Naša osnovna šola z nadvse hvalevredno vno-iiio podpira večje število rpvnih šolskih otrok s I tem. da jim daje dnevno po hlebček kruha. Pomen 1 te dobrodolnosli bo razumljiv, ako pomislimo, dn so očoljp podpirnnih olrok večinoma delavci, ki so radi slabe trgovine z Ipsoui brez znslužka. Stroške za kruh krljo člsli dobiček prireditev šolskih otrok enmlh. dalje podpora lukajšnje posojilnice in IMe-ČPtra križa. Da podpre to plemenito delo, |p darovalo tudi našp prosvetno društvo od Čistega dobička nedeljske prireditve 200 Din. Kamnik Občni »bor društvu Kamnik se vrši v četrtek 5. marca v Kamniškem domu v Kamniku s sledečim dnevnim redom; 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Volitev dveh odbornikov. 3. Sprememba pravil. 4. Slučajnosti. Vsi člani vabljeni! Predavanje o svetovnih pasijonskih icrali v Oheranunerpnu je vzbudilo v ponedeljek veliko zanimanje. Predaval je g. Miha Jenko. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sredo, 4. muren <»b 20: RUSI fA NA R AZPOTJU. Izven. Gosiov-nnje lliidožestvonikov. Četrtek, 5. iporcu ob 20; CAHDAšKA KNIiCil-NJ.\. Ali. 13. Kuponi. Poizvedovanja Zatekel se je mlad psiček bel »Spicl«. Dobi se v trgovini v Židovski ulici pri K. Prologu. meri z letom 1929. nazadovanje za celih 148 milij. Din To nazadovanje je pripisovati manjšemu zaslužku naših izseljencev radi občutne gospodarske krize po celem svetu. Po statistiki finančnega ministrstva so znašale na koncu leta 1980. terjatve inozemstva 447.7 (461.9) milij. Din, dočim so dolgovi inozemstva znašali 17.7 (26.6). Zanimivo je, da so od leta 1926. dalje, to je odkar se vodi statistika, terjatve inozemstva stalno padale, kakor tudi naše terjatve do inozemstva. Tega leta namreč so znašale terjatvp inozemstva 592.2 milij. Din, dolgovi inozemstva pa 38.9 milij. Din. Poročilo o likvidaciji Slavenske ba>,ke. Likvidatorji poročajo, da je bilo od 4. jan do 31 dec. 1930 preletih 5,357.000 Din. izplačano pa 4 milj , 913.000 Din. Obrtna banka v Ljubljani sklicuje občni zbor za 26. t. m ob 11 v Zbornico za TOI. Na dnevnem redu so poleg bilance tudi volitve. Kakor čujemo je čisti dobiček ostal približno na lanski višini in bo banka plačala za 1970 isto div dendo kot za 1929 [5%). Vpisi v trg. register: S'ov. trg. družba za premog Kaufmann in drugi, Zagreb, podružnica Mestne hranilnice: Motorbus, brzoprometna d. z o. z., Ljubljana (50.000 Din; Šabec Janko, Hribar Svrto-zar); izpreincmbc: tvrdko Ivan Samec tvorijo dru-žabniki Ivan S.. Ivo, Vaso in Leon S.; Zadružna banka: nov upravni svet: Pretnar Franc, Majcen Franc, Lovšin Fvgen, dr. Novak Fr.inc, dr. Krek Miha. dr. J. Bohinjec. Vpisi v zaHružni register: Kmetijska okrajna zadruga v Kranju, r. z. z o. z.; Živinorejska zadruga v Velesovem, r. z. z o. z (načelnik Grilc Franc); Gospodarska zaduga poštnih nameščencev v Mariboru, r. z z o. z. (načelnik Ortan Ivan). Likvidacije: Združeni čevljarski mojstri v Mariboru in okolici, r. z. z o. z.; Nabavljalna Tadruga javnih nameščencev in vpokoiencev za Ribnico in okolico, r. z. z o. z. Potrjena poravnava: Weixl Vilko, trgovec v Mariboru (veletrgovina papirja, knjigarna in knji-govezna industrija) za 50% v 4 tromes. obrokih. Borza Dne 3. mana 1931. Denar Devizni tečaji so bili večinoma čvrstejši, lo London, l'uriz in Newyork so bili slabejši. Promet je bil prav znalen posebno v devizi Dunaj, katere je bilo zaključeno skoro poldrug milijon Din. nadalje je bil promet znatnejši Se v devizah Newyork in Curih. Vse zaključene devize z izjemo Trsta je dala Narodna banka. I.jiibliann. (V oklepajih zaključni tečaji.) Ani-slcrdam 2284 bi., Berlin 1351.75—1354.75 (1353.25), ruselj 793.87 bi., Budimpešta 992.61 bi., Curih 1(194.