reklamo novi tednik Slovencev niJS^CH Luc;w COSX Z 7 z1 Q/Vfc, " lrČQNftnj ■r |«w. CEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % ■ art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine št. 1 (989) TASSA RISCOSSA Italy Čedad, Četrtek, 6. januarja 2000 Telefon 0432/731190 figVI j —^TV-ST - J-ijjf Sprejela je vabilo slovenskih organizacij videmske pokrajine in se udeležila Dneva emigranta Ministrica Bellillo v Čedadu Ministrica za odnose z deželami Katja Bellillo je obiskala Dvojezično Šolsko središče v Sp etru, kjer se je srečala s predstavniki manjšine in krajevnih uprav - Pozdrav županje Brune Dorbolò - Lep kulturni program V Sauodn 56 milijonu podpuore Pokrajina Videm je ob pregledu svoje bilance ugotovila, da lahko investira Se 460 milijonov lir. Določila je, da bo ta finanCna sredstva namenila krajem v gorah. Kot po navadi je sevieda največ podpore Slo v Kar-nijo v Forni di Sopra, Ova-ro, Paluzza, Moggio Udinese, Tolmezzo an še v Rifugio Gilberti. Od naših kamunu je prejela finančno podpuoro le občina Sauodnja. Gor pride kar 56 milijonu, ki jih bojo porabili za popravila an dokončno ureditev nieke hiše v vasi Matajur, kjer naj bi potle odparli delavnico adnega obartnika. Vsi teli kontributi bi muor-li pomagat, de se kiek začne dielat v gorah an se u-stave emigracjon. Lieto 2000 se za nas Slovence v Furlaniji začenja pod najbuojšimi zvezdami. Naš Dan emigranta, kulturni an politični praznik Slovencev iz Kanalske doline an Rezije, iz Terskih an Nadiških dolin, je počastila s svojo prisotnostjo ministrica za dežele Katja Bellillo. V vseh 38. liet, odkar se za začetek lieta srecavamo v Čedadu za se vošCit za novo lieto an potardit zvestobo svojim jezikovnim an kulturnim koreninam, nismo še imieli med nam takuo imenitnega gosta, celo ministra od rimske vlade. Lieta an lieta še iz Trsta ali Vidma je bila preduga pot do Čedada, Rim se nie št obednemu sanju. V resnici nas oblast nie tiela ne’ spoznat, ne’ priznat. Na naši strani smo parve lieta imieli le levičarske stranke an buj potlè še Ci-erku. So adni judje tle par nas, ki Sele donas imajo kuražo tardit, de niesmo Slovenci. Koluo zgodovine na sreCo gre napri. D dopo-Kronos si chiama Hte Approvato in Comunità montana il documento del Ppi D sollecito sulla tutela podpuore, politične an fi-nanCne, za manj razvite k-raje an dežele. Ko pišemo tele varstice se dan Emigranta šele par-pravja an nas je strah, de bi kiek šlo narobe. Na vsako vižo že sada lahko dijemo, de smo glaboko hvaležni ministrici Katiji Bellillo za senzibilnost, ki jo kaže do manjšinske problematike in, bi rekli, še posebej do Slovencev videmske pokrajine, ki nas je počastila že s tem, da je sprejela naše vabilo na naš največji praznik. Veseli nas lahko an bližina naših krajevnih uprav. Zatuo vsi lahko gledamo z veCjim optimizmom v jutrišnji dan. Zaki smo lahko optimisti an ponosni nam ku po navadi potardjo s svojim kulturnim programom tudi naši kulturni delavci, igrau-ci Beneškega gledališča, mladi folkloristi iz Rezije, beneški harmonikarji in kantavtor iz Terske doline. I capannoni della Kro-nos, a C ur di S. Leonardo, stani.o per avere dei nuovi innuilini. É dei giorni scor: i, infatti, la notizia dell’avvio di una nuova attività, quella di produzione di scambiatori di calore. Ad occuparsene sarà l’azienda Hte, i cui vertici assicurano che entro tre anni a Cemur verrà dato lavoro ad una cinquantina di persone, anche se inizialmente gli occupati saranno solo u-na dozzina. Già per gennaio è previsto, in ogni caso, il trasferimento del materiale nel capannone lasciato vuoto alcuni mesi fa dalla Kronos, ditta di articoli sportivi controllata da Maurizio Zamparmi che si è trasferita nel Vicentino, lasciando senza lavoro non pochi dei suoi dipendenti. A questo proposito la Hte sembra intenzionata a cercare manodopera, anche specializzata, a livello locale. Si chiede ai Comuni che attuino le disposizioni previste dalla legge Katja Bellillo, an skuoze njo italijanska vlada, je dala njim an vsem, ki so na-spruotni naši stvari, moCan signal an jasen odgovor. An pokazala je pot po kateri napredne, progresistiCne sile, ki vodijo rimsko vlado želijo hoditi: po poti sodelovanja an parjateljstva s sosedi, po poti, ki pelje tudi naše kraje iz politične an ekonomske marginalnosti v Evropo, kjer je vic spoštovanja do manjšin, njih jezikov an kultur an tudi vic Ministrica Katja Bellillo, harmonikarji Glasbene Suole iz Spietra an gor na varhu desno prizor od letošnje Ruzantjeve predstave É passato mercoledì 22 dicembre, nell’assemblea della Comunità montana delle Valli del Natisone che si è tenuta a Pulfero (la sede di S. Pietro è temporaneamente inagibile), l’ordine del giorno con il quale i consiglieri del Ppi Stefano Gasparin e Valter Pinton chiedevano al presidente Giuseppe Marinig di attivarsi presso i Comuni che fanno parte dell’ente perché diano attuazione alle disposizioni previste dalla legge sulla tutela delle minoranze linguistiche, che entra in vigore, con la pubblicazione sulla Gazzetta ufficiale, proprio in questi giorni. I Popolari chiedono insomma un’accelerazione, da parte delle amministrazioni locali, soprattutto per avviare la procedura di delimitazione del territorio in cui verrà applicata la legge. Questo, affermavano i consiglieri nel documento, "in attesa che il Parlamento approvi le norme per la tutela della minoranza slovena”. (m.o.) segue a pagina 2 Četrtek, 6. januarja 2000 dalla prima pagina Da parte dell’opposizione c’è stato il tentativo, non andato a frutto, di far passare un contro-documento che in sostanza chiedeva un rallentamento dell’iter da parte dei Comuni. La maggioranza ha votato compatta per l’ordine del giorno proposto da Gaspa-rin e Pinton, a cui si allacciava un’ulteriore richiesta dei due consiglieri a Mari-nig perché si faccia portavoce, presso le amministrazioni comunali, «affinché future intitolazioni di strade ed edifici pubblici siano fatte tenendo in debito conto persone delle Valli del Natisone che si sono distinte nella valorizzazione della storia, della lingua e della cultura locale». Anche qui la maggioranza ha detto si con la sola a-stensione del consigliere Nino Ciccone. In precedenza era stato approvato il bilancio di previsione del 2000, un documento su cui grava l’incertezza sul futuro dell’ente e che andrà integrato con la Finanziaria regionale. Marinig ha comunque ri- Sulle previsioni grava l’incertezza sul futuro dell’ente Comunità, approvato un bilancio da integrare Grazie all’Obiettivo 5B quattro corsi di formazione Si sono da poco aperte le iscrizioni, per i corsi di formazione gratuiti che riguardano “Operatore di telelavoro” e “Tecniche di animazione turistica”. Nel primo si studiano i fondamenti di informatica e telematica e si imparano a redarre pagine web, nel secondo si analizzano le tecniche di accoglienza dei turisti e gestione dell’ospitalità, tecniche di intrattenimento e animazione, conduzione di diverse tipologie di giochi. I corsi, coorganizzati dalla Comunità montana Valli del Natisone in at- tuazione dell’Obiettivo 5B, si tengono presso l’Enaip di Udine e sono rivolti a giovani e adulti disoccupati in cerca di prima occupazione, diplomati o laureati, residenti nelle aree del 5B. Sono aperte anche le i-scrizioni ad altri due corsi, per “Tecnico della gestione dei servizi ambientali” e “Tecnico della gestione del paesaggio rurale”. Le iscrizioni si possono effettuare presso l’ufficio di segreteria dell’E-naip di Udine con sede a Pasian di Prato, in via Leonardo da Vinci. cordato alcuni lavori già appaltati per il prossimo anno che riguardano tra l’altro la sistemazione di piste forestali, la realizzazione dell’area di stoccaggio a Čemur e la messa a norma del rifugio “Pelizzo” sul Matajur. Delusi i moderati, rappresentati da Sergio Matte-lig: “É un bilancio poco trasparente e disarticolato”. In margine un appunto di quest’ultimo sulla realizzazione del Centro vacanze per i giovani, non previsto nel bilancio dell’ente. La risposta