letnm Aut ] *?t v°95: dtn, it Ji oh itedetjah ia prszmKili. zjefsj. — Uredništvo: u'ica > f-laifiate ^-fflrjji t c«U:ro?je. — Def-lši rui sc poiMJaj« «- «•..-,.■ - IfeLv.Vsirena *»> t« s. r«c roU;>f-. se ne vr«cajo. — {r '»t€li in tk -»ovorei medni* Štefan GocHn*. — Ustnlfe feonaarcij H:V krogih mirovne kGnfe.-ecce se smatra ćones z vso gotovostjo, da se bo posrečilo re-r.ti jugoslovansko-italijanski spor mirnim potom in na podiagi skupnega sporazuma. Za sede j je gotovo, da se Reka proglasi za svo-1 d ' mesto pod nadzorstvom Zveze naro-CoZa m -sto Reko se izdela poseben upravni st . t, s k terim se zajamčijo vse pravice in \sa po. I a e- v ia drugemu cfcea narodov, ki živita na Reki. Obe narodnosti boste erako zastrrc-ii v mer t ni nadzorstveni komiki:. Ost !e meje Jugoslavije se doletijo tako, da bo v Istri šla meja ob reki RaŠi. Na ta način dobi Jugoslavija vološčanski in labinjski okrsj ter del pa?inskega okraja. Železniško rrc£o LjubI;E.na-Št. Peter-Reka dobi Jugosia-r'olc.' tega se priklopite Jugoslaviji irre3ti F trjnj in Idrija. Italija dobi Trst in Gorico ter zapadno Istro s r lUo. K r se tiče Dalmacija sc le-ta brez vsake izjeme cela \ riklopi Jugoslaviji. IUli;ani vztrajno še vedno na podmednarodltvi Zcdra in £iben:ka in hcćejo cbenem imeti Vb :n Lošinj. V tem pogledu se še vrše razprave In sc ne jcere predvidevati, do kakšnega izida pride.« In nads':uje dopisnik: »Najbrž se dobršen del teh vesti zelo približuje resnici, katera je oač taka za nas Italijane, da je ne moremo prav označiti. Ce je bralec sledil našim prizadevanjem, da razjasnimo reško vprašanje, more sam primerno presaditi položaj, kakor »e nam kaže v svojih obrisih, toda bistvenih. Ob koncu teh izvajanj pravi dopisnik: Upati hočemo do zadnjega, da stsiiri niso take, kakor jih predstavljajo hrvatske in slovanske informacije. V naslednjem odstavku govori potem dopisnik o svoboščinah, ki jih je imelo mesto Reka s svojo okolico pod prejšnjo vladavino. Med te svoboščine šteje na prvem r estu ob-*;nsko samoupravo, pravico do pobiranja u-£ltr.'re, pravico do pobiranja doklad na razne ntfepciredne državne davke, potem pravico, da se v Reki ni mogel izvršiti noben za-š rt, nkleL jen v odrskem parlamentu, brez predidočega zaslišanja mestnega sveta, ki je edLigal morebitne izp.emembe z ozirom na "osebre razmere m^sta in končno carinsko s obodo, ker je bilo mesto s svojo okolico iz--i carinskega ozemlja ogrske države. Po sejem načrtu pa bi Reka sicer obdržala svo-, lastno ustavo, toda mesto s pristaniščem ne bi prišlo pod Italijo, temveč bi skupno s frediiiestjem Sušakom tvorilo svobodno sre-C i.Ie, kateremu bi vladal italijansko-hrvatskl r L Hrvatje, to se pravi, Jugoslovani bi to-r sc-lelovali v novi upravi in novi vladi. Tako bi či bili pravice, kakor se jih ^ ozirom na zgoraj nave ene svoboščine r^esta Reke, ni po-9 _ .' to dobiti niti Madžarom. Dopisnik pravi, da bi mesto Reko zadela ev v a usoda, kakor zacene Gdansko, ni se čuditi, kako je mogoče, da naj se vendar po Wil-s novih načelih, po katerih naj bi bila Reka raravni izhod na morje za vse zaledje, dele med seboj gospostvo v Reki samo Italijani in ; Jugoslovani, a se izključujem Madžari. To daj je pravo pravcato protislovje. »Toda v Parizu lete preko tega. V Parizu 'brfajo, da ostanejo Italijani sami v boju proti iSiovanom. Hočejo imeti to nasprotje, ki ie za danji položaj tako kričeče in ki je hočejo z vsemi mogočimi sredstvi napraviti neozdravljivo. V ta namen se je tudi hotelo imeti politično uničenje Ogrske, namreč, da bi si pridobila Italija upoštevanja vrednega zaveznika v zr iedju in da bi se ji odvzela vsaka prilika za sklenitev gospodarskih in političnih dogovo- rov med Italijo in drugimi vainimi narodnostnimi činitelji v zaledju. Vse scima diabolična politika nas obdaja, vse sam protiitalijanski sistem je, ki pritiska na ob&ii onega morja, na katerem bi se morali mi upreti prodiranju zaledja. Vse presilno slovansko breme so spustili namena rame, da bi nam te rame nekega dne omagale !n opešale. Potem pa prihajale najhujše vprašanje, vprašanje meje.; Wlison Tztrejft a* svoje« stališču. Iz Pariza javljajo j Eri Nuovic 27. t. m.: >In-transi^cante piše, da je svet četvorice vče.aj (26. t. m.) posvetil »Ive seji italijanskemu vprašarju. Clemeucfcau je izjavil, da se Francoska drži lojaliio zvesto londonske pogodbe. Wilson imel dolg govor, v katerem je izvajal, da se morajo vse tajne pogodbe srr.