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 790.33 -802.33 (800.83), London 276.57 b).. Nevvvork .56.725— 56.925 (56.825). Pariz 222.07—224.07 (223.07), Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje jo bila danes nekoliko slabejša in so tečaji dolnrskih papirjev popustili v primeri z včeraj. Nasprotno pa sc je učvrstila vojna škoda. Prometa jc bilo nekaj v vojni škodi, nadalje so bili zaključeni tudi agrnri. v ostalih državnih papirjih na ni bilo nobenega prometa. Bančni papirji beležijo običajen zaključek v delnicah Poljobanke po običajnem tečaju 56. Nadalje je bila zaključena Praštediona po 97S, Srbska se je učvrstila na 195, Zemeljska pn je bila zu-ključonn im> 137. Industrij.-ki papirji beležijo zaključek polog Trboveljske le še v Danici po 05. Trboveljska pa se je učvrstila na 333, kasneje pa je popustila na 33(1. Drugi pnprji so ostali v glavnem neizpremen jeni. Ljubljani). 8% Itler. |his. »2.50 bi.. 7% Bler. pos 82 bl„ Celjska 160 den , Ljublj. kred. 125 den , Praštediona 980 den.. Kred. zavod 170—180, Vevče 128 den.. Stavbna 40 den.. Ruše 220 den. Za*rrl>. Drž. pap.: 7% Inv. pos. 86.50— 87.25, ngrarjj 51.25— 51.80 (51.50), vojna Skoda ar. 418-»18.50, kaša 418—41K.Ô0 (418), «., 4., .5. 417.75-418.50, 6. 418-418.80 (418). srečke Rdeč. križa Ni bi.. Tob. srečke 28 hI. 8"„ Bler. pos. 91.75—02.25, 7% Bler |>os. 81.75-82.25, 7'. |>os. Drž. hip. banke 81.875- 82. 6% begi. obv. 08.П0 09. bančne delnice: Ravna gora 80 den.. Hrvatska 50 den., Ka-tolička 37— 39, Poljo 56—57 (56), Kreditna 125 d.. Union 193 50-194. Jugo 78.50—70..r>0, Ljublj. kred. 12.5 don.. Medjunarodna 70 iIpii., Narodna 8050 8100, Obrtna 36 den., Praštediona »75—1180 (975), Srbska 194—195 (195). Zemeljska 137—138 (187). Industrijske delnice: Nar. Sum. 25 den., (iultmann 138—150. Slavoks 42 den., Slavonijn 200 den., Na-šice 930 den.. Danica 95—97 (95), Drava 250 260. Soče rana Osjek 275—295. Nar. ml. 20 den., Osj. Ijev. 210—225. lirod. vag. 83 bi., Union hO bl„ Vevče 145 den., Isis 41—13. Rngusea 385—390, Oceania 212 220, ,ladr. plov. 560 bi., Trboveljska 332— 333 (333. 332. 880), Split cement 305 den. Kelprad. Narodna bankn 8045 8100, 7% inv. pos. 87—87.50, agrarji 51—52. vojna Skoda prompt. 418-418.25, 6?S begi. obv. 68.25- 68.75, 7% pos. Drž. hip. banke 81.75 82.25 Notacije državnih papirjev v inn/cni-tvu: London 7% Bler. pos. 81—82, Newvork 8% Bler. pos. 91.50—92.50, 7% Bler. pos. 81.25—82, 7% pos. Drž hip. banke 80.25—81.75. Dunaj. Podon.-savsku-jadran. 88.40, Wiener Bankvereln 16.50, Creditanstalt 46.70, Escompteg. 150.35, Union 24. Aussigor Chemische 158.75, Alpine 2057, Trboveljska 41, Kranj. Ind. 13.75, Ley-kani 3.65, Rima Murany 67. Žitni trg V splošnem je na žilnem trgu tako pri nas kakor tudi v inozemstvu kaj malo življenja. Zunanje vesti javljajo čvrstejše tečaje, vendar knkega posebnega upanja na izboljšanje ni, čeprav se že bližamo novi želvi in bi bilo potrebno, dn pride do razjasnitve položaja. Zaloge žila so še vedno znatne in so po statistiki Broomhalla znašale 1. februarja t. I. 601.6 milij. bušljev (hušel ima 27.2 kg) v primeri s 577 milij. bušljev dno 1. februarja 1930. Ob tako visoki številki je rnzumljvo, dn uvozne države še čakajo na nadaljnji razvoj Irga. Zlasti je jiostal tržni položaj nejasen, kor se govori o likvidaciji velikih zalog, ki jih ima ameriški Farm-board, kar bi lahko katastrofalno vplivalo nn trg. Praga 168 34—100.14 (168.71). Trst 297.1—299.11 ! Na našem trgu ni skoro nobene kupčije. Dovozi so (298.11). Zagreb. Amsterdam 2284 bi.. Dunaj 799.33— ,"02.83, Berlin 1351.75-1354.75, Bruselj 703.87 bi., Budimpešta 991.11—993.11. London 276.17—270 07, Milan 297.2886—299.2886, Newvork 56.725—56.025, Pariz 222.07—224.07, Praga 168.34-169.14, Curih 1094.40—1097.40, Bukarešt 34.50—85. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 8 milij. Din. BelKrad. Amsterdam 2281—2287, Budimpešta 091.11-994.11. Berlin 1851.75— 1354.75, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 790.33—802.33. London Spori TEČAJ V MOJSTRANI Smučarski klub Dovje-Mojstrana sporoča, da priredi na svoji skakalnici v Mojstrani. 