è stata dell’assessore Beppino Crisetig affermando che “faremo richieste di contributo alla Provincia e alla Regione, ma soprattutto dobbiamo trovare un luogo che abbia adeguate caratteristiche sanitarie”. (m.o.) Pismo iz Kima Stojan SpetiC Za nami so Božic in Novo leto. Preživeli smo praznike, ki so nekdaj bili dnevi družinske zbranosti, sedaj pa ti ritem vsiljujeta reklama in trgovina. Skoda. Minila je tudi vladna kriza. D’Ale-ma je sestavil novo vlado, ki je povsem podobna prvi, le nekaj novih obrazov je v kabinetu. Drugi pa so odšli, ker so koalicijo zapustili socialisti in Cossigovi sredinci. Zlobni jeziki pravijo, da bodo počakali do pomladanskih deželnih volitev. Tedaj bo namreč jasno, kdo je v Italiji močnejši. In Ce bo moCnejSi Pol svoboščin, bodo jadrno pobrali sila in kopita in se preselili pod Berlusconijevo streho.Ce pa bo moCnejSa leva sredina, se bodo vrnili v vlado, le da bodo postavljali težje pogoje. Kdor ni razumel krize in priložnosti, ki se mu je nudila, je Bertinotti. Zaman so ga vsi pozivali, naj vlado podpre in obnovi položaj, ki ga je imel v Casu Prodija, ko je bil spoštovan, upoštevan in reden gost vseh televi- zijiskih oddaj. Zmrdnil se je in dal razumeti, da tudi on Čaka na pomlad. Ce bo leva sredina na deželnih volitvah zmagala z njegovo odločilno podporo, bo paC povedal, po kakšni ceni bi se vrnil v koalicijo. Ce bo leva sredina zmagala brez njegovih glasov, bo ostal tam, kjer je, v predpeklu politike. Ce zmaga desnica, bo oCital D’Alemi, da je za to kriv on sam, ker je s svojo vlado izvajal konzervativno politiko. Kakorkoli že, vlado imamo in upati je, da bo ostala pri krmilu do konca mandata. Tako bomo lahko spravili pod streho zaščitni zakon, saj je skrajni Cas. V zbornici so datum obravnave določili med 18. in 20. januarjem, se pravi teden dni preden po predsednik republike Ciampi sprejel odposlanstvo Slovencev na Kvirina-lu. To prvo in torej zelo pomembno srečanje očitno mora spremljati pozitivna vest, da je zbornica zakon odo- brila in ga predala senatu, sicer bi parlament spravil državnega poglavarja v veliko zadrego. V vladi je ministrstvo za dežele ohranila komunistka Katja Bellillo, kar je tudi pozitivno. Dobila je tudi podtajnika, poslanca iz Doline Aoste Luciana Caverija, ki dobro pozna našo problematiko in je takoj poudaril, da bo lojalno sodeloval z Bellillovo pri uresničevanju dogovorjenega programa. Lucianu sem Čestital že nekaj ur po imenovanju. SreCala sva se v “Transatlanticu”, veliki hali v Monte-citoriu. Usedla sva se na veliki divan na hodniku pred avlo, ko se nama je pridružil Se Domenico Maselli. Tako smo se lahko pogovorili o “slovenskem zakonu”, ki ga je treba spraviti do konca poti. Izboljšave so možne samo, Ce ne bodo ovirale postopka. Prihodnje dni bo nov sestanek vladne koalicije, da bi izpilili Se zadnje podrobnosti. Koalicija je levosredinska, zato so iz trte izvite polemične trditve, Ceš da zakon pripravlja le levica, pa še zamejska povrh. Potem pa bo treba samo potiskati voz naprej in paziti, da v kolesju kaj ne zaškriplje, da bomo res lahko rekli, da smo v letu 2000 dobili svoj zakon. Osebnost stoletja je Leon Štukelj Ob obratu leta je že v navadi, da Časopisi in drugi mediji objavljajo različne ankete, javnomnenjske ocene in lestvice najbolj priljubljenih osebnosti. NiC drugače ni bilo tudi v Sloveniji, Se posebno zaradi dejstva, da je bil tokratni obrat leta še posebej slavnosten in simboličen, saj smo prešli v novo stoletje, Ce že ne v tisočletje, ki naj bi ga praznovali Cez dvanajst mesecev. In kdo je po mnenju slovenskih državljanov osebnost stoletja v Sloveniji? To je Leon Štukelj, v letu 1999 najstarejši ZiveCi olimpijonik, ki je preminil v zaCetku decembra. Najuspešnejši gimnastik je namreč dobil kar 33 odstotkov konsenza in za 8 od-stotokov prehitel predsednika Slovenije Milana KuCana, ki pa je po anketi Nedeljskega dnevnika in Dela osebnost leta 1999. Po Štuklju in KuCanu se je med osebnosti stoletja uvrstil Janez Drnovšek, ki pa je po mnenju 200 najbolj reprezentativnih menedžerjev najzaslužnejša politična osebnost za gospodarski uspeh Slovenije. Trojki sledijo še Janez Janša, alpinist Tomaž Humar, Josip Broz Tito in France Prešeren. Kar zadeva osebnost leta, so se po predsedniku KuCanu uvrstili Tomaž Humar, pevec Adi Smolar, vodja narodnozabavnega ansambla Slavko Avsenik, Janez Drnovšek, selektor slovenske nogometne reprezentance SreCko Katanec, Janez Janša, predsednikova žena Štefka Ku-Can, gledališka igralka Milena ZupanCiC in godbenik Lojze Slak. PrvouvršCeni predsednik KuCan je pobral skoraj polovico glasov, kar priCa o njegovi priljubljenosti med ljudmi. VeC kot 200 menedžerjev, ki je so- delovalo v anketi Gospodarskega vestnika, je premierja Janeza Drnovška ocenilo za politika, ki je najbolj deloval v prid gospodarstva. Politik, ki pa je najbolj deloval v škodo gospodarstva, je bil po mnenju anketirancev podpredsednik vlade Marjan Podobnik. Za najboljšega gospodarskega ministra v zadnjem desetletju si prvo mesto delita Metod Dragonja in Jože Mencinger, sledita jima finančni minister Mitja Gaspari in guverner Banke Slovenije Franc Arhar. Z delom je zaključil tudi upravni odbor Prešernovega slada, ki ima nalogo izbrati najbolj zaslužne osebnosti na kulturnem področju, ki jih bodo nagradili ob priložnosti osrednje proslave kulturnega praznika v Ljubljani. Kot zanimivost povejmo, da Člani odbora niso med izbranci evidentirali nobenega zaslužnega kulturnika iz zamejstva, ne našega, ne avstrijskega in niti madžarskega. Letošnja Prešernova nagrajenca sta pesnica Svetlana Makarovič in slikar Marko Rupnik. Nagrajenci Prešernovega sklada pa so kipar Mirsad Begič, skladatelj Jani Golob, violinist Miran Kolbl, pisatelj Vinko Moderndorfer, igralka Saša PavCek in režiser Vito Taufer. In za konec še nekaj osnovnih podatkov o delovanju slovenskega parlamenta. Poslanci so zasedali 123 (za skupno 664 ur) dni, od tega 88 dni na rednih in 35 na izrednih sejah. Sprejeli so kar 198 zakonov, sprejetih odlokov je bilo 163, stališč pa 496. Leto 1999 pa je bilo značilno tudi z založniškega vidika: lani je namreC izšlo najveCje število knjig in priročnikov doslej, (r.p.) Il presidente Kučan the best Prestito scolastico Nel giro di qualche settimana la Slovenia inizierà ad usare i 63,5 milioni di dollari americani, ottenuti in prestito ad interesse vantaggioso dal Fondo del Consiglio d’Europa per lo sviluppo sociale. 1 fondi, che saranno utilizzati entro la fine del 2002, sono destinati alla scuola slovena, alla modernizzazione delle sue strutture e delle sue attrezzature. Medicina senza frontiere La collaborazione tra gli ospedali di Gorizia e Šempeter, a qualche centinaio di metri di distanza, ma dall’altra parte del confine, ha una lunga tradizione anche se si basava esclusiva-mente sulla buona volontà dei soggetti coinvolti. Ora i direttori dei due ospedali hanno sottoscritto un primo documento ufficiale di collaborazione, dando così vita ad un progetto unico in Europa. Il documento sottoscritto prevede che l’ospedale di Šempeter offra servizi tra l’altro nel settore della chirurgia plastica, della microchirurgia, quel- lo di Gorizia invece in particolare nel campo della diagnostica più sofisticata. Un gruppo di lavoro misto deciderà sui casi più gravi di medicina d’urgenza, mentre entrambe le strutture ospedaliere elaboreranno un progetto di’intervento comune in caso di emergenze naturali. Non ancora insieme É stata la notizia politica dell’anno, finora però smentita dai fatti perchè l’annunciata fusione del partito popolare (SLS) at-tuamente al governo e dei democratici cristiani (SKD) all’opposizione, non c’è stata. L’ostacolo principale che i partiti di Marjan Podobnik e Lojze Peterle non sono stati in grado di superare sembra essere quello della presidenza a cui pare mirassero entrambi. Ma ora c’è sempre meno spazio per temporeggiare perchè quest’anno in Slovenia si svolgeranno le elezioni po- litiche e dunque i due partiti dovranno passare rapidamente