24. številka.
Ljubljana, v soboto 30. januvarja.
XXV. leto, 1892.
U priivnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari
Vabilo na naročbo.
Klavno p. u. olM'iiiMlvo uljudno vabimo um novo naročbo, stare gospode uarof ulke pn, ka-Cerim bo poteklo koncem meseca naročnino* prosimo, da Jo o pravem ćasu ponove, da potil-IJanJe ne preneha In da doke vse številke.
.SLOVENSKI NAROD"
velja » Lfabljanske naročnike kres pošllja-
n|a na dom t Vhc leto . . .  gld. IS*— I i etrt leta   . .  (Id. »»O Pol leta ...    »i   6*501 Jeden mesec. 1*1« Za poAilJan|e na dom se računa lO kr. ua mesec, SO kr. aa četrt leta. II pošiljanjem po poŠti velja i
Vse leto  . . . gld. IS— I Četrt leta . . . gld. 4--
Pol leta ...    ,,    S*— I Jeden mesec . l-ŠO Naroeuje se lahko s vsakim dnevom* a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se me oiiramo na dotično naročilo.
Upravništvo „Slovenskoga Naroda11.
Se jedenkrat češka sprava.
Nesrečua češka sprava, o kateri se je Že popisalo toliko črnila, o kateri je bilo že toliko govorjenja in katera je prouzročila nečuveni propad Btaročeške strank«, bila je nekaj časa že skoro pozabljena, vsaj se ni nikdo dosti več brigal zanjo.
Zdaj začela je pa na novo »tražiti po predalih časnikarskih in vzbudila zadnje dni precejšen vihar v krogih nemško-liberalne stranke. Dne 26. jauu-varja minulo je drugo leto, odkar so se na Dunaji izumile famozne punktacije, ki so strmoglavile Riegerja in njegovo stranko. Leto dni pozneje preverili so se njih stvoritelji sami, da so bili preva rani, postali so previdneji in neso se hoteli spuščati v daljne obravnave, vsa spravna akcija zastala je, najvažnejše nje točke neso prišle še na dnevni red.
Deželni zbori, ki bo se imeli sniti prve dni februvarja, so odgođeni zopet na negotovi čas, glavni povod temu je menda baš deželni zbor češki, v katerem bi se imelo nadaljevati posvetovanje, kako dokončati pričeto delo.
Te dni imeli so zastopniki konservativnega plemstva češkega shod, ki je silno razburil vso levičarsko stranko in nje organe, katerim v zadnjem
Času raste od dne do dne greben. Niti historično plemstvo češko, o čegar konservativnih nazorih gotovo ni dvomiti, ne upa si pritrditi temu, da bi se sprava izvedla tako, kakor to tele matadorji nemško liberalne stranke. In zato nastal je grozen vik in krik v nemškem taboru.
Ni sicer vse resnično, kar poročajo nemški listi o tem shodu čeških plemičev, ki se je baje vršil v navzočnosti cesarskega namestnika samega in pri katerem je pokazalo češko plemstvo „odločuo nevoljo do daljnega sodelovanja in nadaljevanja spravnega dela,* to pa je res, da se mnogim čas ne zdi primeren, da bi se nadaljevalo pričeto delo.
O tem ima klerikalni Hat „Čeh', ki je v tesni zvezi s plemstvom, uvaževanja vredno izjavo, v kateri pravi : Shoda, kakor so pisali Dunajski listi, nt bilo. Konservativno plemstvo se ni izjavilo proti spravi, pač se pa mnogim sedanja doba razjarjenosti in napetosti ne zdi pripravna za nadaljevanje dogovorov o spravi, posebo pa o razdelitvi okrajev, ker morajo biti vse dotične predloge prej izgotov-Ijene po željah prebivalstva samega, z ozirom na komunikacijske in gospodarske razmere. Zato spoznavajo mnogi člani konaervativnega plemstva kot potrebno, da se počaka, dokler ne bode ves opera t o tej razdelitvi gotov.
To je v glavnih potezah mišljenje, kakor se je izrazilo v krogih češkega plemstva.
Temu pristavljajo „Narodni Listv", da torej le bojazen, da bi se razjarjenost v češkem narodu še bolj ne povekšala, Bili plemstvo do tega, da se še počaka s stvarjo, da pa sicer ostaja pri punkta-cijah. za katerih izvršitev se ji le sedanja doba ne zdi pripravna.
Mogoče pa je, pravijo „N. L.", da pri tem odločuje še druga spekulacija. Že davno ni nikaka tajnost in pritrdili bo temu tudi govorniki iz plemstva sami, da so gospodje kavalirji šli Plenerju na punktačne limanice iz mržnje do mladočeških „novih husitov".
Taafle ustregel je gorki želji grofa Riharda Klam-Martinica in njegove stranke, ki jo je gojil poslednji že pred dvema letoma, ustrojila se je falanga proti Mladočekom s pomočjo Nemcev.
Neki drugi list prijavil je, da je cesarski na-
mestnik grof Thun tega mišljenja, da bi bilo naj-modrejšj odgoditi vso obravnavo o spravi, kar se tiče omejenja okrajev, za uekoliko let. Temu nazoru baje pritrjujejo Staročehi, da obdrže svoje mandate in hočejo počakati, da se razruši mladočeška stranka. Potem baje bi se dalo napredovati v spravni akciji.
„ Torej špekulacija na naš pad, pravijo „N. L.* Gospodje mislijo, da bodemo poginili, ako nam odvzemi) nevarnost punktacij. Naj le poskusijo ! Mi nemamo prav nič proti temu".
Iz vsega navedenega je jasno, da je vender najbolj strah pred Mladočehi, za katerimi stoji narod češki, tega vender ne bode nikdo tajil, ki je ustavil obravnave v zadevi sprave. Bodočnost pa nas bode učila, kdo ima prav, tisti, ki računi na bližnji propad mladočeške stranke, ali pa tisti, ki ima bolje mnenje o stranki, ki zastopa danes češki narod in ga bode zastopala tudi nadalje, in sicer tako dolgo, dokler ta narod ne bode temeljito spremenil zopet Bvojih nazorov in svojega političnega mišljenja.
•Sprava pa je na vsak način, če ne popolnoma pokopana, vsaj odgođena „ad calendas graecaa".
Državni zbor.
Na Dunaji 27. januvarja.
Poslanska zbornica.
Obravnava o preustroju pravoslovnih ukov nadaljuje le počasno. Akopram je snov že znana in jo je obravnavala tudi že gospodska zbornica, vender prevladuje velika nejedinost. A protivniki in pristaši načrta niso povsem zadovoljni z njim, in žele poprav, temeljitih poprav, tako, da, ko bi se hotelo vsem ustreči, gotovo tudi v tem zasedanji zbornica ne zakonca in ne vsprejme načrta.
V 104. Beji razvijala so se najrazličnejša na-čels in se z vsem govorniškim naporom dokazovala poslušalcem kot nujno potrebno. Konečno bode pač vladna predloga zmogla.
Ob 11 Vi uri v jutro otvoril je Sraolka sejo in zbornici objavil smrt matere naše cesarice, na kar je ista povodom sožalja doizvolila mu isto Iz-reči na pristojnem mestu. Na to nadaljevala se je obravuavu o vladni predlogi preustroja pravoslovnih ukov.
LISTEK.
Jožef Reselj.
tKouec.)
Že predno se jo poskusila vožnja s pomikom na vijak, zvabil je Heselja neki agent na Francosko, naj bi tudi tam pokusni svojo iznajdbo. Reselj je to storil in vožnja s pomočjo vijaka obnesla se je izvrstno. Toda francoski podjetniki neso hoteli o kaki pogodbi z izoajditeljem nič slišati, da bi jim ne bilo treba ž njim dobička deliti. Vsled tega prišel je Reselj na tujem v velike denarno zadrege, katere mu je „prouzročila iznajdba vijaka", kakor se je Reselj sam izrazil. Iz teh zadreg pa mu je zopet pomagala njegova iznajdljivost, ki je vedno zasledovala praktično korist. Izumil je namreč nov način, kako barve iz rastlin dobivati in to iznajdbo je prodal nekemu bogatemu barvarju v Parizu za 1000 frankov. S tem denarjem se je Reselj v Trst vrnil in tako je barvar pomagal izumitelju vijaka!