4 dnevni tečaj za skakalce. Treninge bo vodil norveški skakalec Sigmund Guthormsen. Treningi se bodo vršili vsak vsak dan dopoldne in popoldne. Ker jo Guthormson izboren uiiilolj. vabimo naše skakalce, da se tečaja udeleže. Vreme jo krasno, snežno prilike idealne. Kdor hoče še zadnje zimske dni izkoristiti naj pride v Mojstrano, rojstni kraj naših najboljših smučarjev. RAZPIS SK Ilirija razpisuje propagandne tekme v slalomu: a) za »rednjtiohki prehodni pokal po naslednjih propozifijnh: 1. Vsakoletne tekme se udeleže lahko lo dijaki srednjih šol v skupinah Iz zavodov. Najmanj 6 dijakov tvori moštvo enega zavoda. Za oceno je merodajen skupen čas Štirih najboljših tekmovalcev prijavljenega moStvn. 2. Pokal si pribori moštvo onega zavoda, ki doseže tri sezone zaporedoma ali pa trikrat v presledkih največje število točk. 3. Za Izvršitev tekmovanja je potrebna prijava najmanj štirih zavodov. — Tekmuje se po začasnem pravilniku za slalom. — Pokal brani moštvo ljubljanske realke, ki si ga je priborilo v sezoni 1028-29. Tekma se vrši v nedeljo dne 8. marca 1931 pri Sveti Ani nad Tržičom. Prijave so pismene; iz njih naj bo razvidno: ime in priimek smučarjev odn. moštva zuvoda. Prijave je vložiti najkasneje do 18. ure dne slej ko prej slabi in nikakor ne morejo pritiskati na cene, ki so ostale do malega nelzpremenjene. Danes zahtevajo za pšenico Srbobran 160—162.50, l an. 158—157.50, Sombor okolica 145—147.50, bar. 145 (lepo blago), slav. 132.50—187.50 (po kakovosti in teži). Boljših vrsl pšenice je bolj malo in zalo gre veliko blaga Spodnjebačke v Hanat in pa v Gornjo Itačko, kjer se inešn z ostalimi vrstami, ali pa prodaja kot gornjebačko blago. To pa radi slabše kakovosti sjiodnjebačkoga blaga. Koruza stane času primerno suha 80—82, po postaji, bosenska okrogla 92, stara 95, pa zanje ni niknkega povpraševanja. Kupčija s koruzo dosega lotos komaj desetino lanskoletne kupčije. V naših krajih ni skoro n i kakega povpraševanju, ker nismo imeli hude zime in tudi gozdna dola so počivala zaradi slagna- 6. marca nn naslov: SK Ilirija, poštni predal 175. ali i (-4'e na lesnem trgu. Moka stane po kakovosti od pa oddati pri tvrdki --Alpimu, Masarykova cesta. 240—300 in je torej neizpremenjena. b) Splošna slalom tekma: dne 8. marca 1981 v Ljubljani so notaciie neizpremcnjene. se vrši istotam (glej gornji razpis) po slalom tekmi . Novi Sati. Koruza bač., sr., gar. 80 83, marec, za srednješolski pokal splošna slalom tekma za 1 "Prl1- maj 87.50—90. bač. ladja Dunava-Sava pred-posamezne pri .1ZSS verificirane tekmovalce. Tek- j casino suha .81—86, bač. maj 90—92.50. Vse ostalo movalne prijave, katere so naj vpošljo najkasneje i netzpremenjeno. Promet: 2 vagona pšenice, 31 va-do 6. marca 1931 do 18. ure na zgoraj navedene na- I Ç,OMO,V koruze, 7 vagonov moke, 1 vagon otrobov, slove, le nrilnïiti Din 10 — nriinvnine. Pn tem čnsn ; Tendenca stalna, Sombor. Koruza bač. 77.50 —82.50, maj 80— 85. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpre-I men jena. Promet: 150 vagonov. slove, je priložiti Din 10,— prijavnine. Po tem času js prijavnina dvojna. — SK Ilirija. Službeno iz LNP. Danes v sredo seja P. O. ob 19, U. O. ob 20 v prostorih Dplavske zbornice. SK Ilirija. Družabni večer v počastitev državnega prvnka .loška Janše in ostalih tekmovalcev priredi SK Ilirija v sredo ob 20 v restavraciji Zvezda. Odbor vabi vse članstvo, zlasti pn smuško sekcfjo. SK Ilirija. (Sabljaškn sekcija.) — Radi dostave osebnih podatkov Jugosl. Mačevalačkem Savezu je polnoštevilnn udeležba pri treningu v petek, dne 6. t. m. nujno in neobhodno potrebna. K udeležbi smučarskega večera nn čnst tekmovalcem v sredo 4. t. ni. ob 20 v restavraciji Zvezda poziva vse članstvo, posebno pa smučarje sabliaške sekcije. SS, S. K. llermes v sredo 4. marea seja upravnega odbora pri šlepicu ob 20 uri. Poživljam radi vazuosli polnoštevilno udeležbo. — Pudpreds. II. Budimpešta. Tendenca učvrščena. Promet srednji. Pšenica marec 14.90 15.13, zaklj. 