dalle parole ai fatti, oppure prepararsi ognuno per conto suo alla competizione elettorale assieme ai socialdemocratici (SDS) nell’ambito di una coalizione sul tipo del Demos. Troppi morti Nonostante le rigide norme del nuovo codice stradale ed i severi controlli della polizia sulle strade slovene ci sono ogni anno molti morti. Nel corso del 1999 sulle strade slovene sono morte 333 persone, 26 in più rispetto all’anno precedente. Tra le cause degli incidenti ai primi posti l’eccessiva velocità e l’alto tasso di alcool nel sangue. Kučan the best Il politico dell’anno, secondo i lettori del maggior quotidiano sloveno, il Deio, è il presidente della repubblica Milan Kučan. La redazione del quotidiano ha invece scelto il gesuita, filosofo ed artista Marko Rupnik. Tra le personalità internazionali il primo posto è andato all’ex presidente macedone Kiro Gligorov. četrtek, 6. januarja 2000 La via della Seta partiva da Sera Metropolis, antica capitale cinese, raggiungeva l’oasi di Dunhunag (Raggio luminoso), toccava i bordi del deserto di Takla-makan, proseguiva verso la “Torre di pietra". Da questo tronco principale si diramavano tortuose carovane che si dirigevano verso Samarcanda per raggiungere il Mediterraneo. La via della Seta è anche il secondo appuntamento inserito nel ciclo “Partire, tornare" del Mittelfest di Cividale. Dove porterà la via della Seta Dopo la via dell’Ambra e prima di quella del Sale, il viaggio di quest’anno (si svolgerà dal 22 al 30 luglio) rappresenterà la metafora di un’Oriente immaginario, dove la geografia si fa incerta, percorsa indifferentemente da Marco Polo, Giovanni del Pian del Carmine, Guglielmo di Ro-brouk, Odorico da Pordenone, ma anche da mercan- ti, missionari, mariuoli. E ripercorrendo quella via che l’Associazione Mittelfest sta mettendo a punto il programma per il prossimo festival, del quale diamo qualche anticipazione. Per la sezione dedicata al teatro e alla danza sono previste le rappresentazioni “Marco Polo" di Erwin Piplitz, “0-disseus” del gruppo bosniaco Obala, il Teatro Sfumato di Sofia con la sua interpretazione dell’ “immaginario" delle tribù nomadi del Caucaso. Verranno poi proposti “La tragedia dell’uomo” dello scrittore ungherese Imre Madàch, per la regia di Krisztof Zanussi, e “Il formaggio e vermi” di Carlo Ginsburg messo in scena da Giorgio Pressburger, curatore del settore teatrale. Il settore poesia messo a punto da Cesare Tomasetig, accanto ad alcuni friulani tra cui spicca Elsa Buiese, visiterà i poeti del Mar Nero: Petja Dubarova, giovanissima poetessa bulgara, Michita Stanescu, poeta visionario rumeno e Fazil Hiisnù Daglarca, poeta turco. Il programma musicale, curato da Carlo De Incontrerà, seguirà il sogno d’O- riente dei compositori europei. Ecco così Eteri Gvaza-va presentare una serie di Lieder ispirati al “Divan" di Goethe e a quello del persiano Hafez. René Cle-mencic con il suo Consort ripercorreranno musical-mente il viaggio di Marco Polo, i flauti di Roberto Fabbriciani e le percussioni di Jonathan Faralli metteranno a confronto melodie Tai-ch’i con pagine di Ca-ge, Scelsi, Ravi Shankar e di compositori coreani, cinesi e giapponesi, (m.o.) MARTEDÌ MERCOLEDÌ rKxnununt l»muo« _________ B DOMENICA »•'tWiyi.wAotw _____________JV A novi matajur Pr-it T* četrtek, 6. januarja 2000 KCalJu Koji ni nen pravijo neši judi - Vinahti, Nòve letu nu Kuleda Kaku to je bilu ninki nur za Vinahti Kaku to je bilu ninki nur za Vinahti ta-na Liščaceh? Sa čakalu pulnoči, sa bilu tu-w ni hiši, sa bilu karjè njeh, sa g’ujalu tombolo nu sa čakalu pulnoči, zajtò ka sa ni rnuglo tet ta-na Ra-vanco, alore sa stalu jto. Tadaj driihi din sa se pa-račawalu nu sa Slo h miši, se kumunijat enu tadaj ta-h hiši. Tadaj, ti ka mèl lòpu ta-par hiši, an bil lòpu, tadaj ti ka an ni mèl, an ma-žal mučat nu zijat won z oknò. Albero di natale an hre nerèt opulnoči, ko se nešinel Buh. Alore, somò paračavvali nu sa narejalu za opulnoči albero di natale. Be, tadaj bila smreka, ni bilu divikoj taj njen, ka so wse perle nu wsè, bale nu wsè. Si divvala pa jabalka, si diwala kartu-lina, barbag’ig’i, si nabiši-wala won nu si diwala, taj sa muhlo. Tadaj, mo meti na zaviwala nutè w to svetlo čarto horéhe enu tadaj sa ni vidalu tire, da kada Donne resiane cantano a Trieste (10.2.1974) me prit plaven Zègnut za muret snèst. Dopu, ka paršal Zegnut èru, dopu Kulede, alore, jtadaj sa jè rizenjalu albero di natale nu sa jédlu jto, ka bilu. Ni so narejali bohaji-nčič enu bujadnek. Sa g’-alo da bohajinčič, be, jto ni so narejali magari za Sisvi-te, me bujadnek alibòj kaj, bilu kaj le taku za snest. Ti ka mògal, ti ka mel, nare- Tu-w Skuli po rozajonski W srido, sedanest dnuw novembarja, tu-w ti rozajonski Skuli medie somo počali lecjuni po rozajonski. Jse lecjuni ni se narejajo ziz kontribu-ton od noše Reg’uni. Vidimo, da to riidi boje težko se naučit romonyt prow po rozajonski, zajtò ki pa mi na znomo prow wsè. Be tèi spomonot, da za jte, ki majo Ces se naučit romonyt, piset ano lajet po nes, jè karjè librinow. Dwa Fibrina, ki ni mòrajo nin pomoet, to so: libri “Po nas” za otroke ano “Tò jošt rozajonské pi-sanjè” za te valike. Ja mi'slin, da wsak Clovèk, ki ma stonjè za učit, an ma vèdèt, da nè wsy so nawajani pravit po nes. Jti, ki pošliiša, an noprit štof, an se risača, ko so mu pravi injaCè od jtaa, ki an se naučil, pa ci to jè folono. Tu-w skuli to nu mojo injaCè, zajtò ki wsaka klase ma svòj programa. Za to pyrwo klase pravimo štorijo od doline, za to driio pravimo od azika, ki romonimo, ano tu-w ti trètnji to rozajonsko gra-motiko, tej to pisano tana librinè, ki pisel prof. Han Steenwijk; za štori- jo, invèci, ta-na jtè, ki pi-sei rejnik Aldo Madotto. Otrocy so vèsali, ko so nareja lecjuni po nes, zajtò ki ni mòrajo romonyt po rozajonski anojsò tojèprow. Be tèi zawalit pa profesorje, ki učijo tu-w skuli, zajtò ki pa ony ni po-moajo ano se učijo wkop ziz otruci. Jsò to kaZé in-terès, ki jè ta-na jse rèci ano ta-na wsè jto, ki to jè ta rozajonska kultiira, pa zajtò ki vimo, da noše škule ni be tèli pa je zag’at, zajtò ki ni karjè otruk ano jsò to be tèlo byt yrdo ano na valika Skoda za nošo dolino. Ja mi'slin, da skuza jse lecjuni, Ci ni bojo sle na ta-prit, na bomo je ziibili. Tu-w jsè lecjune, moši-ma tu-w ti pyrvi klase, so na romoni karjè po rozajonski, zajtò ki otrocy ni na pošliiSajo wsia, jtako romonimo po laski. To jè pa prow, zajtò ki karjè basid po nes nimamo ano jtako otrocy ni kapijo več. Wsèn, otrucèn ano jtèn, ki dilajo ano skarbijo za to rozajonsko kulturo, no bujsè Nòvè Leto 2000. Sandro Quaglia G’uket (Solbica) dii, me pur din, ti ka ni mèl, an maža! mučat. Ko to bilu za Vinahti, sa šlo ta-w cirkuw nu sa pèlu nu prusilu. Sa pèlu “Ti triji Krajavi” za Kuledo, či nè sa pèlu “La notte di Natale” pu laškin. Ti ka mèl muZa fora, ni so parhajali ta-h hiši, za si prihnet fjèste ta-par metiri, uče, ka prit ni so darZali wse tu-w hiši, to ni taj njen, ka ni jih ni čejo. Jtadaj ni so darZali wse, nu so bile wse fameje unine. Ni so bili wkop za Vinahti, Nòvè Lètu nu Kuledo enu tadaj dopu muZji so mèli spet tet, ko to ni bilu jinjaCè. Ta-zimè, ko to balanelu, so ni stalu tu-w hiši, mi utruce. So bili ti, ka so mèli lòwg’e, te mele Slikiče, ni so jèmali pa te valike šlike g’enitòrjèn, ja si mèla no tečo. Nu so sa Spirtiwalo ta-hurè par Bohiču, ta-hurè par Zdò-wvin, ka jè BòhiC, dardu dò w čintral. Hrèla liine, tadaj sa hudilu pa dardu na ne dvi, do opulnoči, riidi se polzali. Jè bil nerèt snih tana indruni, ka tadaj ni bilu za piicinet, sa piicinalu z lopato. Tadaj somò se pol- zali jto. Somò hudili na Nòvè Lètu, sa hudilu na “Kuledo”. Be, sa čakalu kòj jto za mèt nu melu kaj le taku. Tadaj či ni so ti dali kakè jabalku, sa whriznulu na den kraj, te driihi kraj sa g’alu spet nuta w wrèCè. Ni so dajali lišnike, horèhe nu muko. Kuledo, pero to ZviCè-rnjo, ka ni so hudili ti Triji Krajavi, ni so sprawjali bo vač: ni so sprawjali Spèh, jajca, muko nu klobasice. Tadaj ni so hudili kiihat tu-w no hišo. Tu