Politi 1829. I. poskusili so vožnjo z novim parnikom na vijak, katerega so bili krstili „Civettau, t j. sova. Štirideset oseb se je nahajalo na parniku,
ko so stroj zakurili in ga spojili z vijakom. Naglo zdrči ladija po morji in bila bi prebrodila šest milj (po 1 85 km) v uri, da se ni nesreča pripetila. Reselj se je že v Bvojem srcu veselil in upal triumfalno vožnjo obhajati, kakor 22 let poprej Fulton v New-Yorku, ki je bil izumrl parnik na kolo. Ali njegov triurni je bil kratek, ker že pol miljo daleč od obale obstane najedenkrat parnik. Kaj se je bilo zgodilo? Preiskali so kuj vijak in našli, da je popolnoma nepoškodovan. Pač pa se je pokazalo, da se je bila odtopila parna cev, katero so bili na mehko, mesto na trdo začinili. V dveh, treh urah bi bili lahko to popravili ali pa cev zamenilt, ali Fentauu, ki se je že bil začel kosati zaradi tega podjetja, porabil je to priložnost in se odrekel zvezi z Reseljem. Ta je začel seveda Fontano tožiti zuradi prelomitve pogodbe, ali kako naj bi užugal mali uradnik bogatega Fontano V Reselj je pravdo izgubil v prvi instanciji in še le v drugi so mu dalj prav. Poslali pa so spise k najvišemu sodišču na Dunaj, naj se tam stvar konečno odloči. Predno je ta odločitev prišla, umre Fontana in Reselj, ki je moral za veliko avojo družino skrbeti, se pogodi s Fonta-ninimi dediči in dobi tako vsaj nekaj odškodnini.*. Prva vožnja s parnikom se je bila torej pone-
srečila in Reselj je živel pozabljen v Trstu, za njegovo iznajdbi) se ni nihče več zmenil. Kar se začne množica nekega dne I. 1840. v Tržaški luki zbirati, ljudje letajo na obal skupaj, se rinejo in 8ujejo ter kažejo b prstom na neko neznano ladijo, ki je bila pod angleško zastavo v luko priplula. Da je to parnik, videlo se je koj, ker ni bilo jader nikjer videli iu iz dimnika se je kadilo. A kako je ta gost v luko prišel, ker ni imel nič kofes ob strani? Kmalu se je skuzalo, da je to parnik vijak in tudi Reselj ga je prišel gledat. Videl je, da su vijak prav aa tistem mestu nabaja, katero mu je on že 1. 1812. določil. Tudi oblika mu je bila ravno taka, kakor jo je bil Reselj narisal, le nekoliko krajši je bil postal.
Kaj se je bilo torej zgodilo? — Za julija meseca 1829. pridobil si je bi) nekdo na Angleškem pateut na vijak, katerega je neki „ tujec" iznašel. Ta tujec ni bil nihče drugi, nego naš Reselj, ki je bil že februvarja 1. 1829. poslal svoje načrte gori omenjenemu agentu, naj jih v denar spravi. Bog ve po kaki poti so prišli ti načrti v roko vlastela Srni t h a, ki je dal po njih narediti ravno tak vijak za parnike, kakeršnega je bil Reselj že leta 1812. načrtal. Smitn je naredil več poskušenj s tem
Prvi govornik grof S t ii r g k h povdarjal je znamenitost pravnozgodovinskih disciplin, ki so podlaga vsemu pravoslovju. Radi tega vidi se mu umesten prenarejeni načrt gospodske zbornice, katera je to označila v tem, da je odločila za iste uke 4 tečaje.
Posl. Pirquet meni, da vseučilišča nimajo vzgajati učenjake, marveč uradnike, vsaj država ima ta smoter in ona je v tem pač veljaven taktor. Učenjaki postanejo iz sebe. Sicer se je i v ostalem vse naše visokošolstvo preživelo. Oo sam ravno ni nasprotnik novemu načrtu, vender mu nikakor ne ugaja, da zahteva obveznost poslušanja nekaterih predmetov.
Posl. P i ninski zagovarja načrt, vender tudi on zahteva, da se vsaj v uekoliko premeni. Govornik sosebno želi, da bi se v kolikor pri predavanji av-strijHke zgodovine, v toliko tudi pri skušujab zahtevalo poznanje razvitka prava o posameznih deželnih skupinah avstrijskih.
Naučni minister Gautsch priznava, daje pripadnik pravnozgodovinskih ukov. Z ozirom na novi predmet avstrijske zgodovine na pravoslovnih fakul-lah meni, da je že mnogo pisateljev v isti vedi nastopilo in bi se početkom mogli uporabljati tudi profesorji modroslovnih fakultet. Zahtevanje Pinin-skega vidi se mu utemeljeno, radi česar hoče isto uvaževati. Z ozirom na zahteve Masarvkove meni, da želi isti socjologičuo - zgodovinsko-modroslovno opaževanje prava. V to bi bilo potreba po njegovem mnenji socijalne države, socijalnega prava — in kadar bi se to zgodilo in završilo, potem stoprav bi bilo možno iz njegovega stališča priučevati si prava.
Zakonski načrt vlade zahteva, da se pot na* kaže, po kateri ima mladina stopati in to vidi se mu dovoljno, radi česar predlogo priporoča v vsprejem.
Mladočehu Slavi k u vidi se, da se na zgodovino preveč ozira, a na praktično in faktično potrebo mnogo premalo. Zuauje pozitivnih zakonov je za mladega uradnika posebne neobhodne važnosti, zgodovina njihova pa pač le zgodovinske. Radi tega želel bi, da se ustreže bolj današnjim potrebam nego spominom, kakor to čini predloženi načrt.
1'osl. Sommaruga nasprotno želi, da bi isti zakonski načrt skrbel i za to, da bi slušatelji po dovršenih ukih i še nadaljevali teoretične uke tudi v praksi.
Obravnava se na to prekine, glavnim govornikom so za bodočo sejo izvolita proti načrtu posl. Ilerold, za načrt pa posl. Jaques.
Predsednik zatvori sejo ob 3'/4 uri popolu-dnevu. _
Gospodska zbornica.
Že dolgo časa ni Be pripetilo, da skoro ne-verojetno bilo je slišati v zbornici gospodski, da so govorniki vstajali ob obravnavi zakonskega načrta o odškodnini za nedolžne obsojence. Celo dostavke so predlagali gospodje k dvema članoma načrta. Slednjič so ga vsprejeli in to v glavni in podrobni obravnavi, v katerih obeh se je govorilo.
V glavni obravnavi so gospodje tudi označili svojo superijornost nad poslaniško zbornico, ki je dvakrat  poslala take izdelke, da niso bili podobni
vijakom in se prepričal, da je Heseljeva iznajdba popolnoma praktična. Po teh poskušnjah so iztesali na Angleškem isti purnik na vijak, ki je I. 1840. vzbudil toliko senzacijo v Trstu. Tako se je povrnila pepeljuška, katero so duma zaničevali iu v kot postavljali, kot zmagujoča princezinja v Trst nazaj.
Slava vijaku razširila se je od sedaj naprej po vsem omikanem svetu in njegovega iznajditelja spoštovali so bolj, nego največjega vojskovodjo. Ali kaj mislite, da je tedanji »vet našega Reselja zmatral za izumitelja vijaka? — Nikakor ne, ampak Angleži so dosledno trdili, da je njih rojak Smith iznašel vijak. Ko so začeli Reselj in njegovi prijatelji nasprotno trditi, razpisala je angleška vlada 1. 1852. nagrado od 20 000 štirlinskih lir tistemu, ki bi mogel dokazati, da je zares vijak izumil. S tem je angleška vlada seveda priznala, da Smith ni iznašel vijaka, ali tudi drugemu tujcu ni hotela priznati te slave in zato ni nobenemu izplačala razpisane nagrade. Reselj se je pač potegoval za njo, ali kako naj bi on kaj dosegel brez diplomatične podpore? Kakor uavadno, zmenili bo niso za njegove dokaze in Reselj je ostal siromak, kakor je bil poprej.
L. 1857. je prišel Reselj službeno na Kranjsko, da pregleda gozde okoli Ljubljane.  Kar naje-
nikomur (!) in tedaj osokolila se je gospodska zbornica, izdelala načrt po BVoje, vsprejela ga in odposlala v poslaniško zbornico, in to stoprav — tretjič.
Predsednik grof Trauttmansdorff otvori sejo ob 12';j uri o poludnevu. Navzoča sta bila finančni in pravosodni minister, sicer pa je bila zbornica po navadi slabo napolnjena.
Predsednik objavi smrt vojvodine Ludovike in predlaga izreči sožalje, da je poroči nadalje. Objavi tudi, da se je odsek za zadeve fidejkomisa konstituval, ter otvori obravnavo o zakonskem načrtu odškodnine sa nedolžne obsojence.
Poročevalec Stremavr meni, da je država odgovorna za škodo, katero provzroči komu potom kazenske pravice. Isti ima pravo na občepravno, ne le na zasebno pravno zadoščenje. Zajedna ne treba kontradiktoričnega postopka, marveč le pristojnih preiskav na podlagi katerih pravosodni minister odškodnino prisodi. Konečno ima isti še pravo obrniti se do državnega sodišča.