15.15— 15.17, «muj 15.19-15.45, zaklj. 15.45-15.46, junij 15.20, rž marec 11.45—11.50, zaklj. 11.45—11.47, maj 11.60-11.67. zaklj. 11.65 11.67, koruza maj 12.62-12.75, zaklj. 12.75-12.76, julij 12.88-13.05, zaklj. 18.05—18.06, tranzit maj 9.95-10, zaključek 10—10.02. Živina Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Ed. Saborsky & Co.. Dunaj.) Na trg jo bilo prignanih 13.048 pršutarjev in 2077 špeharjev, lz Jugoslavijo 365 pršutarjev in 1231 špeharjev. Cene: špoharji najboljši 1.53, L 1.42—1.50, srednja vrsta 1.38-1.42, kmečki prašič 1.35 1.50, pršutarji 1.20—1.80. Cene prejšnjega tedna so se dobro držale. Strahoie morske globine V morskih globinah se dostikrat dogajajo strahotne tragedije, kakršnih bi človek na zemlji ne mogel doživeti. Ameriški listi so žo preti nekaj časom poročali o strahotah, ki jih je doživel potapljač, ki se je spustil v globino, da bi dvignil dragocenosti z neke potopljene ladje. Srečno je prišel v ladjo in je svoje opravilo skoraj že opravil. Naenkrat je zaslišal, da se je nad njim zaprla loputa, skozi katero je bil zlezel v notranjost. Loputa je stisnila zračno cev, skozi katero je potapljač dihal. Bil je v nevarnosti, da se zaduši. V zadnjem hipu je pod divanom v kabini opazil železen drog, s katerim je šel k lopuli in jo toliko dvignil, da je dohajalo več svežega zraka in da je minila nevarnost, da bi se zadušil. Skoraj se mu je posrečilo, da je z velikim naporom odrinil zaklop ter zlezel na krov in odtod srečno prišel na površje. Ta zgodba je že več ali manj znana, toda še hujša je druga, ki se je primerila dvema ameriškima mornarjema, katera sta hotela rešili posadko potopljene podmornice. Krmar Michels se je spustil na morsko dno in poiskal, kje leži podmor- nica. Pri podmornici je ugotovil s trkanjem, du so v njej še živi ljudje. Med tem pa se je njegova zračna cev, ne da bi bil Michels opazil, ovila okrog sidra, ki je ležalo na morskem dnu. S tem se je zaprl dohod svežemu zraku. Miehelsu je začelo primanjkovati zraka in začel se je dušiti. Signaliziral je, naj mu dajo močne škarje za rezanje žice, med tem se je že onesvestil. Njegov tovariš Eeadie se ni pomišljal niti za hip in se je lakoj spust il za prijateljem v globo-Čino, da bi ga rešil. Našel gn je ležati na podmornici nezavestnega. Srečno je osvobodil prijatelja, pri tem pa bi se bil sam skoraj zadušil, kajti njegova zračna cev se je ovila okrog nekega drugega železa, ki mu je razparalo tudi zračno cev. Skozi cev je vdrla v njegovo potapljaško opravo voda, da mu je segala že do vratu Voda je bila zelo mrzla, ker je imela le poldrugo stopinjo Celzija. Grozila mu je dvojna smrt: od vode in pomanjkanja zraka. KHub temu je zgrabil prijatelja in dal kri-žarki »Falcon« signal, naj ga dvigneio. Ko so ju dvigali, je zgubil izpred oči svojega prijatelja, ki se mu je izmuznil iz rok, vendar so oba srečno rešili. So pa še drugi dogodki, ki se gode na morskem dnu, morda še bolj strašni. Ko so potapljači našli neko potopljeno ladjo in vdrli vanjo, so uaVdl v zaprti kabini truplo mornarja, kateri se je bil zadušil in ki je pred smrtjo še na,pieal, kaj je doživljal, preden je umrl. Bij je ladijski krmar. Ker je bila njegova kajuta dobro zaprta, voda ni mogla takoj vdreti vanjo in zato je imel časa, da je po-pisd svoje občutke. Zapisal je, da ga ne muči le strašno pomanjkanje zraka, ampak tudi ogromen priPek vode na ladjo mu povzroča take bolečine v ušesih, da se mu zdi, da bo morala počiti ušesna mrena. Iz tega zadnjega pisma mrtvega krmarja ie svet lahko razbral, kako strašen smrtni boj je bojeval revež na dnu oceana čisto sam, daleč od sveta in brez upanja na rešitev. Iz njegovega pisma je razvidno, da do zadnjega trenutka vendarle še ni I