bila na lipa fjèSta, Vinahti, tu ti parnešalu za bet na lipa fjèSta, me ti si se vidala seme, da to ni bilu za se priZantat, ka to ni bilu taj njen, ka ni mejo, ka ni čejo went, Criwje wse ne nòve. Jtadaj sa mèlu oprat ZvèCara nu ublic’ pujiitrèh, ka ni bilu. Ko so bile rivene fjèste, prasal plaven Zigntiwat hiše enu tadaj dopu sa bilu spet jto ka prit. Tadaj sa čakalu Viliko Nuč. Anna Di Battista -Ene Laška (LiSc’aca) (dicembarja 1998 propesala Luigia Negro Òjskina) KotiC za dan liwci jazek Matej Šekli Po nàs kaku to se raCè: jsò sucèdinalu tu-w jto vàs alibòj jsò sucèdinalu tu-w jtèj vase? Či baramò te starajše judi, ni čejo nan ričet, da to se di: jsò sucèdinalu tu-w jtej vase. To jè jošt ričet invèci: ni so ile ta-w jto vàs. Tej rudi pa jsi vijač čemo po-špegnut to rozajansko gramatiko, da zakoj to se di jtaku. Somò wZè vidali, da kaku te Zènske biside na -a (Rezija, Ravan ca), te moške biside čenče nine vokale ta-na kunce (-0) (V'idanp, Sàrtp) anu te sridnje biside na -u alibòj na -e (Bardu, Borovičje) ni se pridiwajo ta-na kunce, ko ni stujijo po prepo-zicjuni h> alibòj na anu ni riSpundawajo na baranjè ké? za »bet ta-na nin mèste« anu na baranjè kan? za »tet ta-na nò mestu«. Nas somò se špartili ziz bisido vàsp. Njan wZè wse lòpu vimò, da jsa to na Zènska bisida čenče nine vokale ta-na kunce (-0). Zajtò jsi vijač čemo rumunet, da kaku prepo-zicjuni w nu na se dopa-rajo ziz timi Zènskimi bi-sidi čenče nine vokale tana kunce (-0) (vàsp, potp). Somò rikle, da to se raCè: Jsò sucèdinalu tu-w jtej vase. Či bèSamò tèli barat, bèSamò rikle da: Kè sucèdinalu jsò? -Jsò sucèdinalu tu-w jtej vase, ta na jsèj poti. Tej mòramò vi'dèt, jzdè marnò baranjè kè? anu čemo ričet, da kej se sucèdinalu ta-na nin mè-stè: tu-w vase, ta-na poti. Ko te Zènske biside čenče nine vokale ta-na kunce (-0) (potp, vàs0) stujijo po prepozicjuni w alibòj na anu riSpundawajo na baranjè kè? za »bet ta-na nin mèstè«, ni se rivawajo največ na -i alibòj na -e. (Kè sucèdinalu jsò? - Jsò sucèdinalu ta-na poti, tu-w vase.) Somò wZè rikle, da se di pa: Ni so Sle ta-w jto vàs0. Či bèSamò tèli barat, bèSamò rikle da: Kan ni so Sle? - Ni so Sle ta-w jto vàs0, ta na jso potp. Tej vidimò, jzdè marnò baranjè kan? anu marnò wojo ričet, da ni jiidi so šle ta-na nò mèstu: ta-w vas, ta-na pot. Ko te zènske biside čenče nine vokale ta-na kunce (-0) (potp, vàsp) stujijo po prepozicjuni w alibòj na anu riSpundawajo na baranjè kan? za »tet ta-na nò mèstu«, ni se ni pridiwajo, ni ostajajo riidi čenče nine vokale ta-na kunce (-0). (Kan ni so Sle? - Ni so Sle ta-na potp, ta-w vàsp.) Nas somò ròmunili, da kaku te zènske biside Čenče nine vokale ta-na kunce (-p) (potp, vàsp) ni se pridiwajo ta-na kunce, ko ni stujijo po prepozicjuni w alibòj na, ko ni rumunijo od mèsta - anu jsò po dvi poti. Za ri-špundat na baranjè kè? za »bet ta-na nin mèstè« ni se rivawajo najvec’ na -i alibòj na -e. (Kè sucèdinalu jsò? - Jsò sucèdinalu ta na poti, tu-w vase.) Za rišpundat na baranjè kan? za »tet tana nò mèstu« ni ostajajo riidi par. (Kan ni so Sle? - Ni so Sle ta na potp, ta-w vàsp.) Za napisat jsò somò doparali librine, ka an jè je napisal profasòr Han Oroškopo po rozajonskin Oven Na stuta si mislit, da to Cè byt den lehki tèden. Či četa jèst, mata kej se sputit. Na stuta čapawet mraza, WaSe kòsti ni niso močne. Wòl Na stuta riidi se klet tu-w iši. Či sta trudni nu ribijoni, počijta več. No lipè suncè ri tu-w reči od syrca. Če wen piset kiri, ki na Ciijata od karjè timpa. G’umulinavi Četa nalést kiraa, ki an Cè wen zaplaZet: poslušajta wasè syrcè. lrejta lot: jsi tèden morata wodonjet. Rek Cè wen dojtyt den lipi sSenk od kiraa, ki na vidita wZè karjè timpa. Na stuta dèlet mosa muč: kada pa počijta! Lajun Se mimbrata rudi mosa muč, kada pošpenita-se pa òkol wes. Pijta manji kafe, ki sta rudi ribijoni ano to fin wes tresè za wumon. Duvica WaSi otrocy wen narejajo karjè dèla. Mèjta pa-cincijo ano na stuta se klet. Na rie, ki sta bili g’ali ta k-rajo, na Cè spet wes inti-rišet. Staderja Na stuta riSpundawet rudi slabo waSèj motari anu waSamo očy, či mata wojo mèt pokòj tu-w iši. Ta-na dèlè kiri Cè se wCipit, da vaiata karjè ano an Cè wen pomoet wodonjet več. Skorpjun Stujta dalèC od šahti, zajtò ki vi bi tèli ostet im-brojoni. Či nista SCè ozònja-ni, četa nalèst kiraa, ki an Cè wen zdèlet si pomislit na zanitke. Te kònj, ki jè mu2 Stujta atent nè Spindet mosa muč beCow. W Catyr-tek četa romonyt zi kirin, ki an Cè wen pomoet. Na stuta jest ti res ano mosa sloni rači. Weš štumid jè diliken. KuSèt Četa naredit kej, ki sta bili si obačali wZè karjè mi- scow nozèt. Za byt vèsali so ma stat wkop ziz judmi, ki radè se smijajo. Jsaa na stuta zabit. Induvin od wade Četa se klet za te nòre rèCi ano četa zabit bojè te wridne. Mèjta pacincijo, tu-w vilaZej to Cè se prag’at na bojè. Stujta bojè tu-w arku-ti. Ribe Zbrejta te žive kolòrje, zajtò ki ni čejo parnastyt buldoncijo za Zwòt ano pa za diiso. Paračejta kej dò-braa za jèst, ki pa weš muZ alibòj waSa Zana ni čejo byt bojè dobry ziz womi. Anna Maria Di Lcnardo Kafòlawa (Solbica) Četrtek, 6. januarja 2000 O« Beneška zvezdica nam je poviedala. OVEN Ljubezan: Lieto 2000 je vaše lieto! Vse zvezde so vam naklonjene. Ce sta santi, bota le za malo cajta. Smejajta se takuo, ki se znata smejat vi, bodita simpatični, kot sta po navadi... an puode vse gladko. Če sta že v paru, vašde življenje bo gladko teklo napri an še buj živahno, ku do seda. Bo te prave lieto za... zibat zibi-elo. Dielo: Če želta spremenit di-elo al pa če sta šele brez njega, vam puode vse po pot. Če že dielata an v vaši firmi sta imiel težave, na stuojta se bat: lietos se vse postroje, obedan na ostane na pot an lohni za kajšnega od vas bo tudi plača buj velika. Če dielata sami za se, lietos bota imiel vič diela an sevieda, tudi vič zaslužka. Če imata kiek novega v pamet, uagita, vam puode vse dobro. An i-grajta, zak višno, de udobta! Zdravje: Vse dobro tudi za kar se tiče zdravje. Lohni se opitata nomalo, ma takuo bota še buj lepi. An če se bota zdravili z alternativno medicino, bo še buojš za vas! BIK Ljubezan: Sta šele single? V teku lieta 2000 srečata te pravega, tistega, ki bo za nimar. Na začetku bota mislili, de je samuo parjateljstvo, potlè pa bo ta prava ljubezan. Če imata že muroza al murozo, lietos je te prave lieto za se oženit. Če pa sta že med telimi tle, lohni se bota nomalo kregal, posebno če imata otroke. Pa se vse postroje ta pod koutro. Če niesta vič zaljubljeni, je kaka iti napri. Bo težkuo ga al jo pustit, pa potlè bota stal buojš. Dielo: Pustita par kraj, kar na gre po pot. An tuole vaja naj če dielata pod gaspodarjam, naj če dielata sami za se. Muorta ua-gat menjat stvari, ki na gredo an bota vidli: bota imiel buj velike sodisfacjone. Če kajšankrat vas bojo vprašal kiek vič na diele an bi radi odguoril “ne”, na stuojta se bat. Kajšankrat je buojš reč odriezano, kar je za teč, ku uagat, na uagat, uagat... Ja, v teku lieta 2000 muorta š-tudierat samuo, na kar gre vama pru. Zdravje: Ahtita se posebno na kar se tiče glavo: uha, zobje, oči an, sevieda, glava. Pokrita se, kar je mraz an če vas bo bo-leu zob biešta hitro h zobozdravniku. Bodita miemi, za de naušafata kakega žlaga! DVOJCETA Ljubezan: Za kar se tiče ljubezni, lietos bo vse novuo! Če sta šele sami, ušafata par, ki ga niesta imiel še v misleh ne, pru vas drugač od tistega, ki sta študieral! Če sta že v paru, se bo vse prenovilo. Na buojš, sevieda! Bota nazaj, ku dva murozaca. Če imata vojo menjat, kambjat... na stuojta pustit to staro pot, za te novo. Vesta, ka’ imata, na vesta, ka’ ušafata! Dielo: De sta pridni na diele, že vesta. Bota imiel pa vič sodisfacjonu, če bota nomalo buj furbasti. Sevieda, brez narest kiek slavega vašim kolegam. Če sta brez diela, uagita vprašat an kjer bi na uagal. Muorta bit optimisti an bota vidli, de puode vse takuo, ki vi želta. Zdravje: Ničku napri, ku do seda! Dielita puno športa an kar sedneta za mizo, ahtita se se prejest! An če želta zmadliet, obarnita se h kajšnemu