Grof Bel čred i izjavi se za zakonski načrt, ki je zelo umno prirejen. Polemizuje pa proti na* črtu, kateri je vsprejeU poslaniška zbornica, ki je sodnike takorekoč na zatožno klop postavila. Saj je i sodnik človek, ki se more motiti. Pravni odsek gospodske zbornice postavil se je po njegovem mnenji na stališče, katero more vsakdo zagovarjati, radi česar i sedanji zakonski načrt toplo priporoča.
Glavna obravnava se na to zatvori in preide ne v podrobno Dr. Stoger obrača se proti prvemu odstavku zakonskega načrta. Tudi grof Mori nsky ima svoje misli, a konečno se prikloni i on dr. Stogerju.
Poročevalec Stremavr sicer zagovarja načrt a pri glasovanji Be vsprejme prememba, katero sta zahtelela predgovornika.
Tudi pri 10. odstavku želi isti dr. Stbger premembe, a ker se mu protivita i pravosodni minister i poročevalec, vsprejme se kakoršen je bil v načrtu.
Vsi odstavki vsprejmo se soglasno v drugem in tretjem čitanji.
Seja se na to zatvori ob l3;* uri popoludnevu. Prihodnja seja naznani se pismeno.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 30. januvarja. Državni zbor* Obrtni odsek izvolil je namestu dr. Bilinskega za predsednika posl. dr. VVeigla. Posl. Bohatv poročal je o peticiji društva stavbenih tehnikov, proseči h za regulacijo službenih razmer ter predlagal, da se odstopi petecija vladi, da jo reši po svoji sprevidnosti. — Železniški odsek posvetoval se je o vladni predlogi glede gradbe nove železniške proge Stanislav-Woronienka. Posl. Kaftan je predlagal, naj odsek ne razpravlja o tem predlogu, dokler vlada ne bode predložila popolnega programa glede svoje železniške politike. Odsek je ta predlog zavrgel. — Danea razpravljala je gospodska zbornica o zakonu glede* delavskih stanovanj.
Češke razmere. Najnovejša akcija vseh čeških strank proti spravi je še vedno predmet obširnim in ne baš uljudnim
denkrat zboli na tem svojem poklicnem potovanji in umrje nenadoma po noči od 9. do 10. oktobra. Še na smrtni postelji napisal je nekaj besedij na drugo stran zdravniškega recepta, ki so bile name njene njegovi družini. V tej oporoki zatrjuje Reselj slovesno in odločno, da je res on pravi izumitelj parnika na vijak. In temu veruje sedaj ves omikani svet. Reslja so pokopali na Ljubljanskem pokopališču, a broneni spomenik na granitem podstavcu bo mu postavili na Dunaji pred politehniko. Napis na njem potrjuje, da je „naše gore list" izumil tako važno in koristno občilo.
Reslju se je godilo, kakor Kolumbu in kakor se navadno godi vsem ženijalnim ljudem. Mej svojimi je bil in ti ga neso spoznali, kajti „nemo pro-pheta in patria". Človeštvo je že tako ustvarjeno, da ne more trpeti mej seboj nič velečaBtnega, nič izvanrednega, nič tacega, kar v bodočnost gleda. Pesniki sicer uče : „warum in die Fer ne schweifen, das Gute liegt so nah\u aH pa „našel jo bofl, alt1 nisi zaspan"; ali vse zastonj, mi vender le to poveličujemo, kar je od drugod prišlo, kajti „die Menschheit ist nicbt zufrieden mit der gefundenen VVahrheit, soudern sie vvill von einer Wahrheit ab-biingen, die sie noch nicht kennt!"
časnikarskim razpravam. Mladočehi so seveda prav veseli, da so se izrekli ne le Staročehi ampak tudi veleposestniki proti punktacijam. .Narodni Listv" pišejo glede spreobrnitve plemstva: Nam ne zadošča, da se izvršitev punktacij le odloži na nedoločen čas, mi zahtevamo, da se popolnoma odstranijo. Ako bi pa Nemci skušali a pomočjo mogočnih faktorjev uveljaviti puktacije proti volji naroda češkega, potem bi se začel proti njim in proti punktacijam takšen odpor, da si ga sedaj ne morejo niti v mislih predstavljati. — Vlada se še vedno ni izrekla v vsej tej zadevi in tudi oficijozni listi ne crhnejo niti besedice.
Važna konferenca. Predvčeranjim konferiral je vodja nemški levici, posl. dr. Plener, z ministerskim predsednikom grofom TaarTeom glede spremenjenega položaja na Češkem. Pri posvetovanju bil je navzočen tudi minister Kuenburg. Doslej se še nič ne vo, kaj je rezultat tega pogovora. Pisanje nemških listov pa kaže — in to je vredno, da se zabeleži — <lii nimajo nič kaj zaupanja v Kuenhurga, da jim je premlaćen. Morda je Taaffe sneljal Nemce s Kuenburgom tako kakor svoječasno Čehe s Pražakotn.
\ u a nje dJr/avr.
Poljaki in liani. Jako čislani list „Dziennik Potoki" javlja iz Varšave, da se v Peterburgu poteza za Poljake na dvoru jako uplivna stranka. Čuje se, da zagovarja ta stranka pri carju narodno poltsko stranko in priporoča njej ugodno politiko zategadelj, ker bi se s tem paralizovala nemška — poznanjskim Poljakom prijazna politika. Ta prizadevanja se doslej le zato še niso uresničila, ker jim Pobedouoscev nasprotuje. Premeščenje Gurka — katero se ie pred kratkim že javilo — bila bi prva koncesija. Koliko je na tem resničnega, seveda še ni moči povedati. Stambulov.
Iz Bolgarije se kar nič ne čuje, kdo je ranil Stambulov«, zakaj tega, kar je dal ou sam po svojih novinarskih hlapcih raztrobiti v svet, da se je namreč sam in le slučajno ranil, tega poštenjaku Stam-bulovu nihče ne veruje. Asistent Billrothov dr. Ei-selsberg prispel je že v Sofijo in se udeležil posvetovanja domaČih zdravnikov. Kroglje še sedaj niso našli. Sicer pa se počuti Stambulov prav dobro in je še te dni spisal novo noto na srbsko vlado, v kateri sedaj prosi iztiranje Rizova. Srbska vlada še ni odgovorila ničesar.
Pruski šolski zakon.
Vladna predloga o izpremembi Šolskega zakona v klerikalnem zmislu prouzročila bode gotovo jako nevarno krizo v ministerstvn, akopram bi to zanjo dobi'o v dež. zboru prav lahko potrebno večino. Liberalci vseh frakcij se protivijn predlogi odločno, a tudi v ministerstvu samem 86 ji protivijn Miquel, Herrfurth, Botticher in Thielen. Le aristokraski ministri se poganjajo za predloga, grof Caprivi pa se ni še engažoval na nobeno stran.
Dopisi.
Št. Jakob v Rožni dolini, dno 2G. januvarja. (Odlok v naši šolski zadevi.) Znana je borba naše občine za slovensko šolo in da smo zmagali s pravično svojo zahtevo. Kako skrbno pa se pazi na višjem mestu na to, da bi se slovenščina ne širila preveč in bi se ne zgodila nikaka krivica ljubljeni nemščini, kaže nastopni odlok, katerega za danes prijavljamo brez komentara. Razsodni čitatelj naredil si ga bode itak lahko sam. Odlok se glasi: Štev. 2363/B. S. R.
Slavnemu občinskemu zastopu v Št. Jakobu.
Glasom obvestila visokega c. kr. dež. šolskega sveta z dne 10. decembra 1891, št. 3482, je visoko c. kr. ministerstvo za bogočastje in uk z odlokom z dne 0. decembra 1891, št. 8655 naznanilo c. kr. koroškemu šolskemu svetu nastopno:
ReŠujo poročilo z dne 28. aprila 1891, št. 531 ugodi se ministei ijelnemu rekurzu občinskega zastopa Št. Jakobskega proti tamošnjemu odloku z dne 25. maja 1890, št. 489 in se določa, da je na ljudski šoli v Št. Jakobu v Rožni dolini uvesti slovenščino kot učni jezik.
Uvažuje važnost, da se slovensko prebivalstvo Koroške nauči nemškega jezika, katero važnost je naglašal tudi deželni odbor v svoji deželnemu šolskemu Bvetu doposlani izjavi, določa se glede pouka nemškega jezika na omenjeni ljudski šoli v Št. Jakobu v Rožni dolini nastopno:
Nemščina ae ima kot učni predmet poučevati na omenjeni ljudski šoli začenši v tretjem šolskem letu in so določene v tem kakor v četrtem in petem šolskem letu po tri uri, od šestega šolskega leta naprej pa po štiri ure na teden.
Pouk v nemščini naj se kolikor mogoče Že v spodnjih razredih vrši v nemškem jeziku. V učnih urah, določenih za pouk nemškega jezika v višjih
Dalje v prilogi.