popolnoma obupal in da je kljub strašnemu in ■ brezupnemu položaju v njeni do zadnjega diha še j brlela mala Iskrica upanja: Morda me bodo pa vendarle rešili? Upanje je bilo zaman. Žalec Suženjstvo v Rusiji Priobčujemo v naslednjem pismo, ki ga je pisal ruski kmet-naeeljenec, kateri je bil s svojimi sovaščani vred iz svoje naselbine deportiran v eeverne gozdove na prisilno delo. Moskovska vlada sicer ugovarja, da v Rusiji ni prisilnega dela. Zato je treba ugotoviti, da se prisilno delo res ne nanaša na ruske delavce in nameščence, pač pa na protiboljševiške izgnance. Nekateri inozemski strokovnjaki so si ogledali Rusijo 1er so sedaj priobčili odprto pismo, češ, da v Rusiji nikjer niso videli prisilnega dela ter da je vsaka taka trditev izmišljena. Zelo je verjetno, da inozemski strokovnjaki, ki so hodili po srednji Rusiji in Moskvi, res niso mogli videti, kaj se godi na Murmanski obali in v ondotnih gozdovih. Pismo, ki prihaja od ondod, se glasi: Murmanska oblast, 7. decembra 1920. Ljubi prijatelji! Dolgo časa Vam nisem mogel pisali in tudi tole pismo je bilo zelo nerodno oddati. Upam pa. da bo vseeno prišlo na zadnji naslov. Kukor vidile, sem moral jug zamenjati s severom. Čeprav zadnje mesece v naših vaseh od trpljenja nismo mogli skoraj več prestajati, nam bo tukaj najbrž ugasnila lučka našpga življenja. Pri Vas pravite, da smo sužnji. Radi tega so gospodje v Kremlju razburjeni, češ, da kaj takega v svobodni Rusiji sploh ni. liog se nas usmili, kajti naša usoda ni dosti boljša od sužnjev. Ti dobivajo vsaj zadosti hrane, da morejo delati. Preden so nas natrpali, kakor živino v živinske vagone, da so nas odpeljali, so najhujše od nas najprej potaknili po ječah, ki jih imenujejo poboljševalnice in prisilne delavnice. Nekateri od aretiranih so kmalu oboleli in tudi pomrli. Morda iz gole žalosti. Pri naši skupini nas je bilo okrog 200 oseb, večinoma možakov. Strehe spočetka nismo imeli nad svojimi glavami, razen žensk in otrok; kajti barake smo smeli delati šele po končanem delu. Pod milim nebom smo se stisnili drug k drugemu in se greli, kakor smo se mogli. Cez nekaj dni je bila baraka gotova. Pod-nice za pod? Ne, le slama in dračje. Zvečer se stisnemo zopet skupaj, ko gremo počivat. Razdeljeni smo v delavne skupine, od katerih vsaka voli svojega delovodjo. Zgodaj zjutraj hodimo sekat los. močno zastraženi. Vsakokrat nam sproti določijo, koliko moramo čez dan posekati. Prej nas ne odvedejo domov, dokler nismo vsega storili. Naša hrana je krompir in košček kruha. Tu-patam tudi kakšna riba. Strogo nas stražijo morda radi tega. ker jih je jeseni, ko so noči tukaj zelo temne, mnogo poskušalo pobegniti. Marsikdo teh naročnikov je bil najbrž ustreljen, preden je dosegel tinsko mejo. Sedaj, ko je tako globok sneg, ni mogoče misliti na beg, ker bi bil brezupen. Kljub temu so straže pomnožili. Kdorkoli bi hotel ponoči zapustiti barako, se poda v nevarnost, da bi ga straža ustrelila. Med nami izgnanci je skoraj več bolnikov ko zdravih. Vzrok je vedno nezadostna hrana. Tudi ravnajo z nami zelo surovo in strogo. Čekislom se puške kar same sprožijo. Bogve, če se na širnem božjem svetu kdo briga za nas. Kremlju je popolnoma vseeno, če se tukaj tudi vsi stegnemo. Vedno prihajajo nove skupine, simi kulaki (kmetje) in drugi nasprotniki sovje-' lov. Žalostno je pri nas z zdravniško pomočjo. Mislim, ih so namesto zdravnikov ssmi ranocelnlVI in padarjL Kdor oboli, ga imajo zn «imulnnta in Šele, ko se onemogel zgrudiš, nekaj store zale. Vendar pn laki največkrat nikdar ne vsbnejo več. Ženske ! so spravili v posebno odde'ke. Moraio pn delali, ! knkor moški. In neredko morajo biti stražnikom po : volji. Odvzeli so nam vse otroke in jih peljali proč, da bi iz njih napravili prave urole(»rce in nove ljudi«. Sedaj veste, kako se godi v sveti Rusiji in kaj se godi z nami. Težka železniška vozil v neki drug