-lrati za razdrte. Popoldne je odgovarjal Ortando \T"ls~nu, toda resnica je, da se še ni sklenilo nič. Parifki »Matild objavlja naslednje podrobnosti o obeh sejah, v katerih se je svet četvorice bavil z reškim vprašanjem: Orlando je izjavil, da je pripravljen pfiznsu široke kor-ce-siie na podlagi poravnave, kakor jo je sairj-slil polkovnik Hour.e ia ki naj bi obstajala v tem, da bi Reka postala svobodno mesto pod italijansko vrhovno oblastjo in bi se Dalmacija prepustila Jugoslaviji, izvzemši zadr&ki in ši-beniški politični okraj. Oriando je dodal, da je to največ, kar morejo žrtvovati Italijani, in da bi rajši, kot da bi prekoračil to skrajno aieio, zahteval strogo izvedbo londonske pogodbe, apelirajoč na Francosko in Angleško. V/ihcn je skušal pregovoriti Orlanda, da bi podal širše koncesije. Orlaado je odgovoril, da mu je to nemogoče. Cl^menccau je s svoje strani poudarjal, da je treba priti do sporazuma, ker bi bilo za Italijo težko, če bi se končala vojna s pogodbo, ki bi je Amerika ne podpisala. S strani francoskih in angleških ministrov so se storili novi poizkusi, da bi se poravnal spor. »Petit Journal« pa meni, da se secaj vrši razprava o gospodarskih \ prašanph, v katerih je tudi težko priti do epe > izuma. 2 prnd!og? Iz Rima poročajo tržaški -Nazionc z datumom 29. t. m.: Zadnji prediog za ooravnavo bi bil ta-le: Reka svobodno mesto, diplomatski zastopano po Italijanih, kos Dalmacije, ki bi vključeval Zader, Šibenik in Trogir. Wilson je upira, vztrajajoč na zahtevi, da istr-ko zaledje odstopi zaveznikom Jugoslovanom, in ie sprejel zadnji po Roliseu seslavT;em predlog. Tribuna« poroča iz Parijo, da dejstvo, da ni mogoče priti do sporazuma z Wiisonom, nima političnega, temveč oseben ?.načaj, kakor hoče tako predsednik "Zeclnu.nih držav sam. Italija se ne uklone nikakršni grožnji, o-pirajoč sc na pisano pravo in de.ansa;o posest. Na zaveznikih da je, da pretehtajo položaj, kakor ga je ustvaril Wi!son. Pred pitkom pride tia vsak način do rešitve. ¥Xtmn Koifeim Nemški pr^jpredlosL — 100 mlli^i.d k Nemčija pripravljena pIa2:rJ! BASEL, 27. Iz Berolina poročajo: Sp4ošni del nemških protiprec'c^ov razmotriva v p-vem od-ddku iurkfičae pcćiap raii-ovnlh Nem- ška vlada se ie lotila vprašanja skkM i.iiru v prepričanju, da je bila vsebina bodoče mirovne po-ffoibe že poprej dolečena v nje teme!;nih črtah ter da se je položila trdna podla«a za pogajanja. Dejstva, na katera se opira to jurid.ino prepričanje, pcnav!]a;o tu. Iz izmenjale noi. Ju je dovedla Cjem govoru dne 26. oktobra 1916 pripoznal, da ni nobeno dejstvo samo za-se provzročilo vojne in da je bH na koncu konca evropski sistem vzrok te vojne, naj bi Nemčija izpovedala, da so ona in njei zavezniki odgovorni L,a vso škodo, ki so Jo trpele nasprotne vlade in njih podaniki po napadu Nemčije in njenih zaveznikov. Vendar je neutajljivo zgodovinsko dejstvo, da so nekatere sovražne države, kakor Italija in Romunska vstopile v vojno radi tega, kar se tiče njih, v nadi do teritorijalnih pridobitev. Ne samo, da ne obstoji nikaka neoporečna jurl-dična podlaga glede obveze za odškodnino, ki se nalaga Nemčiji; marveč naj svoto take odškodnine ugotovi povsem nevtralna komisija, ne da bi imela Nemčija pravico, da bi sodelovala pri nje odločitvah. Oblasti te komisije bodo Imele enostavno ta uspeh, da pretvorijo Nemčijo v veliko maso v stanju konkurza. Kakor obstoji naravno pravo človeka, tako obstoji tudi