MfMtn^KlfBHflflHM
Priloga ffglovensKftnin nanum   m. *a«*, *»uc uv. j(mmuij»
razredih, je poleg učenja jezika tudi še v nemškem j'eziku ponavljati vso učuo tvarino iz zemljepisja in računstva v to Bvrho, da se potem raznovrstne porabe pospeši temeljito znanje tega jezika. ■ ■, i Da pa ne bodo otroci preobloženi, smeti je opustiti po jed no po učnem načrtu določeno uro za rlsabfje m telovadbo pri otrokib srednje ati zgoreoje letne vrste. Zajedno pa je pravnim zastopnikom to Šolo obiskuje.'ih otrok, torej starišem in varuhom, na voljo dano izjaviti, uaj bodo njih otroci oziroma varovanci oproščeni pouka t nemškem jeziku
Takšna ustna ali pismena izjava zamore se storiti samo ob začetku vsakega šolskega leta pri Šolskem vodstvu.
ObveščujoČ občinski zastop Št Jakobski v Rožni dolini o tej odločbi visokega c. kr. mini-sterstva za u k iu bogočastje, omenja c. kr. okrajni Šolski svet, da se bodo kar treba v izvršitev te odločbe, ukrenilo pravočasno.
C. kr. okrajni šolski svet v Beljaku, dn6 15  januvarja 1892.
Predsednik: M. Herman n.
Izpred sodišča.
Zakotne tovarne za izdelovanje cigaret.
V Ljubljani 28. januvarja. (Konec.)
Predno nadaljujemo poročilo, popraviti nam je včerajšnji referat v toliko, da je bil votant tudi dež. sod. svetnik g. Vencajz.
Zatoženec Jožef Zima (Lahov Pepe) taji odločno, da bi bil on nagovarjal Lampelna naj prinese kaj turškega tobaka. Prosil ga je v Zvezdi zgolj naj mu dovoli, da si iz njegovega tobaka v škatlji napravi cigareto. Tudi neče nič vedeti, da bi bila nosila v njegovo stanovanje Lampelnova žena turški tobak. Videl je, da njegova žena dela cigarete a rekla je, da dela le za neko natakarico in še opomnil jo je, da bi bilo plačati vsaj 3 gld. kazni, ko bi jo zasačili. „Kaj je bilo meni treba," pravi ponosno Lahov Pepe, „ukvarjati se cigaretami, ko sem se bil malo prej oženil in dobil od tete 200 gld. in pa „vofeet frej". (Občni smeh mej poslušalci.) Ko se mu po predsednika sodišča pove, kako razkošno je živel, namreč poleg zajutreka, še „Gabel-friihstick", fino kosilo, popoludne južina, zvečer pa da je šel s svojo ženo v gostilno in tam dobro jedel in pil vsak dan do dvanajste ure, odreže se Lahov Pepe rekoč : „Kaj je to, vsaj sem napravil še „durchmarsch" v kazinski kavarni do belega dne in kaj me je to veljalo, en štamperl za G kr., pa sem bil do ranega jutra v kazinski kavarni!" (Občna veselost.) Verčič, pravi Lahov Pepe, da je prišel le parkrat k njemu v vas, papirja za cigarete pa ni nikdar prinesel. On ni nikdar videl kupov „turškega tobaka", kupoval se je „Pursičan duhan" za cigarete, in te cigarete so &e prodajale v kazinsko kavarno, kamor jih je nesel tudi on parkrat na prodaj.
Zatožena Jožefa Zima (žena Lahovega Pe-peta) pravi, da jo res nagovarjala Lampelna, naj le nosi tobak, in to pri -Štajercu"* Svojemu možu ni ničesar povedala, ko je zena Lampelnova začela nositi tobak. Časih prinesla je Lampelnovka večkrat na teden tobak« tudi po štirikrat, potem jo po tri tedne ni bilo. Zatožonka priznava, da je napravila do 20.000 komadov cigaret, katere je natakaricam prodajala po 1 gld., a tudi po 90 kr. Mislila pa je, da tobak, katerega dobi od Lampelna, isti „fašeu kakor vojaki.
Zatoženi Matevž Žagar odločno taji, da bi bil kdaj vzel kaj tobaka v fabriki, on da si je sam kupil fini tobak „Puršičan", da je kadil cigarete, kadar je bil prost. Od kupljenega tega tobaka dal je časih Čarmanovi, ki je strastno pušila, tobaka za par cigaret. On je tam pri njenem očetu stanoval, če mu je pa dala katerikrnt kako dvajsetico, to je pa bilo za drugo stvar.
Zatožena Amalija Ćarman odločno taji, da bi bila dobila od Žagarja kaj več turškega tobaka, ko za par cigaret. Finega tobaka dobila je Čarman, kakor pravi, od svojega ljubimca Pavla Breslauerja, kateri ji ga je poslal z Dunaja. Ko je bila potem v drugem stanu, pa je nehala kaditi, začela je delati cigarete, da bi se tobak ne posušil. Te cigarete je prodajala natakaricam. France Kozin (ubegli nadzornik tobačne tovarne) ji je tudi nosil tobaka, a njemu ga je plačevala.
Zatoženi Jurij "V e r š i č taji, da bi bil nosil ženi Lahovega Pepeta cigaretni papir, saj do papirja v tabačni tovarni priti ni mogel. On pozna Pepeta le od „špila" in je bil le dvakrat v njegovem stanovanji.
:< i Zatožena Rozalija F e igel pove, da je pri Lahovega Pepeta ženi pomagala delati cigarete in je fudirazpečavala pri „Maliču". In šla pa je s cigaretami tudi krošnjarit na Gorenjsko, v Brezje, v Medvode, kjer pa je bila kupčija slaba. Neka po-tovka iz Gorenjskega prišla je večkrat k Lahovega Pepeta ženi po cigarete, to je ona'videla. Naposled odšla je s cigaretimi tudi v Celje, kjer je bilo takrat mnogo vojakov. Državni pravilnik Pajk vpraša zatoženo Rozalijo Feigel: „Ali ste takrat samo zato
šli v Celje, da bi prodajali cigarete, ali tudi zaradi t kaj druzega?" Zatožena Rozalija Feigel: „ Pač, zaradi tega, da bi videla obraz presvetlega cesarja, katerega še nisem doslej videla!** (Občni smeh.) Predsednik g. Pleš ko opomni zatoženo, da je v marsikaterih zadevah v preiskavi drugače izpovedala kakor dam-s, na kar zatožena Feigel odvrne: „Sem se pač zmotila, saj se še gospod na kan-celnu zmoti." (Smeh.)
Potem se prične zaslišanje prič.
Priča Ivan Čik je kupil od Čarmanove cigarete in pravila mu je, da ima naročilo za nekega nadporočnika na 400 komadov. Ovojčke, misli priča, da je kupovala pri Karingerju ali pri Petričiču. Kakšen tobak je zavijala vanje, ni mogel razločiti točno.
Priča Alojzij H1 a v a č e k, tobačni uradnik, 34 let star, izpove jako obširno* o manipulaciji s tobakom in misli, da je delavcem pri strojih, kjer se tobak reže, skoraj nemogoče kaj ukrasti, ker nadzorujejo drug drugega in bi tudi ženske, katere so v tem oddelku, to vidile. Le kadar zapuste delavci in delavke te prostore, zamore nadzornik, ki je zaupna oseba, kaj ukrasti, kar ostane pod strojem, ki reže tobak. Le nadzornik zamore tndi kaj odnesti iz tovarne, ker se nadzorniki ne preiskujejo pri izhodu. Tudi Verčič ni zamogel ukrasti papirja za cigarete, kajti ram je se več delavcev in delavk, ki vidijo, kako se papir sklada. - . Dr. Tavčar upraša, ali ne dobivajo delavci v tobačni tovarni tobak bolj po ceni. i
H lava če k odvrne, da le uradniki in poslovodje   zamorejo   vsak   mesec   kupiti   tobaka za
1 gld. 47 kr., drug pa nihče.
Dr. Tavčarv prana dalje, ali se je pokazal kak primankljaj ?
Hlavaček odgovori, da se je koj, ko se je za malverzacije izvedelo, skontriralo strogo, da pa ni bilo nikakega nedostatka pri turškem tobaku. Priča pravi, da je tobak težji, ako je vreme vlažno, in laglji, kadar je vreme suho. Nekaj malega se lahko vsak dan vzame, ne da je moči to spoznati. Pri papirju za  cigarete pa je to skoraj nemogoče.
Državni pravdnik g. Pajk: „Prosim, gospod Hlavaček, poglejte ta cigaretni papir, kateri se je našel pri zatoženi Jožefi Zimi. Ali je to pristni cigaretni papir iz tobačne tovarne?"