miedihu, de vam on da pravo dieto. RAK Ljubezan: Če četa, de vas bo kajšan lju-bu, muorta priet ljubit sami sebe! Če bo takuo, lietos bota imiel ki vebie-rat! Pru takuo se bo moglo zgodit, de srečata kajšnega, ki vam direktno povie, ki dost je v vas zaljubljen! Bo te pravi človek za vas! Če imata že kajšnega, lietos bota še buj v sintoniji, ku do seda an bi muorlo iti vse po pot... če na srečata adnega, ki vam preobarne vse vaše misli! Dielo: Parvi miesac an pu na bo te prave, potlè, od 14. februarja se vam bo kar dobro godlo. Če dielata pod gaspodarjam, on končno zastope ki dost vajate an zavojo tegà vam bo dau še tuo, kar vam nie do seda priznavu. Če imata kiek vašega, lietos ratata še buj močni an kompetitivni. Muorta pa ostat nimar pošteni do vsieh. Če sta brez diela, kajšan vaš parjateu vam ušafa, kar želta. Zdravje: Tudi za kar se tiče zdravje, se muoreta i-miet buj radi. Biešta h z-dravniku, kar je potriebno an poslušajta njega kon-seje. Počivajta pogostu an gledita bit par mieru v-sakikrat, ki kiek al kajšan vas razburi, vas ujeze. LEV Ljubezan: Če sta šele sami, lohni lietos bo te prave lieto za ušafat tistega, ki gledata. Bo lahno de se lietos tuole zgodi zak na bota mislili, ku po navadi, de obedan nie vaša gliha. Bota buj parljudni, gentil an pru zavojo tega se vam kajšan par-bliža. Če sta že v paru lietos se bota lepuo zastopila an puode vse po pot. Če stvari med vam na tečejo gladko, varta se, posebno od aprila do maja, de se na podere vse kupe. Dielo: Če sta šele brez diela, na puode vse po pot, takuo ki se troštata. Bota imiela kake težave, pa bota takuo pridni, de vepejeta vse dobro, do konca. Če že dielata, ahtita se kakega kolega, ki vam bo gle-du metat poliena pod nuoge. Bota muorli bit buj pridni an potarpežljivi ku po navadi, samuo takuo puode vse po pot. Zdravje: Nič hudega, ahtita se pa na vaš harbat. Pokrita se lepuo, kar je mraz an na stuojta uzdiguvat previe pezu! V-sakoantarkaj počivajta, an če niesta med tistimi, ki se radi ulegnejo na divano. DEVICA % Ljubezan: Če sta med tistimi, ki niemajo samuo ljubezni po glave, pru zavojo tegà lietos bota imiel vič parložno-sti za srečat te pravega člo-vieka. Če sta že v paru, lietos bo vse v vaših rokah: če bota znal poslušat vašega partnerja, puode vse po pot. Če imata kake težave, bo težkuo jih rešit an višno, de se vse kupe poderè. Na bota jokal pa puno cajta, sa’ srečata hitro tistega, ki vam store spet tuč sarce. Dielo: Če sta šele brez diela, lietos bota imiel vič sreče ku po navadi. Na muorta pa študierat, de te drugi vedo, kakuo sta pridni, zatuo se bota muorli potrudit nomalo za pokazat, ki znata. Na pomuoč vam parskočejo tisti, ki so nomalo par lieteh. Če gledata dielo, na stuojta se udat su-bit. Potarpita nomalo, priet al potlè ga ušafata. Za kar se tiče sudu, lietos vam na bojo manjkal an bo tudi te prave lieto za kupit hišo. Zdravje: Na stuojta se prejest, Cene vaš Zelodac se bo huduo kumru. Posebno bota muorla ahtat zobe, kosti an kožo. TEHTNICA Ljubezan: Če sta single, na bota še dugo cajta! An višno, de srečata takega, ki parhaja od deleča an je drugačne kulture an drugačnega stanu od vašega! Bo velika ljubezan an se bo hitro zgodilo, de adan al drug se preseli za kupe živiet. Imata že vašega para an na teče vse gladko? Bota takuo srečni, de če vas zanima postrojit, postrojeta, če vas na zanima, ga pa pustita. An bota stal buojš. Lietos za vas “stat kupe s kajšnim” pride reč “stat kupe ja, ma če stojim dobro!” Dielo: Vse dobro tudi za kar se tiče dielo. Če ga že imata, stvari se bojo zbuojšale: se zastope-ta lieuš z vašimi kolegi, višno de tudi plača bo guorš... Če gledata dielo, lietos bota imiel vič parložnosti, an vse dobre. Bota muorli samuo vebierat. Tudi za kar se tiče sudu na bota imiel težav. Jih na bota imiel previč, pa vam na tudi par-manjkajo ne. Zdravje: Ahtita se kar used-neta za mizo: na stuojta se prejest! An če se troštata shujšat, poprašajta pomuoč miediha. ŠKORPIJON Ljubezan: Če niesta še oženjeni pa sta muroza že puno liet, kaj čakata se oženit? Je te prave lieto an tudi z-vezde vam parskočejo na pomuoč! Če sta šele kupe, čeglih stvari na gredo dobro, še kak miesac an se vse kupe poderè. Na stuojta bit žalostni, na bota sami dugo cajta! Če pa ušafata kajšnega, na stuojta študierat hitro na konfete, počakita nomalo za videt, kakuo gredo reči. Če sta oženjeni že puno cajta, gledita poslušat nomilo vič vašega partneija, reči puodejo buojš napri. Dielo: Če dielata pod gaspo-daijam, vašo stanje se spremeni: na buojš, sevieda! Če sta šele brez dieta, bota še le malo cajta: muorta pa bit nomalo buj potarpežljivi, ku po navadi. An če na ušafata hitro, kar želta, na stuojta bit žalostni, če bota znal počakat, ušafata pru kar želta. Kajšan od vas, pru zavojo diela bo muoru tudi zapustit rojstne kraje an se preselit kam drugam. Zdravje: Na stuojta se nimar kumrat! Stvari na gredo nimar slavo an če kajšan krat vas parti-sne kiek, na stuojta hitro študierat, de je paršla vaša ura! Pita puno uodè, bodita nomalo buj optimisti an vse se postroje. An se bota Cul tudi buojš. STRELEC Ljubezan: Ki paijatelju je okuole vas! An pm mies telih parjatelju, če sta šele sami, ušafata tistega, ki vas store poardečjet an zaljubit! Če sta že v paru, bota pm vi tisti, ki iz uogja nardita velik plemen! An vse bo spet, ku kar sta se srečal parvikrat! Če pa tele zadnje cajte sta se kregal nomalo previč... januar je te pravi miesac za začet strojit stvari med vam. Bota vidli, ki pred polietjem bo spet vse teklo gladko. Če sta se v teku lieta ’99 ločila, v liete 2000 deneta na mest vse reči, an brez se kregat. Dielo: Lietos sta super srečni! Če dielata pod gaspodarjam, če dielata sami za se, če gledata dielo... vse zvezde so vam naklonjene. Bota imiel puno sreče an v vaših gajufah bo teklo puno sudu. Zavojo tega na stuojta se zabit na tiste, ki stoje slaviš ku vi. Zdravje: Vse pm an dobro tudi za kar se tiče zdravja. Na stuojta pa se prefadjat. V-sakoantarkaj se muoreta tudi odpočit, na pade sviet! KOZOROG Ljubezan: Če sta šele sami an želta ušafat te pravega člo-vieka, na stuojta se tiščat tam doma. Biešta, kjer je po navadi puno judi: diskoteke, Cinema, gledališče, sejmi... Vam na bo težkuo srečat tistega, ki čakata že puno cajta. Sta že v paru? Lietos se bota zastopila buj, ku po navadi. Se bota pa muorli navast an pomučat, kar kor. Če sta možje... višno, de v teku lieta 2000 bota zibal! Dielo: Če sta med tistimi, ki Zeljo menjat dielo... ostanita, kjer sta. Bota vidli, ki na koncu bota imiel velike sodisfacjone. Če želta diet ki na noge, nie te prave lieto. Buojš, de počakata še nomalo an nardita lepuo vaše ratinge, de na ostanega brez fenika. Če gledata dielo, lohni na ušafata kar želta, pa bo dobra služba an na koncu bo dobra tudi plača. Na koncu lieta bota imiel vič parložnosti an bota mogli tudi vebierat. Na stuojta pa iti previč deleč od duoma. Za kar se tiče sudu ... igrajta, se bo lahko zgodilo, de udobta kiek. Zdravje: Malomanj vsi prehodeta telo lieto v dobrem stanu. An če v teku lieta '99 niesta bli pravega zdravja, lietos bota stal buojš. Ahtita se na sarce: bi bluo pm, de bi se gibal nomalo buj, ku po navadi. VODNAR Ljubezan: Sta med tistimi, ki so veseli bit “single”? Lietos na bota vič študieral takuo: srečata tistega, ki vas oštrija... an kuo bota veseli tegà! An vič ku kajšna od vas se lietos ožene al pa puode živet kupe! Če sta oženjeni že puno cajta an sta se nomalo naštufala, biešta an par dni sami sami v kajšan nov kraj. Se vameta, ku dva murozaca an višno de bo spet zibiela tekla. Če stvari med vam an vašim param na gredo dobro, lietos se vse poderè. An je buojš takuo. Se na more živiet kupe z adnim samuo za hišo, za sude, za kon-venjenco... Dielo: Niesta zadovoljni (so-disfani) vašega diela? Zelta sluzit vič, ku do seda? Je paršu cajt, de bota gledal ušafat kiek buojšega. Če sta brez diela, muorta bit nomalo buj kuražni ku ponavadi, bota vidli, de ušafata preča, kar Zelta. Zdravje: Ahtita se mraza! Se lahko prehladita, pru takuo