oeko naravno pravo naroik>v. Ali vrhovno pravo vseh držav je, pravo do samoohnane; in to prvotno pravo Jc v protislovju s tem, kar se zahteva od Nemčije glede Zveze narodov. Njena pTavila so v protislovju s številnimi izjavami naših nasprotnikov. Ustanovila se je brez sodelovanja Nemčije, in to, kar hoče ustauoviti Zveza narodov, ni aič drugega, nego nadaljevanje nasprotne koalicije, ki ne zaslužuje imena Zveze narodov. Vrhu tega ne uresničuje nje notranja sestava prave Zveze narodov. Namesto svete aljance na-rodov stopa zopet nesrečna ideja svete aljance Iz leta 1915: vera od zgoraj in spodaj, da se more zagotoviti svetovni mir z zistemom diplomafričn'>h konferenc potom diplomatičnih organizmov. Sovražniki Nemčije so neprestano eagotovljall ves svet, da ne streme po uničenju Nemčije; vkljub temu pa kaže mirovna pogodba, da se hoče Nemčijo čisto in enostavno uničiti kot svetoven narod. Take določbe pomeaiaio absolutno zanikavanje keje prava narodov, po kateri ima vsak narod pravico do življenja; in to vrhovno dobro $e odreka Nemčiji radi gospodarskih Interesov drugih narodov. Pravica do svobodne samoodločbe narodov, ki se je 2>wcla tekom vojne sF.čua starim temeljnim pravicam, je kršena v mirovnih pogojih teliko z načinom postopanja s prebivalstvom Secarske kotline, kolikor tudi s obliko glasovanja v okrajih Euper, Mahnedi In pruskega Moresneta, glasovanja, ki naj se bo vršilo šele po petnajstih letih, potem, ko bodo M okraji podrejeni belgijski suvereniteti; ir tako tudi v AlzaciJi4-oreni, kjer ob- veza Nemčije, da popravi krivico iz leta 1871, ae pomenja, da se odreka pravici do samoodločbe v Alzaalji-^Lorenl. Dokmrrent kritikuje določitev mej na čisto nemškem ozemlju poljskim sosedom v ^prilog. Določitev mej med Poljsko in Srednjo Šlezijo na eni, Brandenburšlco in zapadno Šieziio na drugi strani, se je izvršilo iz strategičnib razlogov; ali U so absolutno brez vsebine v času, v katerem Je posest zalamčena ca mednaroden način od Zveze narodov! To nespoštovanje pravice samoodločbe se kaže slednjič na najbolj nesramen način v »dejstva. da se Gdansko odločilo od nemške države in da se ima preossrovati v svobodno državo. Nobeno zgodovinsko pravo in nobena etnografska sestava poljske države ne moreta premagati proti i>emški zgodovini in proti nemškemu značaju tega mesta. Svoboden dohod do morja, ki naj zadosti gospodarskim potrebam Poljske, se more zagotoviti cd mednarodnega servituta potom ustanovitve svobodnega pristanišča. Vrhutega ni odstop spominskega mesta Memel, naložen Nemčiji, v nikakem odnošaju s pravom samoodločbe narodov. Iste se r.aglaša glede dejstva, da se milijonom Nemccm Nemške Avstrije odreka združitev z Nemčijo — združitev, po kateri oni streme, in pa dejstva,, da so drugi milijoni nemških prebivalcev onkraj "meje prisiljeni, da ostanejo vtelešeni v novi češkoslovaški državi. Tozadevna načela pravice do samoodločbe se niso spoštovala niti glede ozemlja, ki naj ostane Nemčiji. Nemška država mora trpeti komisijo za izvršitev vapostav. Ne more se zahtevati od nobenega Nemca, da bi se odrekel svoje neodvisnosti. Tretji oddelek pravi med drugim: Kar se je dogodilo, priča, da je načrt mirovne pogodbe, predloženi nemški vladi, v flagrantnom protislovju z juridično podlago, določeno za mir pravice. Skoro nobena klavzula načrta pogodbe ne odgovarja določenim pogojem. S teritorialnega gledišča zahteva priključenje čisto nemških ozemelj in za-sužnenje nemških običajev; izivija popolno uničenje gospodarskega življenja nemškega, ter dovaja nemški narod v stanje sužnosti, kakršnje še ni nikdar poznala svetovna zgodovina. To je vzrok, da so narodn: skupščini v seji dne 12. maj-nilca vlada in vse stranke smatrale to pegedbo kot nesprejemljivo. Privoljuje se v nevtralizacijo reke Visle In jamči se Poljakom popolna enakost postopanja pil Izkoriščanju občevalnih sredstev. Zasedena c-:e~-!;a se imajo izprazniti postopno v ?r.su šestih