Priča Hlavaček: „To je cigaretni papir iz novejšega časa, kajti prejšnje čase rabili smo papir z bronciranim robom, sedaj pa je takšen z bolj temnim robom".
Državni pravdnik Pajk: „To je torej dokaz, da se le v tobačni tovarni krasti zamore".
Potem se ob < 4 na 1. uro obravnava prekine; nadaljevanje se prične ob 4. uri popoludne.
Popoludne zasliši se dolga vrsta prič. Omenili bodemo le najvažnejše.
Priča Jo&eni Pezdirc pomagala je delati cigarete pri Oarmanovi. A malo hoče vedeti danes, da bi bil Čarmanovi donašal Matevž Žagar tobak, tako da jo mora predsednik g. Pleško opomniti, da jo bode dal državni pravdnik zapreti, če pod prisego ne pove resnice. Priča izpove, da je hodila Čarman v Žagarjevo sobo po tobak, da so pridno delali cigarete, kar na tisoče. Čarman zanikava množina. Ko predsednik Pleško opomni, da si je kupila nov šivalni stroj za 50 gld. in dala na račun 27 gld., da je kupila stensko uro za 18 gld. in dala na račun II gld., d;;ljrt še preproge, juta-nnmiznik, juta-zagriniala in še mnogo dragega blaga, pravi zatožena Čarman, da je vse to vzela le „auf Raten", da bi imela, ko se preseli v elegantno stanovanje, ker prihajajo k njej „gospe" in „gospodične". Vprašana po predsedniku, ali spada dragi prstan, katerega je kupila pri Tamborninu, tudi k temu, molči
Priča Karol Friedl, natakar pri Maliču, je kupoval v jednomer od Roze Feigl cigarete, vsak teden po 100 in več, vsega vkupe gotovo nad 1600,
Mej ostalimi pričami je pomenljiva izjava šivilje Antonije Po d bor še k, katera je, kakor pravi, izdelala v kratkem času 8 do 10 mesecev najmanj 240.000  ovojčkov za cigarete in si zaslužila po
2 do 3 gld. na teden od žene Lahovega Pepeta. Potem je delo prenehalo ker je pravega cigaretnega papirja zmanjkalo. Konštatuje se še, da so cigarete iz teh zakotnih tovarn celo v Višnjigori ponujali na prodaj in da jih je neki Brus imel kar 2400 komadov.
Zagovorniki dr. S u y e r, dr. H u d n i k in dr. Tavčar so obširno branili krivdo njih klijentov Rozalije Feigel in Amalije Čarman. Dr. Tavčar je naglasa 1, da kar se tiče njegovih klientov vsa stvar spada pred finančno oblast. Ko se je prvi glas o tej malverzaciji raz nesel, se je sodilo, da bode vsa tobačna tovarna prišla v preiskavo, a zdaj je nje zastopnik danes izjavil, da tudi najstroža kontrola in preiskava ni dognala druzega, kakor da nič ne manka.
Ob 8. uri zvečer bila je razprava končana in je sodišče obsodilo: Franca Lam pel a na dva meseca težke ječe, poostrene z jednim postom vsakih 14 dni j; Jožefa Zimo (Lahovega Pepeta) na šest mesecev ječe in vsakih 14 dnij post; Jo-žefo Zimo na osem mesecev ječe in vsakih 14 dnij post: Ivano Lam pel na jeden mesec ječe, vsakih 14 dnij post; Ivano Feigl na šest tednov ječe, vsaki teden post. Matevž Žagar, Jurij Verčič in Amalija čarman so bili zatožne oproščeni. Obso-
jenci imajo solidarno plačati tobačni tovarni odškodnine 32 gld. in sodne stroške. Lahov Pepe je kar besnel, ko je zaslišal sodbo in v jedno mer trdil, da je nedolžen.
Tiskovna pravda med & iur. dr. Riebla proti uredniku  lista   „Marburger Zeitung Maksu Beeozziju in zdravniku dr. Franu Prem-schaku v Celji.
V Celji, dne 24. januvnrja 1892. (Dalje.)
Priče: Aua Berk, Ivau Dolioar, Ivan Z i m n j a k , Josip G r e c c o , Frauc S o r g -lechner, Jakob Pernat potrjujejo, da je bil dr. Riebl v njihovih slučajih vedno marljiv, vesten in dobrosrčen zdravnik, da je bil vsak čas, po dnevi in po noči, pripravljen priti takoj k bolniku, kar drugi zdravniki ne store, da so to slišali tudi od drugih ljudij v mestu in na deželi in da je zaradi tega praksa dr. Riebla tako velika — Dr. Riebl tudi malo računi in v mnogih Blučajib ordinira celo zastonj. Prečitajo se zapi.-uiki cele vrste drugih prič iz raznih okrajev; izjavile so se vse priče mej temi 3 občinski predstojniki v jednakem smislu. — Priče potrdijo, da jim je znano sovraštvo večine zdravnikov proti dr. Rieblu.
Prečita se p r o m e m o r i j dr. Premschaka, katerega je predložil pri nastopu dokaza resnice. Pro-memorij obsega 17 točk, katere je dr. Riebl proglasil za razžaljive in povsem neresnične ter tudi glede teh razširil obtožbo proti dr. Premschaka. Te točke očitajo dr. Rieblu različna splošno ali zdravniško nečastna, umazana in sramotljiva dejanja Dr. Premschak ponudil je na vse dokaz resnice.
Priča dr. T o m s c h e g k , župan v Slov. Gradci, pravi, da je igral dr. Riebl v Slov. Gradci tužno in slabo ulogo o priliki neke kužne bolezni. Riebl se je bil tedaj spri z mestnim odborom in se ni hotel ukloniti njegovi volji iz egoizma; dalje je dal neresnično spričevalo glede 2 bolnikov, da sta zdrava, akoravuo je dva dtii prej trdil, da sta ve-neričnu; slednjič je postala neka bolnica Ellero po njem noseča. — Priča okrajni glavar in namestni svetovalec pl. Finetti razveljavi to izpovedno v prvib točkah popolnoma ter izpove — od dolžnosti uradne tainosti odvezao — da je okrajno glavarstvo ukrenilo glede bolnikov vse, kar se predbaciva dr. Rieblu, po ukazu namestnije in da se je dr. Riebl vedno obnašal dostojno in dobrosrčno ter da je bil zaradi tega pri-Ijubljeu. — Dr. Riebl pojasni pod priHegu, da Ellero ni bila več bolnica, od njega pa tudi no noseča, ker bi drugače ne bila odstopila prostovoljno od tožbe. Priča dr. Schutz izjavi se reservirano, vender precej ugodno za dr. Riebla. Manj laskav je zapisnik odboreve seje. Priča Bahr potrdi kot lekarniški pomočnik, da je dr. Riebl dajal rad dolgo recepte z mnogo sirupov. Provizije zato ni dobival; neki dami rekel je dr. Riebl: „Jnz sem dr. Riebl in stanujem v Kolodvorski ulici." Isto izpove Leo Ilanak, samo bolj ostro barvano. On je cul tudi nekaj o proviziji, katero je jedenkrat dr. Riebl dobil od lekarnarja Mareka v pričo Briickeja. Priča llriieke o tem zaslišan, to zanika.
Prife zdravniki dr. Lichtenegger, dr. Lautner, dr. Bergman, dr. Tarbauer, dr. Hoisel, dr. Kočevar, dr. Schwab izpovejo neugodno proti dru. Rieblu, da ordinira par distance samo na vodo, da daje dolge recepte z več ieduakinn sredstvi, «lasti več sirupi, da se ti recepti vedno ponavljajo, in sicer, kakor se Čuje, pri različnih boleznih, da je skoro v vsakem receptu „digitaliu" in Senua in Ipecacuana, slednjič, da so vsled tega recepti nepotrebno dragi in le lekarnarjem v prid. — Navedejo se posamezni slučaji in več receptov, iz katerih bi se dalo to sklepatj. Dr. Riebl pojasnjuje, da se v toliko iu toliko slučajih njegove prakse lahko dobe jednaki recepti, zlasti ker izvira večina boleznij iz preli I a j c ii i n in ker on za te bolezni daje jednake recepte. Ni pa res, da bi on diaguoziral jedino le na vodo; on si da bolnika natančno popisati in le, Če se ta popis strinja s kemično analizo vode, potem ordinira.
Mestni Župan dr. Neckerman kot priča. Dr. Prosener pravi, da je vse sovraštvo proti dru. Rieblu, članek v „Marb. Zeitung", fa-mozuo spričevalo o dr. Rieblovem glasu in to škandalozno pravdo, katero je dr. Riebl dolžen svoji časti, prouzročil le dr. Neckerman, katerega vodi skrajno sovraštvo do dr a. Riebla. Dr. Premschak je le mož, za katerim se skriva dr. Neckerman. Dr. Neckermau ni prišel k obravnavi. Dvakratno klicanje po slugi ostane brez uspeha, ker je priča „bolan*. (Isti dan, dan prej in dan pozneje hodil je dr. Neckerman po Celjskih ulicah!! Op. por.) Prebere se torej zapisnik z izpovedno dr. Neckermaua kot pričo.