vas bojo kosti boliele. Ahtita se tudi na vse kar se tiče oči, uha, nuos, zobe... Kajšan krat pomierta tudi prešjon. RIBA Ljubezan: Biešta miez ljudi, če Zelta srečat kakega, ki vam store tuč sarce! Če sta že v paru, an stvari nieso pru takuo, ki bi muorle bit, pustita naj se vse kupe poderè. Bo buojš za vas an za vašega partnerja. Če pa gre vse po pot, kuražno takuo napri. Na stuojta želiet, de puode buojš, na puode tudi na slaviš ne. Kuo pravi tisti italijanski pregovor? “Chi si accontenta... gode” Dielo: Če želta menjat stvari na diele, na stuojta i-miet sile: muorta znat počakat te pravi trenutek za vprašat naj vam zbuojšajo plačo al pa de vam dajo kako odgovornost. Če gledata dielo, se bota muorli potit nomalo za ga ušafat, kar pa ga ušafata, bo zaries dobro za vas. Če dielata sami za se, ahtita se na “konkorenco”! Za kar se tiče sudu, buojš de lietos bota Sparai. Zdravje: Jejta puno zelenjave an sadja, pita puno uode: vaš želodac vam bo hvaležan. Ahtita se kar uozeta avto, na stuojta gledat previč okuole če četa imiet maki-no celo do konca lieta. novi malajur z: Il četrtek, 6. januarja 2000 Condizionamenti e preconcetti linguistici tra i ricercatori friulani Testi spontanei e popolari nelle raccolte “nediške” Minìmatajur MOJA VAS **”«* ■>»*"> ****■ -H»«»«'» :» «W»«.-*'* «> .«•> -**> ***. . *««•» «f «uà,»»!«, » *>»»»•> «t!l T**»i 4*» U»^ni • 4«! «kit» &U»t» *aU«v>. D Copertina del "Vartac" del primo concorso Moja vas (1974), sotto particolare di un testo miracoloso "nediško"di Mersino in grafia italiana con termini in sloveno standard Oggi l’archivio del Centro Studi Nediža conserva alcune migliaia di scritti di diversa qualità e consistenza e che potrebbero essere oggetto di una interessante tesi di laurea. Alla categoria dei testi affini a questi appartengono vari manoscritti popolari, dove sono sconosciute l’ortografia slovena e qualsiasi altra ortografia slava . Del resto anche oggi vari autori sottopongono i testi ‘grezzi’ ad una rilettura redazionale concordata. Una ricerca su questi manoscritti dimostrerebbe che in nessun momento sono mancati tentativi di scrivere esclusiva- mente con i mezzi forniti dalla scuola monolingue, avversa alla parlata domestica. Alcuni di questi testi hanno trovato qualche collocazione in ricerche linguistiche e voglio ricordare quelle che ho sottomano. Nell’estratto di Gianfranco D’Aronco e Milko MatiCetov intitolato «Odgovori slovenskih Solarjev - Folklorna anketa v Furlaniji 1946» (“Slovenski etnograf’, Ljubljana 1951) è analizzata la ricerca della Società Filologica Friulana, realizzata in accordo con il Provveditorato agli Studi di Udine e la collaborazione di presidi e direttori. E rivolta agli scolari e studenti del Friuli dalle valli del Natiso-ne a Resia. Alla ricerca sui testi era allegato un ampio questionario sugli informatori e quanto serviva a dare un quadro della situazione linguistica del 1946, quando ancora resisteva a Udine lo spirito della liberazione dal fascismo, ma che nelle Valli del Natisone prendeva una piega diversa. Lasciamo perdere. Si trattò di un esperimento mai più ripetuto, fin quando non avviammo il concorso dialettale sloveno “Moja vas” nel 1974. Nel 1946 parteciparono 36 studenti, tra elementari e magi- strali, per un totale di 75 testi sloveni, dei quali 2, Dio sa come, di Kobarid. I testi provenienti dalle Valli del Natisone furono solo 5, raccolti da 2 studentesse della terza magistrale di S. Pietro al Natisone, Silvia Crucil di Clo-dig (1 testo) che ebbe come informatore Rinaldo Lusza-ch di Costne, e Anna Sion di Osgnetto, S. Leonardo (4 testi) che ebbe come informatori gli zii Terlicher. Questo prezioso volumetto offre un’infinità di spunti, che con rammarico debbo tralasciare, salvo raccontare che la scrittura della comunissima parola “kruh” (il pane) viene scritta in quattro modi diversi: cruh, cruc, curug, eros, oppure la parola “skuhu” (cotto, part. pass.): scuhou, scuhuu, scughuv, scucu, squ! Prendiamo ora un altro e-stratto, questo di Pavle Merkù di cui però non cito i dati bibliografici perché non ci sono nel fascicolo: “Na-diski rokopis o zdravilstvu”. 11 quadernetto manoscritto dialettale sulla medicina popolare gli era stato dato, insieme ad altri scritti, dall’etnografo Gaetano Perusini. Merkù riporta la copia fotografica delle ricette, pagina per pagina, l’esatta trascrizione a stampa e il commento per ogni pagina. Individua la fonte in un testo del “Domaci zdravnik” del 1892, ma la copia/firmata’ da Scuoch Giuseppe e Pauletig Giovanna, ha alterato un po’ per volta l’originaria forma ortografica. Un lavoro molto esteso sulle tradizioni popolari del- le Valli del Natisone è opera di Andreina Ciceri, parte del quale è stato pubblicato nel libro “Val Natisone” (Società Filologica Friulana, 1972). La ricerca della Ciceri “Le tradizioni popolari della Val Natisone e convalli”, realizzata con la collabo-razione di 93 informatori meriterebbe un’analisi meno frettolosa della mia. Ha comunque il pregio della mole del materiale: il ciclo dell’anno, dell’uomo, i giochi, il lavoro, l’alimentazione, la medicina popolare, gli scongiuri, la religiosità popolare, gli esseri mitici e le credenze. Quasi sempre i ricercatori friulani ed italiani sono timorosi di trovarsi di fronte a «testi disgraziatamente modificati e sostituiti alla dizione locale termini della lingua letteraria slovena». Andreina Ciceri non poteva sapere che lei stessa ha riportato nel suo materiale termini della lingua d’ol-tre confine, o termini assolutamente identici tra ‘ne-disko’ e standard. 11 problema veniva posto dalla stessa Ciceri nella breve introduzione: «Il mio dolore è stato quello di non conoscere affatto lo slavo e qui vi sono parecchie varietà dialettologiche» risolvendosi quindi alla copiatura «da foglietti e quaderni conservati da informatori o scritti sotto dettatura e controllo degli stessi». Per la paura di introdurre termini ‘sloveni’ la Ciceri ha rinunciato ai testi di letteratura popolare, cioè di persone che sanno scrivere! Il metodo della meticolosa trascrizione e scrittura sotto dettatura ha giocato tuttavia un brutto scherzo alla ricercatrice. Eccone alcuni: «Jesus Cristus iè u vortoze clecin, so nos carvovu puot patin, so nose griosnisce od cudisc indù usofan bin...»: qui le ‘u’ sono diventate ‘n’, le ‘a’ e le ‘e’ si sono trasformate in ‘o’, la ‘h’ è diventata ‘sc’, e via dicendo. Il pasticcio della Ciceri è frutto dell’incapacità di interpretare corretta-mente la stessa ortografia i-taliana corsiva, qui usata. In grafia italiana sarebbe: «Jesus Cristus ie u vartaze cle-ciu, za nas karvavu puot po-tiu, za nas griesniche od hudih iudi usafan biu...» (Jezus Kristus je v vartace kleCu, za nas karvavo puot potiu, za nas griešnike od hudih judi ujet biu...). Non parliamo poi di una indispensabile trascrizione slovena-slava. E c’è di peggio, come la divisione delle parole, evidente frutto di una incompresa dettatura sillabica ed una trascrizione maldestra: «uvaso hiso - smupar sii - sdravie -an - ve - se je - smovan par nesli ...», invece di «u vaso hiso srnu parsli, sdravie an veseje smo van parnesli...» (V vašo hiso smo parsli, z-dravje an veseje smo parnesli...): quale scempio della “negletta favella nediska”! La Ciceri ha evitato le contaminazioni slovene, che vedeva sempre in agguato, combinando questi pasticci, piuttosto che consultare una persona in possesso di una elementare conoscenza dello sloveno e del dialetto. (Scritture, 29) Paolo Petricig '/-i,a Picu/ 3 v* Vs č&s, ^ /io OS«42-V *** '-7Z/ 9 g Ju* & #■>' JfM,'- -ATeLuLtkJb Jsadkgg.mPat+. iSČ:.... &.*.j3*l jčiji . Trascrizione in ortografia italiana Sveto Pismo Gospuada Jesusa Cristusa pisano slatmi zierehvami tuo pismo posiano po Angelo Gabrielo eni diclizi po imeno Brigida ie zmiesta Marsiglie na Franzuoschin tista dicliza ie bila mutasta nia stiar lieta govorila pronic in co je slisala tuo pismo ie preuarila tricrat... Trascrizione in grafia slovena Sveto pismo Gaspuoda Jezusa Kristusa pisano z zlatmi Carkami, tuo pismo posjano po Angelu Gabrielu adni deklici po imenu Brigida, je z miesta Marsiglie na Francuoskin, tista diklica je bila mutasta, nie štier lieta govorila pru nic, in ko je sliSala tuo pismo, je preguorila trikrat... Beneške križanke (Guidac) Horizontal Vodoravno l. VoSCila za 25. dičemberja. 