m^eoev. V shjčaju. da se ustanovi Zveza irarodev, se mora Nemčija pripustiti kot član z enakimi pravicami. Upravlja naj kolonije po na-če'u Zveze narodov in kot nje mandatarica. Kazenske določbe se odklanjajo in se obnovlja predlog, da se us.ai:ovi nevtralno sodišče v nalogom, da sodi o vseh kršitvah zakonov in vojnih običajev. Kar se tiče obveze za vzpostave. Je Nemčija pripravljena plačati do leta 1026 dvajset milijard mark v z^atu, ter plačevati, začenši s 1. majem 1927 na račun, brez obresti, tako, da skupna svoL ne preseže 100 milijard mark v zlatu. (Pripomniti •pa jes, da to sporočilo nima oticijelnega značaja.) Nemški protipredlogi glede kolonij. BASEL. 2S. Iz CeroHna poročajo: VVoIffova agencija objavlja nemške protipredloge gleste kolonij. Za formalno rešitev teritorijalnih vprašanj se predlaga: Sedma Wiisonovih točk dovoljuje nepristransko postopanje za vse kolonijalne zahteve. To pravi, da. predno se stori kaka odločitev, se morate sporazumeti obe stranki, kar se ni zgodilo. Na tej premisi in na podlag ačela, da mora rešitev kolonijalnih vprašanj vpoštevati na enak način interese vlade in prebivalstva, se predlaga, niaj se kolonijalno vprašanje povrne posebni komisiji. Ta komisija, ki naj bi bila sestavljena od •pooblaščencev in specijalstov z obeh strani, se ima baviti s sedmo štirinajstih Wi!sonovih točk, in drugimi tcakaml. tičočimi se tega vprašanja, ter vsebovanimi v štirih govorih predsednika Wilsona v le**a 1918, soglasno z noto Lansinga iz novembra 1913, s členi načrra mirovne pogodbe glede kolonij, z deveum oddelkom nemških protipredlogov, tičočih se Zveze narodov, in z interesi prebivalstva. Kar se tiče stvarnih uvaževanj, se predlaga: CL 119 načrtva mirovne pogodbe (odpoved Nemčije svojim posestim onkraj morja) se ne more po prepričanju nemške delegacije spraviti v soglasje z dogovorom za premirje, ki temelji na 7. točki VVilsonove poslanice kongresu; ali Nemčija je pripravljena voditi upravo svojih kolonij po načelih Zveze narodov, ki bi jej .pripadala kot člen z enakimi pravicami. Mirovni pogoji entente in nemški protipredlogi. BASEL, 2a U Berolina poročajo: Listi objavljajo: Cuje se, da se nemški .protipredlogi ne bavijo z vsemi podrobnostmi načrta mirovne pogodbe, marveč postavljajo vse mirovno delovanje na nove podlage. Napram čisto mehaničnim jamstvom, ki gredo večinoma za uničenjem Nemčije, stavlja nemški načrt organične organizacije, ki temelje na umevanju prava in na načelu bratstva med vsemi narodi, ki so se udeleževali vojne. Nemški protipredlogi iščejo rešitve nasprotstva, obstoječega v tem, da se od nemškega naroda zahteva ogromne kontribucije, ob enem pa se mu odjemlje vsaka možnost, da bi postal zopet in sposoben za vzdrževanje konkurence za čas dela, ki bo potrebno, da se plačajo te kontribucije. Protipredlogi se bavijo pred vsem z Zvezo narodov. Nemški načrt vsebuje pridružitev k načelu skrčenja nemške vojske na 100.000 mož In razorožitve vseh vojnih ladij pod p-ogojem, da se da nemškemu narodu del trgovinskega brodovja, neizogibno potrebnega za njegov obstanek. V razpravi o teritorijalnih vprašanjih se postavljajo nastopna načela: 1. Ne more se izvršiti nikaka teritorijalna Izprememba, ne da bi se izreklo o tem poprej interesirano prebivalstvo. 2. Vsaka teritorijalna sistemizacija se mora izvršiti v interesu in v prilog prebivalstva, čigar usoda se hna določiti, ter je ni smeti smatrati Je kot predmet enostavne kompenzacije ali kompre*-nrisa na korist zahtev imperialističnih držav. 3. Narodne aspiracije, o katerih se razpravlja, morajo biti jasno določene. Izhajajoč od teh načel se odstopftev Zgornje Slezije energično odklanja. Isto se govori o odredbi vzhodne In zapadne Prosi je in predvsem območja Me mela. Kar se tiče vprašanja Cldanskega, prlvofljuje Nemčija popolno nevtralizacijo plovbe In nevtralizacijo prevoza. Slede (Predlogi glede razsodišča, kolonij, izpraznitve ozemelj, potem o gospodarskih in financijdnih vprašanjiji. Nemški protipredlogi uvažujejo z vseh gledišč potrebe zahtev zaveznikov, posebno Belgije in Francije, ter skušajo ustvariti Jamstva in sredstva v zadostitev tem potrebam. Nemčija se rzjavlja pripravljena, da plača do leta 1926. 