V tem zapisniku izjavi dr. Neckermau, da ravna dr. Riebl proti vednosti in proti dolžnostim svojega stanu. On je zato tudi v tem smislu popisal glas dr. Riebla; opiral se je pri tem na sledeče slučaje iz svoje < lastne prakse : dr. Riebl zdravil je na koži' bolnega delavca Ojsteršoka z dolgim receptom, kateri bi veljal za želodčno
bolezen ali za p r o t i n ; ta delavec moral je plačati za brezuspešno zdravljenje 3 3 gol d. Dalje opisal je dr. Riebl deklo Kavčevič kot bolno, akoravno se je dan pozneje spričalo po dveh zdravnikih, da je bila Kavčevič popolnoma zdrava. Preiskava vrSila se je pri mestnem uradu. Vsled teh slučajev smatral je dr. Neckerman svojega kolega dr. Riebla zmožnega ponarediti v svoj prid iz umazanosti indobič-karije omenjeno pogodbo.
Protidokaz dr. Riebla proti uradnemu spričevalu dr. Neckermana in njegovi izpovedbi kot priča.
V vidni razburjenosti radi spričevala in še bolj radi izpovedbe dr. Neekermanna obžaluje dr. Riebl, da tega moža ni bilo mogoče spraviti k sodniji. Potem predloži dr. Riebl svojo poslovno knjigo. V to upiRani so vsi recepti z ono šte vilko, katero ima tudi vsak recept na čelu, dalje ime bolnika, njegovo zdravstveno stanje in v posebnih slučajih specifična kakovost analizirane vode. Iz te knjige konstatira predsednik, da dr. Riebl od dr. Neckermana predloženi recept ni zapisal meseca novembra 1880 na koži bolnemu Ojsteršeku za p r o t i n in želodec, temveč da je bil ta recept zapisati meseca julija 1889 bolnici Novak, katera je po diagnozi res trpela na p r o t i n u in želodčni bolezni. (Konec prih.)
Domače stvari.
— (Mesto glavnega urednika) pri našem listu je razpisano. Nataučneji razpis v denašnji Številki.
— (Društvo „Pravnik") si je na včerajšnji glavni skupščini za leto 1892. izvolilo načelnikom g. dr. Fr. Papeža, odvetnika v Ljubljani. Odborniki pa so bili voljeni kot L j u b l j a n s k i gg.: dr. And. Ferjančič, notar 1. G o g o l a, dr. Val. Krisper (nov), adjunkt Ant. Leveč, dr. Danilo M a j a r o n, dež. sod. svet. K. Pleško in dež sod. svet. J. Vencajz; — kot v nanj i gg.: dr. J. Babnik v Logatci, dr. J. H r a š o« ve c, odvetnik v Celji, in dež. sod. svetuik Bogdan Trnovec v Trstu.
— (Slovensko gledališče.) Opozarjamo na juti ajšnjo predstavo, katere gledališki list prijavljamo na drugem mestu. Na svečnice dan predstavljala se bode pa igra „C vrček". Brez dvoma budeta obe predstavi privabili obilo občinstva.
— (Iz novega deželnega gledališča.) Delo pri novem deželnem gledališči napreduje precej dobro. Tudi večji del dekoracij je že dospel in se bode v kratkem namestil. Slikarji pričeli bodo bodoči mesec svoje delovanje. Nadejati se je torej, da se bode kmalu moglo novo poslopje izročiti v porabo in da bode posebno tudi domaČa Talija našla v njem zavetišče.
— (Vodnikov ples ) priredi narodna čitalnica Liubl|anska v društvenih prostorih v ponedeljek dne 1. februvarja, kakor smo že naznanili, Brez dvoma pridružil se bode tudi letošnji Vodnikov ples vredno svojim prednikom, tembolj, ker bode zadnji v dosedanjih društvenih prostorih.
— (Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec") priredi v torek 2. februvarja (SveČnica) v spodnjih prostorih čitaltiične restavracije »Zabavni večer", združen s plesnim venčkom, petjem in godbo. Začetek plesa ob 8. uri zvečer. Ustop za člaue prost, za uečlane 30 kr. za osebo, družine treh oseb 70 kr. Posebua vabila za ta večer se ne bodo razpošiljala. Pustno nedeljo 28. februvarja bode velika „Slavčeva maskarada".
— (Odbor bolniške blagajne mojstrov v Ljubljani) konstituiral se je v seji dne 26. januvarja iu so bili za leto 1892. jednoglasno izvoljeni prejšnji društveni funkcionarji, in sicer: Gosp. Matija Kune načelnikom, gosp. J a me j Žitnik namestnikom, g. Edvard Schlegl blagaj-ničarjem in g. Aleksander Gjud zapisnikarjem. Obrtni mojstri zanimajo se čedalje bolj za to društvo in je bilo takoj v prvi seji vsprejetih sedem novih članov. Uplačevauje iu izplačevauje oskrboval bode poleg blagajničarja tudi letos g. Jttrhej Žitnik. Naznanila za ustop javijo naj bo g. uačelniku blagajne.
— (Za prvo letošnjo porotniško sesijo), ki se prične 29. februvarja, bili so izžrebani nastopni glavni porotniki: Gg. Leopold Blu-mauer, jermenar; BonČar Egidij, pek in hišni posestnik ; Dolenec Jurij, leetar in hišni posestnik; Druškovič Andrej, trgovec in hišni posestnik; Lam-bert Friderik, tovarniški knjigovodja ; Jok Ignacij, hišni posestnik; Halbensteiner Herman, trgovec; Hlebš Franc, hišni posestnik; Jesenko Blaž, trgovec in hišni posestnik; Jevnikar Franc, lončar; Kaš Franc, trgovec; Klauer Jakob, trgovec; Klein Julij,
trgovec; Klinar Anton, dež. stav. pristav ; Kos Alojzij, trgovec; Lavrenčič Jožef, užitninski uradnik ; Mahr Artur, zasobni učitelj; Perdan Ivan, trgovec in hišni posestnik; Podlesnik Ivan, usnjar in hišni posestnik; Roger Ivan, trgovec in hišni poiestnik ; Rom Karol, hišni posestnik; dr. Schaffer, deželni odbornik; Schreyer Josip, hišni pisestnik; Scbuster Anton, trgovec; Skaberne Avgust, trgovec in hišni posestnik; Soss Friderik, trgovec in hišni posestnik ; Souvan Franc, trgovec in hišni posestnik; dr. Te-kavčič Franc, odvetniški kandidat; Urbane Feliks, trgovec; Zaje Alojzij, hišni posestnik in gostilničar ; vsi v Ljubljani; Crobath Franc, trgovec; Dolenc Franc, trgovec; Majdič Vincencij, posestnik, vsi v Kranj i; Gregorš Josip, posestnik in gostilničar v Šmartinu pod Šmarno goro; Kunauer Mihael, posestnik in krčmar v Dravljah; Matajc L'idovik, tovarnar v Stražišči. Kot. nim^stui porotniki bili so izžrebani gg.: Bergant Franc, hišni posestnik ; Mate Avgust, čevljarski mojster; Milavc Jakob, gostilničar in hišni posestnik; Perhavc Josip, glavn i zavarovalni zastopnik; Pribil Josip, zavarovalni uradnik; Rostahar Franc, hišni posestnik in branjevec; Ravnihar Josip, čevljarski mojster; Suppan-tsohltsoh Rihard, disponent; Tekavčič Karo!, trgovski pomočnik, vsi v Ljubljani.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 17. do 23 januvarja 1892 kaže, da je bilo novorojencev 18 (=30 5°/00), umrlih 39 oseb (=z 66-1 •/,„), mej njimi 2 za ošpicami, 1 za škarlatico, 1 za grižo, 1 za vratico (davico), 8 za jetiko, 6 za plučnico, 19 za različnimi boleznimi, 1 vsled samomora. Mej umrlimi je 13 tujcev (=33 3 %)> 'z zavodov 16 (=41%). Za infekcijoznimi bolezuimi so oboleli za ošpicami 20, za škarlatico 3, za tifuzom 1, za vratico 1, za hripo 52.