10. Pride priet ku dvakrat. I L Ob dvanajsti... zvoni pudan. 12. Kvaliteta, varjant, specie. 13. Brieg, na katerim je Stara Gora. 14. Moške ime; plin, gas. 15. Je umarla v Parizu ku muroz Dodi. 16. Takuo zaCne loterija. 17. Se ga vsak boji potle, ki je ratala ... jama. 18. Oštarija, Gostilna. 19. Svet Petar. 20. ReCanski inženir. 22. Zid, ki azparti sobe, Stance. 24. Pu tata. 25. Moške ime tu Iliade, gaje ubu Achille. 27. Jo lovi maCka. 28. Takuo je zaueku C. Colombo, kadar je zagledu Ameriko. 29. Gor na anj se partakajo ticaci an pudgane. 30. Dobro... za Angleže an Amerikane. 31. U Benetkah se klice gondola. Vertikal Navpično 1. VošCila za parvi dan ženarja. 2. Adan, ki zna runat an strojit vino. 3. Luožt tam, ki na obedan ušafa. 4. Vas blizu Casso, ki jo je biu poplavu Vajont. 5. Ljubljanski Amaterski Ansambel. 6. Banka Tržaška. 7. Sindaki. 8. Adna od treh sestri (Cechov). 9. Zadnji konac cigareta. 13. Beneška gospa. 15. Dreški Zavart. 17. More bit Aida, Tosca, Nabucco... 19. Angleška štorija. 21. Furlanska. 22. Strah je zgubu... rep. 23. Ja al...? 24. Stampa. 26. Pred kosilom reCemo “Dober...”. 27. Se ga ima, kadar ni vojske. 29. Babe an ardane (zaCetnice). Šport novi mata jur četrtek, 6. januarja 2000 GENNAIO 3 - La Valnatisone supera per 2-1 il Tavagnacco qualificandosi per i quarti di finale di coppa Regione. 9 - Con la vittoria per 2-0 sul campo del Chiavris gli Juniores affiancano il Tavagnacco in testa alla classifica del proprio campionato. 20 - Terzo viaggio a vuoto della Valnatisone a Trieste per la gara col Domio. FEBBRAIO 2 - Al quarto tentativo viene recuperata la gara col Domio. 6-11 Drenchia/Grimacco batte la Vertikal Val Torre nel derby amatoriale di Seconda categoria. 14 - La neve costringe la Valnatisone a giocare a Re-manzacco la gara interna contro l’Union Nogaredo. 27 - Superando per 3-0 il Turkey pub, il Reai Filpa di Pulfero si insedia solitario in testa al campionato amatoriale di Eccellenza. 28 - Con il pari interno con la Torreanese la Valnatisone interrompe la serie negativa di cinque sconfitte consecutive. MARZO 10 - Superata anche la Ge-monese, la Valnatisone è in semifinale di coppa Regione. 14 - Quattro giorni più tardi gli azzurri superano anche la Tre Stelle, ottenendo la salvezza matematica. 19-11 Reai Filpa batte il Bar Corrado conquistando con un turno di anticipo il titolo. 20 - Le ragazze della Poli-sportiva San Leonardo vincono la gara esterna a Civi-dale con l’Asfjr conquistando il quarto posto finale. APRILE 3 - La Valnatisone viene e-liminata dalla Futura di Carlino nelle semifinali di coppa Regione. 17 - Gli Juniores della Valnatisone, superando per 5-1 11 Chiavris, vincono il campionato a distanza di dodici tleta di Merso di Sotto. 17 - La squadra di S. Pietro “Pizzeria le Valli” vince la 15a edizione del torneo di calcetto di Liessa superando S. Leonardo “Distributore Shell Cemur”. 26 - La bocciofila Soča di Tolmin vince a Cividale il tradizionale incontro tra le squadre tolminesi e ducali. AGOSTO 1 - La compagine del “Coffee store”, composta soprattutto da giocatori sloveni, si aggiudica il torneo di calcetto di Livek. 14 - Franco Rudi si impone nella 19a edizione della cronoscalata Ponte del Ti-glio-Tarcetta. SETTEMBRE 5 - Assegnati sul Matajur i titoli della montagna Udace di Ciclismo. Al Ponteacco, che batte Stregna in finale, va il secondo torneo di calcetto a Cosizza. 19 - Inizio vincente nel campionato per la Valnatisone. 25 - A Tolmino la locale società bocciofila Soča si aggiudica la gara di ritorno della sfida italo-slovena i-potecando la vittoria del trofeo biennale. OTTOBRE 7 - La sezione del Tiro a segno di Cividale, presieduta da Giuseppe Paussa, supera la soglia dei 500 i-scritti. 10 - Iniziano i campionati giovanili, di 3. categoria ed amatoriali. NOVEMBRE 1 - Si chiude in parità il primo derby di calcetto tra 11 Bronx team ed il Paradiso dei golosi. 14 - La Polisportiva Valnatisone vince il derby di Seconda categoria amatoriale superando la trattoria alla Leggenda Drenchia/Grimacco. 17 - Grazie anche ai tre rigori parati da Mauro Spe-cogna, la Valnatisone supera i sedicesimi di coppa Regione superando il Cas-sacco. 1999, un anno di sport senza grandi “scosse” In evidenza le squadre giovanili, il successo di Chiacig agli Europei anni dal precedente successo. 18 - A sei anni di distanza, con tre giornate di anticipo, gli Allievi della Valnatisone si aggiudicano matematicamente la vittoria nel proprio campionato. 25 - Superando la capolista Costalunga la Valnatisone chiude la serie delle gare casalinghe. I Giovanissimi battono la capolista Pagnacco chiudendo le loro fatiche annuali al quarto posto in classifica. MAGGIO 1 - Il Reai Filpa viene eliminato dal Manzano negli ottavi dei play off. 2 - La vittoria a Reana consente alla Valnatisone di piazzarsi al nono posto nel campionato di la categoria. 3 - Gli Esordienti del Tolmin vincono ai calci di rigore il torneo notturno di Buttrio superando la Ge-monese. 15 - Dopo la vittoria sul Porpetto gli Juniores perdono ad Opicina dando l’addio alla finalissima. I Giovanissimi dell’Audace di S. Leonardo, protagonisti del 1999 con il terzo titolo regionale per società pure. Sotto gli Over 35 della Valnatisone vittoriosi nel 1S memorial Angelo Specogna 19 - Gli Allievi della Valnatisone, dopo avere dominato nella finale provinciale la Manzanese, vengono eliminati ai calci di rigore. 29 - L’Opicina batte il Fiume Veneto per 3-2 vincendo il titolo regionale juniores, trofeo Mocarini, a S. Pietro al Natisone. Nella stessa serata la Valnatisone Over 35 si aggiudica il triangolare con la Torreanese e la Cividalese valido per l’assegnazione del l8 memorial Angelo Specogna. 30 - Un clamoroso 16-1 consente al Reai Filpa il passaggio alle finali nazionali Uisp. GIUGNO 6, 13, 20 - I Giovanissimi dell’Audace conquistano il terzo titolo regionale per società pure, battendo nell’ordine l’Ariis S. Polo (4-0), Fagnigola (1-0) ed Esperia Trieste (10-0). 26 - La bocciofila Ducale di Cividale festeggia i venti anni di attività. 27 - Il Reai Filpa di Pulfero si classifica terzo alle finali nazionali. LUGLIO 3 - L’Italia di basket vince gli Europei di Parigi. Nelle file della Nazionale gioca anche Roberto Chiacig, a- Roberto Chiacig, punto di forza della Nazionale di basket Na tretji tekmi skakalne turneje in na veleslalomu v Sestriereju Slovenci brez velikega zadovoljstva Avstrijec Andreas Widholzl je v nedeljo zmagal na tretji tekmi novoletne skakalne turneje v tej zimi v Innsbrucku. Na drugem mestu je bil Nemec Martin Schmitt, tretji pa Finec Janne Ahonen. Od Slovencev se je v finale uvrstil le Peter Zonta, ki je bil 19. Primož Peterka je tekmo končal po prvi seriji na 41. mestu, BIa2 Vrhovnik pa na 47. Isti dan je pa Finec Sami Uotila osvojil prvo mesto na veleslalomu za Trofejo La Gazzetta dello Sport, ki je bil v Sestriereiu Mladi finski smučar je v treh vožnjah (za zmago dva najboljša časa) je z 24 stotinkami sekunde prehitel favo- riziranega Avstrijca Christiana Mayerja, tretji je bil Italijan Patrick Holzer. Slabo se je odrezal Slovenec Jure Košir, ki je v konkurenci 12 smučarjev osvojil 11. mesto, ki je bilo tudi zadnje, glede na to da je v drugi vožnji odstopil Italijan Giorgio Rocca zaradi padca. Kaže, da si je Rocca resneje poškodoval koleno. Uotila je star 23 let in doslej ni dosegel boljših rezultatov, tudi zato ker v svetovnem pokalu skoraj nikoli ni uspel dobro izpeljati obeh voženj. Tudi tokrat v drugi vožnji ni bil posebno učinkovit in je Sele v tretji z izrednim spustom presenetil vse in zanesljivo zmagal. DICEMBRE 5 - Prima vittoria in campionato della Savognese che supera per 1 -0 i Fortissimi. 