20 milijard mark v zlatu in od 1. maja 1927 dalje bo plačevala letno naračunske zneske, obsegajoče obresti in popolno amortizacijo e prišli iz Petrograda v Viborg, pripovedujejo, da vlada v tem mestu grozna panika. Veliko število boljševiških voditeljev je že ušlo, ter neslo seboj državni denar. Delavske patrulje krožijo po mestu, da preprečijo, posebno Kitajcem, ropanje. Boljševiki so baje izdali proglas, v katerem izjavljajo, da pomorijo, če bi morali zapustiti mesto, vso kapitalistične kasto. Ropanje in konflikti na Dunaju hi v Brnu. CURIH, 28. Včeraj so se vršile v Brnu demonstracije radi draginje. Organizirani delavci so ustavili delo opoldne. N^red so provzročili sumljivi elementi. Razne prodajalne so bile oropane. V dveh urah so čete vzpostavile mir. Aretirali so nad sto oseb. — Danes zjutraj so nastali na Dunaju veliki izgredi. Mestne in okoličanske tolpe so ropale po prodajalnah. Posegle so vmes čete in policija. Streljali so tudi salve, toda ni bilo ne ranjencev ne mrliče v. Ameriška zmaga na atlantski tekmi. - L* »N. C i« priletel v Lizabon. NEW YORK, 28. Poročajo, da je ameriški hidroplan »N C 4.« priletel v Lizabon. Amerikanci so potemtakem dovršili prelet čez A-tlantski ocean, ter preleteli, z dvema odmoroma, progo med otokom Novo Zemljo in Li-zabonom, ki meri 3450 km. Proga, ki jo je sedaj preletel Hidroplan »N C 4.« od azorskega otoka Sv. Mihajla do Lizabon*. iznaša 1500 km. Triumfalni sprejem Hawkerja ▼ Londona. LONDON, 27. Ne spominjamo se, da bi, ra-zun na dan premirja, videli toliko ljudi po londonskih ulicah, kakor ob prihodu Hawkerja in Grievea. Množica ju je dobesedno vzdignila iz avtomobila ter ju nosila klicajoč v triumfu po mestu. Hawker je nato zajahal konja nekega »policemana« in Avstralci so mu krčili pot. Toda njegovi rojaki so ga iztrgali tudi s konja in ga nesli ▼ triumfu v »Aero club«. Jutri zjutraj ju bo sprejel kralj, a v nedeljo se bosta udeležila velike zrakoplovne svečanosti, ki se bo vršila v njuno čast v nekem londonskem aerodromu. Hawker je izjavil, da ni let čez Atlantski O-cean nič Sadnega in da se mora posrečiti« če se ima na razpolago zrakoplov, z dvema mo-toroma, kakor so ga imeli Amerikanci. Neko poročilo iz Sv. Ivana na Novi Zemlji pravi, da je ameriški parni k »Lake Chartevil-le« našel Hawkerjev zrakoplov sredi Atlantskega Oceana. tlaš narod predsjedniku mlroonosa kongresa. Posnemamo iz cenzuriranoga »Narodnoga Lista« od 23. t: m.: Predsednik narodnog predstavništva Srba Hrvata i Slovenaca, Draža Pavlovič, je sada, u času, kad je riješenje našeg pitanja stupilo u odlučni štadij, odaslao francuskom ministarskom predsjedniku Clemenceauu, kao predsjedniku mirovne konference u Parizu, veoma važnu poslanicu glede našega spora s Italijom. Predsjednik našeg privremenog parlamenta progovorio je u ime i zadnjog sina naše svekolike domovine, progovorio je riječima jakim i odlučnim iz srca svakome od nas, jer na što je god on opozorio predsjednika mirovne konferencije, (cenzura: 1 redak) Poslanica počimlje ovako: »Gospodine predsjedniče! U trenutcima, kada visoki arbitri imadu da donesu svoju definitivnu odluku, od koje će zavisiti sudbina našega naroda upućuje narodno predstavništvo Srba, Hrvata i Slovenaca (cenzura: 4 redke) odazivajući se svetoj svojoj dužnosti, ovaj svoj apel konferenciji mira. Poslije rijekama prolivene krvi, milijuna palih žrtava, opustošenja čitavih krajeva, rušenja ognjišta, pretrpljenih demonskih mučenja fizičkih i moralnih, milijarda upropašće-nog blaga, poslije ove svjetske kataklizme, kakve ne pamti historija, narodi — bar oni, koji su trpjeli i stradali i borili se protiv brutalne sile ohologa germanskoga