nesreča. Na kolodvoru Hildburghausen v Nemčiji je tovorni vlak s tako silo za-vlak, da je 23 vagonov iztirijo, 12 pa se jih je popolnoma razbilo. Človeških žrtev k sreči ni bilo. Oliver Baldwin, sin blviega konservativnega ministrskega predsednica v Angliji Baldwina ki je v parlamentu pripadal kot poslanec delavski stranki, ie sedal izitopil iz delavska itranke, češ, da vlada ni ničesar ukrcila v korist gospodarstva in delavstva. Klovn In politika V Španiji se ne bavljo s politiko samo advokati. profesorli in študenti, ampak tudi nrtistl. Pred petna istimi dnevi, ko je madridska polirlia kar vsevprek lovila republl'mske polHike in jih vtaknila v »Cnrcer model« (Vzorno ječo), je ista usoda doletela tudi argentinska brata Marbell, ki sta v nekem bani zibiv«la puMIko z več ali meni pi-kr'ml šalami ni račun režim* 'sto se je zgodilo te dni Tnnnemo klovnu Rnmn« Peretu. R'«mon Perez. ki pn kPčejo Rimner, je v nekem loka'u pvbl'ko zibavnl z anekdoto o »voiem lastnem sinu, ki nosi ime Alton«. Pripovedoval (e, Vnko le A'f<*ia hintn zbolel in letni od zdravnika do zdravnikn, m» dn hi mu mogel kdo pomsgitl. Končno mu je eden dni medicino, ki gn je reSHs bo'očin. »In veste. Val je bilo tn?« io klovn orašal svoje pos'tiSnvce. Nihče nI ugnnil. »Silos do F>pn-nn!« je dejal Hovn. Oromovit smoh. Sala pn |p dvoumna — >Sile» do Fsnoftn» pomeni nnmreč dvoio: »ftpnnskn sob in »Poherl so iz Spanlio!« Polîriin. kl io za to domislico posoodn Rnmonn ne-rorji Izvedeli, je artistu preskrbela za nekaj časa brezplačno sobo v — Carcer model.., Na:man:št» armade sveta Enn nnlm.inlših nrmnd lo v VnHknnu Ta obstali iz treh dolov: iz plemiške gardo. Iz švicarske gardo, ki šteje 120 mož, ter iz domačo gardo, ki je pravi telesna «trnžn papeževa In šteje 93 mot. Nnjmnni&i arm.idi nn svetu jo brez dvoma nrmidn kneževino l.iehtonstein. kor jo namreč nI. Pač pn ie vsnk držnvllnn to kneževino v slučiju novnmesli dolžan prijeti zn orožje in braniti domovino. Republika Sin Mnrino tudi чр"Нп mod nnj-mnnifle d<-$ive nn svetu. Nioni nrmndi pa ni nnj-miniši. Steie nnmreč dovet stotnll z 9Г-0 možmi in 38 Ustniki. Tn nrm°di |o rnzdolionn v dvn dola: parndna in strpna čotn. ki so poinvlin v času рл-rnd in deln red nn ulici, in "irdn vo1iVoorovanj. Zato smo malo težko požirali, ko smo slišali, da nas hočejo 1931 učiti narodnosti. Ce bi gos|>odje prireditelji prišli med 15. avg. in 1. okt.. o takrat bi morebiti imeli hvaležne j še poslušalce! — Na drugi strani smo pa bili veseli, da smo slišali iz izkušenih in |>oliazljivo poslušal govor g Puclja, si je moral priznati: ta pa zna. Delil je nezaupnice na vse struni. Po mojem mnenju so najltolj debele slišali bivša demokratska in samostojna kmet. stranka in bivši Sokoli. Vsi ti so gospodovaJi mnogo let v Žalcu in niso dosegli toliko, da bi bil ta mali trg vz-gojili tako, da bi bil politično zrel. ' ' ' • , •• • i«, . » ■ . » In g. Pu- celj je omenjal poseono kmet^ke fante in kmetska dekleta. Gospod Pueolj bi se ne bil smel jeziti na navzoče fante in dekleta, če še niso politično zreli, saj vendar niso krivi sami. In povrh bi navzoči lahko sklepali, dn so politično zreli ostali doma Pa njegovn nevolja je najbrž izvirala odtod, ker jc moral Kulturni obzornik Vigile Nedavno je izšel tretji zvezek te odlične francoske revije, ki pod vodstvom Françoise Mauriaca prinaša prispevke le znamenitih katoliških pisateljev. V svojem sjiisu »Hommage a Saint-Augustin« iznaša Jean-Pierre Altermann mnogo presenetljivo novih in svežih misli v deskriptivni obliki, podobno kakor dela Giovanni Papini v svojem :Sant-Agostino<, le v toliko se mi vidi Alterman-novo delo drugače zasnovano kot Papinijevo, ki le dal lepo urejen življenjepis velikega svetnika in misleca, v kolikor jemlje v obzir bolj kraje in mistično okolico sv Avguština nego njegovo telesno in duševno življenje samo. Skoraj bi dejal, da je dojwlnil Altermann Pajiinijev telesni opis e pripadajočo telesno pokrajino in z obzorjem, a v duševnem pogledu takisto. — Sledi prevod iz angleščine G.