19 - Con il pari nel recupero contro il Mereto di Capitolo il Reai Filpa di Pulfero è campione d’inverno, a-vendo tre lunghezze di vantaggio sul Termokey. 20 - La Valnatisone chiude l’anno con la prestigiosa vittoria a Trivignano. Le ragazze della Polisportiva San Leonardo guidano il girone A del campionato di Seconda divisione di volley. 16 - Si rinnova il tradizionale appuntamento dell’Udinese calcio al santuario di Castelmonte. 8 novi mata j ur Četrtek, 6. januarja 2000 S0V0DNJE Smo ostal brez farmacije Na pu dicemberja smo ostal brez besied, kar smo vidli, de lekarna, farmacija, ki je bla v naši vasi že puno liet, je zaparta. Daržu jo je an farmaCi-st, ki je parSu tle h nam taz Veneta, dohtor Bruno Ivanissevich. Sevieda, po naSih vaseh se na more služit ku po miestah, pa farmacija je ’na potriebna stvar za ljudi, ki Se. žive tle par nas. Skoda, de meniamo vic telega servisa. TroStamo pa se, de se bo zgodilo, de jo prime v ruoke kak drug farmaCist. GRMEK Hostne-Škrutove Zapustu nas je Paolo Kokocu V Cedajskem Spitale je zavojo hude boliezni uma-ru Paolino Floreancig -Paolo Kokocu po domaCe. Imeu je 66 liet. Paolo se je rodiu v veliki Kokocuovi družini v Hostnem. Na žalost seda v hisi v vasi nie vic obedne-ga: oCa an mat sta umarla, malomanj vsi otroc so muorli iti po sviete zavojo diela an kar so se vamil da-mu, so šli živet v dolino. Drugi nje sinuovi le zavojo diela so Sli živet kam drugam. Tudi Paolo je njega zadnje lieta preživeu v Sk-rutovem, kjer je biu kupu hišo. Blizu njega živi tudi brat Gianni z njega družino an pru oni so lepuo skar-biel za anj, posebno seda, ki je biu bolan an je imeu potriebo pomoči. Kak mie-sac od tegà mu je umaru brat Attilio v Franciji. V žalost je pustu brate, sestre, kunjade, navuode an vso drugo Zlahto. Paolo bo venCni mier poCivu na Liesah, kjer je biu njega pogreb v sriedo 22. dicemberja popudan. novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotoslavek in tisk PENTA GRAPH srl Videm / Udine DSP] Včlanjen v USPl/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - D1STRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Žiro račun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 20% Veliki Garmak Umarla je Perina Drejcova V liepi staruosti, 85 liet, je za nimar zaparla nje trudne oCi Pierina Chiabai. Perina je bla uduova od Bepcja Trusgnach iz Zve-rinca, ona je bla pa Drejcova iz Velikega Garmikà. Tle je tudi živiela an ker nie bla dobrega zdravja, so jo gledal an varval Uo-grinknih, kjer je oženjena nje sestra Antonia. V žalost je pustila sestre, navuode an drugo Zlahto. Nje pogreb je biu v pandiejak 3. Zenarja popudan na Liesah. PODBONESEC mmmmmmmmmmaammmmm Marsin Zbuogam Antonio So bli zaries žalostni božični an novolietni prazniki za MaskoviCovo družino iz Pocere. Kak dan pred Božicam je hu-duo zboleu njih mož an tata Antonio Fantig - Ton-ca Maskovicu. Pejal so ga v špitau pa pomuoc mie-dihu mu nie bla hnucu. Zadnje dni dicemberja je umaru. Za njim joCejo žena Rina, hCere Chiara, ki živi v Parizu an Jenny, sin Marino, ki je v Londonu, zeta, navuodi an vsa druga žlahta. Tonca je biu velik die-lovac. Kar je biu mlad je huduo tarpeu tudi zavojo ujske. Biu je med tistimi, ki so bli deportani v Dachau. An na njega pogrebu, ki je biu v nediejo 2. ženarja v Dolenjim Marsine, so prebral tudi molitev deportiranih. Puno judi se jih je zbralo za mu dat zadnji pozdrav an takuo so pokazal, kakuo je biu Tonca spoštovan an ljubljen Človek. Gor. Marsin - Spietar Žalostna novica Za venCno nas je zapustu Giuseppe Cucovaz. U-maru je v videmskem špi- VENDESI a Osgnetto di S. Leonardo ampia casa con annessa stalla, da ristrutturare. Per inf. telefonare ore pasti allo 0432/723062 OCCASIONE!!! Rover 214 GTI coupé 1400 cat. 16v anno 1993 in perfette condizioni, inurtata, sempre garage, uni-proprietario vende a lire 9 milioni trattabili. Telefonare allo 0335/8406228 o 0432/727740 (ore pasti) tale. Imeu je 72 liet. Za njim joCejo hCi Nadia, zet Stefano, navuodi Matteo, Andrea an Nicola an žlahta. Bep, takuo so ga klical vasnjani, se je rodiu v Gorenjim Marsine, v K-rancovi družin. Potlè kupe z družino je biu Su živet v Cedad. 2e puno liet od tegà mu je bla umarla žena, ki je bla iz Starmice. Potlè je biu zgubu Se mladega sina v ciestni nasreCi. Zadnje lieta jih je preživeu par hCeri Nadiji v Spietre. Za mu dat zadnji pozdrav smo se sreCali v cierk- vi tele vasi 5. ženarja. Za nimar bo poCivu v Cedajskem britofe, kjer so podkopani tudi žena an sin. Carnivarh Se na smart v naši vasi Lieto 1999 je bluo zaries žalostno lieto za našo vas: zgubil smo puno moži an žen an na žalost smo zaključili lieto Se z adnim pogrebom. Za nimar nas je v videmskem Spitale zapustu Angelo Cemet. Po domaCe pravejo družini ta par Cakeh. Biu je klasa 1931 takuo, de je imeu 68 liet. Tudi on je biu velik dielo-vac, kupe z njega družino je daržu velik hliev. Je hvala njim, Ce v Camimvarhu je Se puno žvine an imajo mlekarinco. Z njega smartjo je v žalost pustu ženo Antonietto, ki domačini ji pravejo Min-ca Zantovinoua, sinuove Giuliana an Isidora, brate, sestro, kunjade, navuode an vso drugo zlahto. Na njega pogrebu, ki je biu v Carnimvarhu pru zadnji dan lieta 1999 se je zbralo zaries puno ljudi. DREKA Trinko Smart v naši vas V videmskem Spitale je umaru Emilio Trinco -Miljo Benju po domaCe. I-meu je 70 liet. Dvie lieta od tegà, mie-sca marca, mu je bla u-marla Zena Olga Vinjudina iz TruSnjega. Tudi Miljo je biu šu v Belgijo, kjer je dielu puno liet kot minator. Tle so se mu ble rodile tri hCere: Grazia, Vilma an Mirella. Z njega smartjo je v žalost pustu nje, zeta Romea, navuodo Pamelo an vso drugo zlahto. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v pandiejak 27. dicemberja zjutra par Devici Mariji na Krasu. SPETER Ažla Pogreb v naši vasi V Cedajskem Spitale je za venCno zaspau Giovanni Cont iz Ažle. Imeu je 76 liet. Giovanni je biu zlo poznan tudi zavojo njega diela, ker je puno liet dielu kot taksist. Na telim svietu je zapustu sinuove Ivana an Tiziana, nevieste, navuode Roberto an Federico an vso drugo Zlahto. Njega pogreb je biu v Ažli v Cetartak 30. dicemberja popudan. PREMARJAG Premarjag - Debenije Oblietinca II 9 gennaio ricorre il nono anniversario da quando ci ha lasciati il nostro caro Eugenio Ruttar - Piercu di Obenetto. Con amore e tristezza lo ricordano la moglie Teresina, le figlie Silvana e Antonietta, il genero, la nipotina ed i parenti tutti. Rifugi Sp±AfZ1£ 'JV Sempre aperto! Zi. • t Tel. 0368-3710209 ! ■ . ■ - ■ ■ Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 8. DO 14. ŽENARJA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 URNIK: 8.30/12.30-15.39/19.30 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoC se more klicat samuo, Ce riceta ima napisano »urgente«. Kronaka Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo ob 10.00 Debenje: v sriedo ob 11.45 Trinko: v sriedo ob 10.30 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.15 do 11.45 v sriedo ob 9.30 v petak obd 9.30 do 10.00 Lombaj: v sriedo ob 11.15 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje: v torak od 11.30 do 12.00 v četartak od 10.30 do 10.45 Oblica: v četartak od 9.30 do 10.00 Gorenji Tarbi: v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 10.00 do 11.00 v četartak od 11.00 do 12.00 v petak od 10.00 do 11.00 anod 16.30 do 17.30 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. ZaManzan:tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. 12.17*, 12.37*, 12.57* 13.17,13.37,13.57,14.17*. 15.06,15.50,17., 18. 19.07, 20. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53’,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 1 7.30,1 8.25,1 9.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč.... 113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad..............731762 Ronke Letališče..0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,.732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje ..............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281