imperijalizma — imaju pravo očekivati trajan mir, osiguran pravičnim rješenjima sviju pitanja, zbog kojih se vodio ovaj strašni rat i koje je on pokrenuo. (Cenzura: 90 redaka). Trajan, siguran mir može biti samo na principu jednakosti prava malih i velikih naroda, na zajedničkom poštivanju dostojanstva i ljudske osjetljivosti i malih, a ne samo velikih naroda. Te su principe — precizno formulirane u poslanicama predsjednika Wilsona — naši veliki prijatelji, s kojima smo imali sreću zajednički se boriti protiv općeg neprijatelja, priznali kao svoje ter su meritorno izjavili, da će ih poštovati! Na tim principima zasnovan mir donijeti će sobom i prijateljstvo talijanskog i našog naroda, koji ne želi nove sukobe. Samo takav mir razviti će medjusobne prijateljske odnose iz-medju našeg i talijonskog naroda, sa kojim želimo živjeti kao dobri susjedi i čiju kulturu i lijepe osebine cijenimo, te bi mogli i dalje zajedno biti na braniku zajedničkog neprijatelja. Takav bi mir učinic, da jadranski problem odista ne postane pravi problem i zamjeni balkanski u evropskoj politici kao centralni problem, koji će zarati nove brige i nove potrese u novome vremenu. Naš je narod malen brojem, te ne dolazi u red velikih naroda, koji se, i kad nemaju pravo, mogu pozivati na svoju suverenu volju i moć. ali nije naša krivica što nismo veliki, jer bismo i mi mogli biti veći, da nismo bili vječiti borci ne samo za svoju golu ekzistenciju, već i za sigurnost i civilizaciju Evrope, boreći se neprestano s neprijateljima najprije s istoka, a poslije sa zapada, i trošeći svoju snagu, ali isto tako i neprijateljsku, te čineći ih manje snažnijim i manje agresivnijim protiv zapadnih naroda. U toj smo borbi sistematski istrebljivani i zato smo smanjeni brojem. Pa i u ovom svjetskom ratu naš je natod bio iste sudbine, a naj-većma je malena Srbija bila cilj trostrukom neprijatelju, koji.su je u bukvalnom smislu rječi htjeli sravniti sa zemljom. Gubitci u ljudstvu Srbije su ogromni. Oni dosižu preko trećinu cjelokupnoga pučanstva. Naš se narod ipak uza sve to održao, prkoseći svim opasnostima. I prijatelji i neprijatelji morali su priznati njegovu životnu snagu. A taj narod ne resignira na svoja prava, a i ne miri se sa nasilnim amputacijama njegove integritete. U ime sam predstavništva našega naroda uzeo slobodu da umolim Vašu ekscelencu, da čuje kao predsjednik konferencije mira želje i očekivanja njegova. Narod Srba, Hrvata i Slovenaca očekuje trajan i pravičan mir, o-snovan na stalnom poštovanju prava narodnoga, na poštovanju malih naroda. Očekuje mir, koji će mu osigurati integritetu nacijonalnog teritorija gdje žive njegovi dijelovi, srbsko, hrvatsko i slovensko pleme. Očekuje mir, kojt će mu dati mogućnost, da se ekonomski razvija i takmi u kulturnom napretku, a sve to izključuje svaku aneksiju i svaki imperijalizam. ___ Domače vesti. Izplačevanje pokojnin za mesec juri] 1919. Pokojnine, vzjEoievaini kontributU miloščine, podpore in podobne stvari se bodo Izplačevale pripadnikom na ozemlje, zasedeno po italijanski vojski, tistim, ki so na tem ozenriju rojeni, ali Hudem, ne-dvomijive italijanske narodnosti, za mesec junij v 2 rokih: Civiine zadeve od 2—7, a vojaške od 11— 14 junija. A Civilne pokojnine: 2 junija 1919 za črke A—C, 3 Junija za črke F—J, 4 junija za črke K—N, S. junija sa črke O—R, 6. junija za črke S_T, 7. junija za črke U—Z. — B Vojaške pokojnine In podpora: II. hinija 1919 za črke A—F. 12 iuniia za črke O—K, 13. imiija za črke M—J?. 14 iuniia za črke S—Z. Opozarjajo se tisti, ki so prizadeti, da pridejo na določen dan. ker bodo drugače morali čakati do 16. junija 1919. Izplačeval bo »pokojninski oddelek« na trsu evangelske cerkve, št 2 III. n. soba 131. Pobotnice morajo biti opremljene s službenim življenskim izkazilom. domovnico, izkazHom o Čas® vdovstva, hi ko ere za v z ko je valne kontribute. tudi z izkazilom, da so dotični prosilci brez sredslev. Pravica