— (Dobava za c. kr. domobranstvo.) 0. kr. rainisterstvo za deželno brambo namerava si več usnjenih predmetov kakor črevlje, vsake vrste jermena, tomistre, nožnice za bajonete in lopate, za leto 1892. priskrbeti potom malega obrta. Dotične ponudbe vložiti je najkasneje do 24. februvarja t. 1. do 12. ure opol u dne pri c. kr. ministerstvu za deželno brambo na Dunaji. Vzorci, po katerih je predmete narediti, pogledajo se lahko pri glavnem domobranskem opravnem skladišču na Dunaji. Kdor se obrne na ministerstvo, mu pošlje to opravno skladišče tudi vzorce na dom, ako jih plača. Razglas, obsezajoč splošne pogoje, ponudbeni obrazec in seznam dobavnih predmetov, je na ogled tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
— (Pred Celjskim porotnim sodiščem) vršila se je jako zanimiva tiskovna pravda, pri kateri je prav temeljito „pogorel" jelen najbolj znanih Celjskih prvakov. Obširno poročilo prijavljamo na drugem mestu.
— („Luči",) spisal Ant. Funtek, je naslov lični knjižici, ki je kot pouatis iz „Zvona", izšla v Celji iz društvene tiskarne Drag. Hribarjeve. Cena broširani knjižici je 70 kr., elegantno vezani pa 1 gld. 20 kr. S pošto 5 kr. več.
— (Hotel Koscher „pri belem volu" v Celji) daje se v najem, oziroma se tudi proda. Natančneje pojasnila resnim ponudnikom daje gosp. dr. Saje vit/, odvetnik v Celji. Natečaj razpisan je do 20. februvarja 1892. Hotel je prve vrste, sredi mesta in najbolj frenkventiran, zadnja leta shajališče Slovencev.
— (Akad. društvo „Triglav" vGradcu) priredi danes, dno 30. t. m., svoje V. redno zborovanje z običajnim vsporedom in znanstvenim predavanjem: „0 poraankljivosti človeških čutil in manjkujočih Čutih človeka." Fizijologična razprava, čita g. drd. med. A. Schwab. Lokal: Steinfelder Bierhalle.
— (VDoberlivesi na Koroškem) vršila se je dne 28. t. m. občinska volitev, pri kateri so Slovenci v drugem in tretjem razredu sijajno zmagali. Dolgo so imeli to važno postojanko, v kateri se nahaja tudi okrajno sodišče in davkarija, nasprotniki v rokah, pa tudi tu se je moral podreti steber, na katerem je hotel zidati znani kričač Plaveč trdnjavo proti domačini Slovenci. Ta vesela vest vzradostila bode gotovo vse prave slovenske rodoljube, kajti ta zmaga je velikega pomena za razvoj slovenskega življa v slovenski Podjunski dolini. Zatorej kličemo iz dna naših src zavednim slovenskim volilcem „Slava" iu „Živio!u Le tako neustrašeno naprej t
Društvene veselice.
— (Kamniško prostovoljno gasilno društvo) priredi plesni venček v nedeljo, dne 31. januvarja 1892. I. v dvorani gospoda Fišerja. Godba bode od slav. c. in kr. pespolka baron Kuhn št. 17. Med počitkom petje. Čisti dohodek je na korist bolniške blagajne društva. Vstopnina neudom 1 gld., udom 30 kr. Gospe in gospice proste. Začetek ob 7. uri zvečer.
— (Ustanovni odbor pož ar ne b ram be na Jesenicah) priredi v nedeljo 31. t. m. veselico v gostilni gospoda A. Schrey-a. Vspored: 1. Tombola z dobitki. 2. Petje (moški zbor). 3. Prosta zabava. Med posameznimi točkami svira tovarniška godba. Začetek ob 8 uri zvečer. Ustop-nina 50 kr.
— (I I i r h k o - H i s t. r i š k a čitalnica) priredi veselico dne 2. svečana 181)2 v prostorih gospe Jelovšekove v II. Bistrice. Vspored .• 1. Sviranje narodnih pesmij. 2. „Berite Novice" veseloigra v jednem dejanji. 3. Šaljiva loterija z 40 do 50 dobitki. 4. Ples. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina za posamezne osebe 40 kr., za družine 80 kr.
— (Oitalnica Vipavska) priredi veselico na Svečnico dne* 2. svečana t. I. v svojih prostorih. Vspored: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Deklamacija: „Rabeljsko jezero*. 3. * * „Bratje v kolo", moški zbor. 4. * * *  „Če gori pogledam",   moški zbor.
5. Dr. B. Ipavic: „Želje", mešan zbor. 6. Dr. B. Ipavic; „Na hribih*, mešan zbor. 7. „Dva gospoda jeden sluga", šaljiva igra v jednem dejanji. 8. Ples. 9. Srečkanje. Med posameznimi točkami in pri plesu svira „Goriški septet". Pričetek ob polu 8. uri zvečer. Ustopnina 30 kr., sedež 20 kr.; ustopnina k plesu 1 ,gld.
— (Čitalnica Postojinska) priredi Vodnikov ples dne 2. februvarja 1892 1. v prostorih g. Al. Burgerja. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Gospodje plačajo ustopnine 1 gld., dame so proste. Godbo oskrbi oddelek vojaške godbe c. in kr. pespolka št. 87.
— (Šaleška čitalnica v Šoštanji) priredi  na svečnico, dne  2. februvarja t.  I., ob
6. uri zvečer tomludo.
— (Slavjanska Čitaonica) v Pulju priredi sijajni ples dne t>. februvarja v prostoran Politearaa Ciscutti. Pri plesu svira glasba c. in kr. pespolka br. 97. Začetek ob 8. uri.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Wiesbaden 29. januvarja. Veliki vojvoda Luksemburški bode v kratkem oficijelno posetil cesarja Franca Jožefa.
Peterburg 29. januvarja. Truplo ve-licega kneza Konstantina Nikolajeviča prepeljalo se je danes v Peter-Pavelsko trdnjavo. Pogreba se udeležili car, carinja, kraljevič Švedski, veliki knezi in velike kneginje.
Dunaj 30. januvarja. Uradna „W. Ztg." prijavlja koncesijsko listino za Dolenjske železnice.
Dunaj 30. januvarja. Povodom obletnice smrti cesarjeviča Rudolfa položil nadvojvoda Ludovik Viktor venec na kr.sto v kapucinski rakvi. Dalje položili sta vence cesaričinja udova Štefanija in nadvojvodinja Elizabeta. V kapucinski cerkvi brale so se celo jutro tihe maše. Mnogo pobožnih bilo je v cerkvi.
Budimpešta 30. januvarja. Znanih 3G6 volitev, izmej njih 212 liberalcev, ki so izgubili do zdaj 15 sedežev.
Rim 29. januvarja. Senat vsprejel 8 104 glasovi proti 5 trgovinske pogodbe s Avstro-Ogersko in z Nemčijo in potrdil podaljšanje obstoječe pogodbe s Španijo.
Razne vesti.
* (Na smrt na vešalih obsojena) sta bila včeraj na Dunaju morilca služabnic Franc in Rozalija Schneider. Porotniki izrekli so jednoglasno, da je Franc Schneider kriv treh za vratnih umorov, glede Rjjalije Schneider izrekli so jednoglasno sokrivdo v dveh slučajih. Na to izreklo je sodišča obsodbo.
* (Cesarski grad S c h lo s s h o f z £ o r e I) je v noči na 28. t. m. Grad, ki ga je zgradil prino Evgen, postal je po njegovi smrti cesarska last in je bil blizu postaje Marchegg na Moravskom polji. V gradu nahajala se je še delavna soba prinoa Evgena.
* (Vino iz kavinih zrn.) V Košta Riki so baje iznašli, da se da iz kavinih zrn napraviti dobro vino. Neki tamošnji posestnik je baje vladi predložil vzorce, ki so bili jako dobri. Ker v tamošnjih krajih trta ne raste, nameravajo saditi ka-vino drevje, ter pridelavati iz njegovih zrn vino.
* (Upor mej ujetniki.) V kaznilnici v Oegli blizu Genove pobunilo se je 500 jetnikov ter so napadli s svojim delalnim orožjem straže in jih pognali v beg. Vojaki morali so streljati n& upornike, ki so razbili vse pohišje. Mrtvi so štirji ujetniki, po drugih poročilih sedem, kakih 75 pa je ranjenih.
Listnica uredništva
Ć4. gg. dopisnikom: Is Žirov, z Notranjskega, Iz Cerknice, iz Logatca in z Dolenjskega. Obilica gradiva iz državnega zbora in izpred sodiifia Bili nas, da srn«, morali odložiti vse te daljše dopise. Sploh prosimo vae cd. gg. dopisaike, da nam poročajo kolikor mogoče na kratko in stvarno, potem bodemo tudi mi ustrezali lagljeje.
Opozarjamo na oglasilo Španske vinske veletrgovine Vinador", Dunaj, I., Am Hof 5 natisnjeno mej insorati. Naravnost importovana tuja vina in francoski kognaki to firme znani so zaradi  pristnosti in izbornosti   svoje po vsem svetu.