-K Chestertonove novele L'oiseau jaune« (Rumena ptica), v kateri vidimo sjjet karakteristično umetnost tega s tehtnim humorjem fn svojevrstno poetičnostjo nadarjenega pisatelja, o katerem pravi Bernard Sliaw: Izkoplje vam j>o-vseiii uavadne prigode iz človeškega življenja, iz f io vse m vsakdanjega meščanskega življenja, 1er Im da počusno, nenavadno, nadčloveško podobo. _ Prav posebnega povdarka pa je vreden sicer kratki, a zato tembolj pomembni prispevek velikega francoskega pesnika Paula Claudela: Les invités a l'attention. Prav za prav je to kratko pismo, ki je bilo najprej objavljeno v lisliču bolnišnice v Bercku, eden najbolj živih dokumentov o sodobnem razglabljanju o bolnikih in o boleznih ne z medicinskega, marveč s človeškega in življenjskega stališča. Preseneča nas dejstvo, da je baš po vojni o bolniškem stanju in s I a n u bilo v javnosti tako nmlo govorjenja in zalo tem bolj pozdravljamo globoko in prelepo besedo, ki jo je poklonil pesnik »povabljencem k pozornosti , kakor imenuje neozdravljivo bolne. — Velika razstava Delacroixovih slikarskih del v pariškem Louvreu je dnla povod znanemu umetnostnemu kritiku Françoisu Kosca, da je napisal za »Vigilet daljšo razpravo o tem velejiomembem francoskem slikarju. — René Schwob objavlja odlomke iz svoje najnovejše knjige »Ni Grec, ni Juif« — zajel jc v njin prečudežne lepote španske dežele, Benetk in drugih krajev ter jih prepletel z mislimi. ki spominjajo na Rivièrove zapiske iz ujetništva: o ponižnosti in o škodi prevzetnosti. — Nekaj pesmi Hélène Young. — Razprava Françoise Mauriaca o Gustavu Flaubertu pa odkriva vse odlike in senčne strani tega tvorca, ki po blesku sloga in magičnosti evokacije skoraj nima j>ara; Mauriac ume v kratkih, gostih stavkih osvetliti ter ponazoriti najbolj zamotane in težke stvari, soditi jasno in pravično, postaviti zle strani v ravnovesje z dobrimi ter orisati na pičlem platnu s toliko jirodirnostjo osebnost, katere delo in življenje zahtevata izredne poglobitve, da ju moro človek pravilno in pravično ocenili. ¥ Rast v duhovrost in božje otroštvo, 5-6. štev. (tretji zvezek februar + maiec) je pravkar izšla — to pot na 28 straneh — in prinaša sledečo vsebino: Vest (Slom«ek). — Duhovni človek (E. B.). — Samostan in d'žavn (»Lotsemule«). — Jože Žabkar: Bog. — Ni''0 Ku et: K pioblcmu ljudsVe igre (Konec).--ec: Pismo (I). — Jože Kaslelic: gledati in [)oo imenu, starosti in obnašanju odgovarjali morivcu Laknerju in tovarišem. Na vsak način so hoteli prenočiti v žui>-ni-sču. kljub termi, dn je 7 minut stran vus, ki šteje 34 številk. Le slučaju, da sta bila v župnijski pisarni dvn orožnika u GroMtplja. ki sta jxilrebovala od urada gotove podatke, se je zahvaliti, da so odšli in prenočil« drugod. Cigani med nnmi. V veliko nadlogo so pri nas ciganske trupe, ki so se nastanile v gozdu nad Medvedeo. Nemoteno delajo škodo v gozdovih. sekajo le« — brez dovoljenja, prosjačijo in nadlegujejo ljudi po hišah. Ljudje so v strahu, ko vidijo j io noči ob vsaki uri temne po-situve. postajati okoli poslopja, da tie zapalijo ogenj ali pokradejo. Želeli bi, da bi nas oblast rešila te na < I loge! Predstava v društvu. 15. febr. je vprizorilo luk. izobr. društvo zelo veselo igro: »Z doma jo «lajmo!