ne izplačilo se mora dokazati s tozadevnim dokumentom (pokojninskim dekretom) Itd. — Na deželi bodo zgoraj omenjene svoto Izplačevali dotični carinski uradi. Nemška m mm MDeeovo slavo. Brezobzirni maccbiavelizem nemških aacljonalisiov, ki se ne ustrašijo niti nalpodlejših sredstev, se lasno razbere U dveh pisem, pisanih v Celovcu sredi januarja oziroma začetkom fec-uarja t. 1. r.a r.ekega slovenskega nadporočnika na Koroškem. Kakor znano, je meseca januarja ameriška komisija pod vodstvom podpolkovnika Shermana Milesa preučevala narodnostne meje na Koroškem. Koroški Nemci, ki že od nekićaj trobijo v svet, da ni nikdo pod božjim solncem srečnejši m zadovoljnejši kot koroški Slovenci pod nemškim jarmom (to dokazujejo zlasti zadnji dogodki), tako, da se ti zadnji kar ne morejo ločit4 od svojih najboljših prijateljev Nemcev, so se očitno naenkrat zbali, da bi morda ta amerikanska misija ne si>oznaIa in ugotovila resnice. Ponudili so zato naslovljencu v prvem pismu 25.000 K kot premijo za usmrtrtev Milesa, ako bi njegova razsodba ne bila ugodna za Nemce, da se tako zvrne ves sum na Slovence. V drugem pismu pa že bridko očitajo naslovljencu, zakaj da ni izvršil umora. Ker ameriška misija ni ugodila nemški zahtevi, da se podredi vse slovensko ozemlje na Koroškem nemški upravi, je dež. zbor z vso gotovostjo pričakoval, da Miles zgine še pred določitvijo demarkacijske črte. Iz obeh pisem je tudi razvidno, da so Nemci potrošili velike svote za nemško propagando o priliki potovanja ameriške misije v Vefckovcu, PILberku, Guštanju, Spodnjem Dravogradu ter za propagando med vojaStvo. Od zadnje so pričakovali odločilne koristi v konečnih bojih. — Izvirnika obeh pisem, ki sta bili oddani na po&to na jugoslovanskih tleh, da izogneta obmejni cenzuri, se nahajata v rokah oblasti. Slovensko gledališče. Jutri, v soboto, dne 31. t. m. je zadnja predstava v sezoni. Je to ob enem II. beneflčna predstava angažiranega ansambla. Vprizortfo se kot šesto delo oz. petnajsta predstava v ciklu izvirnih slovenskih del Ivan Cankarjevi »HLAPCI«. To izvirno slovensko delo stopi s tem prvič na slovenski oder. Ansambi si je izbral to delo za svojo drugo beneirčno predstavo, da dokaže svojo veliko ljubezen do dramatičnih del, ki so vzrastla na našem polju, vedoč, da se sreča v tej ljubezni z našim občinstvom, ki mu je drago ravno radi tega, ker je tako pridno obiskovalo predstave cikla slovenskih del in sledilo njih vprizoriivam s takšnim izvanrednim zanimanjem. Jutri si podasta torej ansambl in občinstvo zadnjič roke pred oltarjem naše umetnosti, in proslavita tako tudi Se enkrat, ob slovesu, našega največjega pisatelja. — Odbor »Dramatičnega društva« je ugodil prošnji celotnega ansambla in mu dal gledališko dvorano za teden dni brezplačno na razpolago, da zamore vprizoriti še nekaj predstav na korist vsem. ki so nastopati tekom te sezone, torej na korist vseh angažiranih in neangažiranih. Tako ie dan-a tudi prilika, da se vprizori še enkrat in zadnjič sprfošno zaželjena farsa »Pohujšanje v dolini Sendlorianski«, in sicer v nedeljo, dne 1. VI. ob 8 zvećer. V nedeljo popoldan se vprizore zadnjič »RokovnjačI« in sicer ob pol 3 popoldan. S tem se ugodi ob enem onim okoličanom, ki so se morali ob zadnji vprizoritvi te narodne igre v-n:ti iz Trsta na svoja domovanja, ker radi pre-obilega obiska ni-so dobili več v dvorani prostora. V suboto, dne 7. t. m. se vprizori zadnja letošnja novitete A. Wildgar»ova drama »Uboštvo« v prevodu g. Skrbinška. — Vse one gospodične in go-sTvdc. ki hoteli s if^tirsni^*" nrioomoči k čim boljši jutrajšnji vprizoritvi »Hlapcev«, prosim, da pridejo nocoj ob 8 gotovo in točno k vaji. — Vstopnina se je z ozirom na značaj predstave povišala in je sledeča: lože 20 lir, vstopnina v lože, stojišča v pritličju in na galeriji po 1 liro. dijaške 60 stotnk, sedeži sprednjih vrst po 4 lire, srednjih vrst po 3iire in zadnjih vrst po 2 liri. — Ravnatelj. »Mati svetega veselja.« Prejeli smo: V Marijinem Domu (lil. Risorta 3) se je uprizorila včeraj Si I vin Saruenkova »Mati svetega veselja*. Pred leti se je igrala na tem oJru »Mater doJoro-sa« od istega avtorja, a nedvomno botiša od »Matere svetega veseija«, z dobrim uspehom. Ta dramatska dela Srlvin Sardenka imajo ■ zgolj liričen značaj in razodevajo globoko čustvovanje njih avtorja. Spisal jih je edini slovenski katoliški pesnik, 'ki res zashiži to ime. — Včerajšnja predstava je v splošnem dobro uspela. Predvsem le bila igra dobro režirana; kajti ni lahka stvar delati s tako velikim aparatom. Najboljše sta igrali Marija (gdč. Anica Cok) in Magdalena (gdč. Krisitna Brežic). Sv. Janeza je igrala gdč. Kristina Kocjančič precej dobro, a neprijetno je videti, da igra ženska moško ulogo. Izmed moških ulog je igral edino Sv. Peter (g. J. Gorjup) dobro. Druge uloge so bile primemo igrane. Želeli bi le, da bi se verzi govorili boli prosto, ne pa kakor jih govorijo otroci v šoli. Kar je nastopilo vojakov, deklet in angelov, se jim ?e poznalo,.da imajo premalo vaje. — V nedeljo, dne l. junija ob 5 in pol pop., se igra ponovi. — Silvester Skerl. MMB OGLASI ČEDNO opremljena soba s hrano sc odda odličnemu gospodu. Ul. Tor S. Piero 1-2, vrata 22. 3726 POHIŠTVO! Počcbe, stekio, porcelan, starine, kineške stvari in japonske itd. kupuje Vivante, Stari trg, vogal ul. Ponte. 3717 PRODAJA se krma za živino, moka in stari kruli. Ul. Trento 18 (Carradori) 3723 URAR sprejema popravila ur vseh vrst. Delo točna cene zmerne. Velkavrh. uL Tigor 5. 111. FOTOGRAF A. JERKIC, Trst, nL delle Poste št. 10. Gorica, Corso št. 36 na dvorišču. P 1233 KUPUJEM vsakovrstne vreče, Jakob Margon, ulica Solitaric 19. 3698 Javen ples priredi 1. junija mladina v GRO-PADL Vabimo k obilni udeležbi mladina. V nedelo, 1. Ju^o, (rt 5 popoldne,«vrši na ta v Sežani velfka tombola z boiLo, v n:agor ozonskih revežev. ODBOR. NAGROBNI SPOMENIK, naročen v času volne ■ od naročiteiia ne plačan .se proda takoi radi pomanjkanja prostora. Cena po dogovoru. Pojas-plla (in načrt spomenika) se dobijo pri Ins. otkL Edinosti Edinosti (ul. S. Francesco 20, pritllčfe) kakor tudi pri lastniku Ivanu Rendiču, kiparju v v Trstu, uL Rossetti it II, pritličje. B 77. Gostilničarji kupujte vino pri starem skladišču vin G. SCANAVACCA, trg Goldsnl 10. Uvoz naravn h italijanskih vin. BARBE&A, črno in belo različne vrste. Posebne vrste. Cene ugodne. Vela zalogi cementa se dobi na Optlnah št. 456. Priporoča se ŽNIDERŠIČ. JOSIP STRUCKEL Trm), vogal Via Nuova-S. Catarina. Vet ka izbtra vsakovratuega b /a moške in ženB'ce. — B a^g za suknje, žamet, ba hant, s i le, etamin ter raznih predmetov /a okras obl- k. Vse po znižanih konkurenčnih cenah. Vipavsko vino. Kmetijsko društvo v Vipavi r. z. 2 o. z. je znižalo cene namiznemu vinu dobrega vipavskega pridelka na L 2 liter na mestu v tleti in vabi cenjene kupce. Načeiništvo. Dr. FRANZUTT! ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioachino Rossini štev. !2, vogal ul delle Poste. Tehniški vodja A. Johnscher, flolgoletni asistent Dr. J Č rmaki. - Izdir-.nje zob brez bolečin. Plombiranja Umetni zobje. JAVEN PLES v CEKOVLJAH pri HaDrežinl se bo vriil v nedelio, 1. Iuniia. v gostilni sosg. Legiio. Vabimo h obilni udeležbi. ZLATARNICA G. PIIIO, TRST se naha'a na Korzu 5t. 15 (bivSa za žarnica G. Z1MKOVITZ & Flgllo) \VHV.i i/h ra »rebrnih in »latih tu, uhanov, veriiic itd. ZOBOZDRAVNIK D". MRACEK TRST Corso 24, I. r adst opji Ordinira od 9 - 12 dop. in od 3-6 pop. BrazboiBsino liiirani :ob, p!oa \m\i in oMlni ztile Kisom Kiselinu v velik h In navadnih steklenicah se prodaja v skladišču RUGSSRO GAMBSL Trst ul. Pier Luigl da Paiestrina 2 vogal nI. Coroneo. — Telefon 24-03. R UMETNI ZOBJE R z In brez čcliusti, zlate krone In tudi obrobkl VILJ2S4 TUSCHEK KiSVffl^S TRST, ul 30. oktobra (cx Casermat 13, U. Ordioira od 9 predp. do ti zvečer. JADRANSKA BANKA Dcln. glav. K 30,