« Igro «o igTalri dobro naštudirali in je bilo dovolj smeha. Le škodn je. dn je biln udeleži» /aradi skrajno slabega vremena bolj slab«. Poprava cerkvenih orgel. Tukajšnje onrlo župne cerkve so v zelo slabem stanju. Doko smo že želeli. «In bi se j>reglnsile tn popravile. Sednj smo izročili delo g .orgl. mojstru L. Kr-žetu. Ker so dobro or*rlo velikega jKimenn za cerkev, Ikmiio radi prispevali za popravo. Radio Meditacija. — S. V.: Glas se^a josti. — Janez Potopec: Na šahovski Heski življenja (Dalje). — D. L.: Naša pot. — Oh a imo si prijazro razpoloženje. — Naše knjige: Sveti Boštian iz predmestja. — Naša skup ost: Na božičnem pomenkovanju. Naša skupnost. — Priloga sekretariata. — Resolucije II. kongiesa Slovanske katoliške akad. mladine. — Naši razgledi. F nžgaiju za 001 tni god. — Petdesetletnica smrti Fj. M. Dostojevskega. — 600letnica naselitve Kočevarjev. — Stanje mladinskega gibanja (Konec). — Oeconomia pe-rennis (A. Ortlj. — Das \X'esen der sittlichen Per-son (Dr. R. Allers). — Der Geist des Ganzen (Jul. I.a"g!'ehn). — Naša beseda: Februar—marec. — Katholon. — Predavanja slavističnega kluba. — »Ogenj«. — »Žar«. — In mi...? — K temu zvezku. — Slike: Naša družina na božičnem pomenkovanju 1929. — Poljaki na II. kongresu Slovanske kat. akad. ml v Ljubljani. — Udeleženci X. kongresa »Pax Romanae« v Miinchenu 1010, — Fr. S. Finžgar. — Slovaki na II. kongresu Slovan, k. a. ml. v Ljubljani pred Prešernom. Razen tega, da se je obseg »Rasti« s doslej stalno prilogo Sek elarijata Slovan, kat. ak^d. mladine povečal na 28 strani, je temu zvezku pridojano tudi kttza'o I. in II. lel ika »Rasti«, ki bo dobro služilo onim ki hočejo meti pregled čez dosedania dva letnika »Rasti« in čez tisto gibanje, ki se v njih odraža. Vezan izvod obeh letnikov stane 20 Din (čedno zeleno platno z zlatim nanisoml. Tudi je na razpolago še okrog 100 izvodov obeh prejšnjih letnikov (Kdor želi, naj javi upravi »Pasti«, Aka'emski dom, Miklošičeva 5, 1 jubliana.) Oba letnika z vezavo vred slaneta 35 Din. — Platnice so pri 'em zvezku rumene. Prispevke za prihodnji številki je poslati najkasneje do 15. marca. P»ndrnmi Rnrfin.f.inhnnnni Sreda. 4. marca: 12.13 Jugoslovanska in orkestralna glasba, (plošče). — 12.45 Dnevne vesti in zimskosjiortne vesti. — 13 Časovna napoved, nato reproducirana glasba — 13.30 Borzne vesti. 17.30 Radio orkester. — 18.30 Lovše Zivko: Moja delavnica. — 19 G. prof. Preobražonskij: Ruščina. 19 30 Literarna ura: Jože Lovrenčič: Ob 100 letnici rojstva Matije Valjavca. — 20 Klarinet solo, igra g. Beranek. — 21. Operetni večer (radio orkester); gdč. Arko in g. Jelačin pojeta vmesne opere. Četrtek, 5. marca: 12.15 Donski kozakl — šlagerji iz zvočnih filmov (plošče). — 12.45 Novice iz današnjih dnevnikov — 13.00 časovna napoved, nato reproducirana glasba. — 13.30 Borzne vesti. — 17.30 Otroška uia ga Gabrijelčičeva). — 18.00 Plošče. — 18.30 G. Ulaga: Gimnastična ura. — 19.00 G. prof. Rupel: Sr ohrvaščina — 19.30 G. dr. Bohinec: Iz naravoslovja: Morje in jezera. — 20.00 G. Forn Duševna vzgoja otroka. — 20.30 Prenos iz Belgrade. Drugi proprami i Četrtek, 5. marca. Belgrad: 11.30 Plošče. 12.45 Koncert radio orkesler. 17.30 Petje narodrih pesmi 18 Pienos glasbe iz hotela »Moskva . 20.3'J Koncert. 21 30 - Klavirski koncert. 22.70 Koncert radio orkestra. ! — Zagreb: 12.30 Plošče. 17.00 Koncert ruskih ba-lalajk. 20.30 Dunaj: Internaciolnalni koncert. 22 40 Večerna glasba. — Budapest: 12,05 Koncert vojaške godbe. 1800 Orgle. 20.30 Dunaj, nato kon-t cert ciganske glasbe. — Dunaj: 1? Opoldanski koncert. 19.30 Koncert orkestra. 20.30 Internac. koncert dunajske Filharmonije: Mozart, Beethov n, Schubert. — Milan: 13.00 Plošče. ln.30 Ves la glasba. 20.55 Opera. — Praga: 19.30 Kvartet. 20.30 Dunaj. 22.20 Orgle. — Rim: 17.00 Pester koncert. 21.05 Vokalni in orkestr. koncert, — Berlin; 19.50 Plesni večer. 21.10 Lep večer. — Katovice: 12.10 Plošče. 12.35 Šolski koncert. 17.45 Koncert soli. stov. 20.30 Dunaj, 23 00 Odlomki iz opere »Faust«. J — Toulouse: 12.45 Koncert. 13.15 Španske pesmi. I 19.45 Koncert. — MUhlacker: 11.45 koncert. 12.20 Plošče. 16.30 Popoldanski koncert. 19 45 Koncert Ipihala). 20.45 Skrivnosten večer. 22 00 Klavirski koncert. — London: 13.05 Opoldanski koncert. 17.00 Operetna glasba. 19.45 Ljudski koncert. ?".15 Plošče. — Mor. Os'rsva: 16.30 Praga. 17.50 Poljudna glasba. 19.30 Praga.