Poslano.
Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile,
skuaeno in od znamenitih zdravnikov priporočano lahko čistilno, raztapljajoče sredstvo. — 1 škatljica a. lf> pil velja 16 kr., 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — Pred |»onare» |mn|eiii se |nUo avurl. — Zahteva) Isreono Neu-■tein-ove Ellaabetne |»lle. — Pristne so samo, če iiua vsaka Škatljica rudeče tiskano našo protokolovano varstveno znamko „Sveti Leopold" in našo firmo: lekarn« 9,I»rl mv. I^eopoldu4*, l>iin»|. meMto. Kelte «ler Nplegel- und PlankengusMe. - V l.jnl»h»ui se do bivajo pri gosp. loknrji <i. Pleeoll-JI. (L—12)
|*i • ■ I M 1 T T fi 1 Ti! T f T T T f li T T T T I f irf
Tlljcl:
29. januvarja.
Pri SlMlleit Mahler, Stern z Dunaja. — Peyer Iz Gradca. — Terpotic iz Trbovelj. — Poženel iz Bistrice. — Pagliaruzzi, Hieselstein i/. R^ke. — Lapajner iz Ljubljane. — Skraba iz Maribora. — VVeil iz Stutgarta.
Pri Nlnnn: ITer*, Prager, Konigsberger, Hula, Fi-seber, Brody z Dunaja. — Slamberger iz Kočevja. — Hoch-singer iz Kaniže. — Tancig iz Linca. — Raitharek iz Tržiča.
1 ii?i li ko v IJiililJaiit:
27. januvarja: Anton Šoler, kovač, f>6 let, Poljanski nasip št. 60, oslabljen je.
28. januvarja: Marija Vider, gostija, 68 let. Hrenove ulice št. 6, uinraauius. — Ana Svic, šivilja, 71 let, Saleo-drove ulico št. 3, exudat pericordia.
V deželni bolnici:
25. januvarja: Primož  Kober, goatač, 62 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
„LJUBLJANSKI IIM"
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
~ OPERETA! *— *~
št. 22. Slovensko gledališče v Ljubljani. Dr. pr. 402.
V nedeljo, dne 31. januvarja 1892.
V dvorani   I>jnhljonslir oltulitieo.
TJZBUJENI LEV.
Komična opereta v jednom dejanji. Poslovenil Jak. Alešovec. Godba I.   Brandlova.   Dirigent  gospod  profesor Gerbič. Režiser gospod Fran Bučar.
os o BH:
Gaston, dijak--— — — — — — gospica DaneSeva.
Placide, njegov odgojni k     —---— gospod Štamcar.
Paquerette, mlinarsko dekle — — — — gospa Gerbiceva.
Nivelle, ženin--— —----gospod Bučar.
Sergeant     — — — — — — — — — gospod Dragan.
Vojaki. Kmetska dekleta. Godi se v okolici mesta Aosny na Francoskem.   Čas: 1750.
V začetku prvikrat,:
M EDVED 8NUBAC.
Veseloigra v jednem dejanji.   Ruski   spisal   Viktor Krvlov (Aleksandrov.) Preložil A. P. Režiser g. Ig. Borštnik.
os o n E :
Semen Andrejevič Grib- 1 kov, doslužen častnik [
Ivan   Andrejovič   Grib- i kov, bivfii uradnik
Jelisaveta Dimitrovna (Lila),
njiju netjakinja — — — — — — — gospica Slavčeva
Pavol Fedorič Barsov, ni lad profesor živalstva na gubernjalnem   gimnaziji   — gospod Danilo.
Dejanje se vrSi v vasi pripadajoči Gribkovim, blizu grobar-nijalnoga mosta, za naših dnij.
ČSlame as »V*' barometra
■ovanjft i „ mm
Temperatura
Vetrovi
Nebo
Mo-krina v
U1IU.
Akviziterja
za stroko življenskega zavarovanja sprejme takoj s stalno letno plačo generalni zaatop banke „Slavlje** v LJubljani. (86—2)
Prlnt.no ilol»r». črno tirolsko vino, postavljeno v Ljubljano na kolodvor, dobiva se, kdor vzame 200 litrov in več, po 2« in BO kr. liter. (10H—3)
Poskušnje in pojasnila dobiti je> v Pavlluovl potovalni pitiariii v LJubljani« Marijin trg št. 1.
!
I
l=t=l=t=l=t=l=T3Ei=
i=t=i=i=i
7. zjutraj   741»>mm. j—10"2° C i brezv. megla 2. popol.   7HS:i mm. 1      2 8° C 'si. svz.' obl. 0-OOmni. 9. zvečer j 7355 mm. | — 3'6° C |sl. svz/ obl.
Srednja temperatura —5-2, za 3*9 • pod uormalom.
XD*ULxn.3js3s:eL "borza,
dne* 30. januvarja t. 1.
včeraj .   .   .   gld.    95-10 .■•..„ 94*75 ...    . lirvtr.
brata posest.
gospod Borštnik, gospod Sršen.
Papirna renta .... Srebrna renta ....
Zlata renta...... „
5°/0 marčna renta   ... „ 103T0
Akcije narodne banke . „ 10")7-—
Kreditne akcije   .... „ 307*75
London....... „ 117*95
Srebro....... „ —'—
Napol........ „ 937'/,
C. kr. cekini..... , 5*59
Nemške marke    .... „ 57*86
4 /„ državne sre"-ko i/. 1 1854  . 250 pld.
Državne srećke iz 1. 18ol .   . 100 „
Ogerska zlata renta 4"/,   ....... IC8
Ogerska papirna renta 5°/0...... 104
Dunava reg. srečko 5"/0   ...     100 gld. 1 "J3
Zemlj. obč. avstr. 4'/i°/o Blati zast. listi .   . 115
Kreditne srečko......100 gld. 181
Rudolfovo srečke ......       10   , ^0
Akcijo anglo-avstr. banke .   .   .     130   „ 161
Traruway-društ. velj. 170 gld. a. v..... 233
— danes
— gld. 9.V10
— „ 94*55
— n 11P95
— , 10305
— _   105H —
— „ 309-75
— . 11790
9-37 6*5» 57*80 gld. 50 kr. n  50 „ ■  20 „
. -
„  26 „
187 181
»Pavlih
ii ilustr. humoristični list nI
(jedini slovenski šaljivo-zabavni list)
izhaja 1"). in 30. dan vsakega meseca msassa ter volja 1 gld. za četrt leta. == Ureilnišlvo in upravništvo v Ljubljani, Krakovski nasip st. is, [.nadstropje.     (118— l)
IT Trgovinska vrtnarija.
Usojam se naznaniti, da sem prevzol nekdanji
Aleksander Dreo-tov vrt
ItilllMka COIlta it« 7.
Priporočam lepe šopke, vence In cvetlice po
najnižjih cenah ter pričakujem mnogo naročil.
(115—1)
S spoštovanjem L Bartolini.
m "v
net Poljanski cesti 4M
je prosi o». oljno na prodaj.
Več je izvediti  iz prijaznosti pri upravuiStvu „Slo-venskega Naroda". (91—2)
50 21
PRI KATARU
sapnih organov, kaslji, nahodu, hripavosti iu vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na
O L A V N O  8KLADI8T B__
.ili 1 ^%lP**!LZ~---TTajČistijo luino
IL^^-Z—--'     Wl S H.
ki se rabi usprSno sama ali z gorkim mle-(II.) kom pomešana. (2—21
Trna miloraztopljivi. osvežujoči in pomirujoči upliv, posebno pospešuje lazslizenjo ter je v takih slučajih poznana kot jako dobro zdravilo.
" Otvoritev gostilnice na Bregu
v gospoda Obrese hiši st. 1.
Zahvaljuj*'* se dosedanjim čestitim gostom, kateri so mo toliko obilno obiskovali v moji dosedanji gostilnioi pri nZ3atem sodčku4, naznanjam, da sem se sedaj preselil v popolnoma prenovljeno gostilnico na Bregu (108—D
„pri Jakcu"
v hiši gospoda Obrese. — Postregel bodem z dobrim, pristnim vinom, Koslerjovim pivom in z okusnimi gorkimi in mrzlimi jedili opoludno in zvečer. — Za mnogobrojni obisk se priporoča
s spoštovanjem
Jakob Sedej.
Prve medloinske avtoritete priporočajo kot najboljše sredstvo proti .,lftv*i]>i'*
originalni Tranc^oakl nI ari
Medioinalni-Kognah
E. Remy Martin Rauillac Kognak
firma osnovana 1. 1724. Zaloga v LJubljani pri g. H. Ii. Wencel-u iu pri g. Mihi Kastnerju.
Nedoseženo! ~TB
Ir*I»itaitlia
Eneipp-ova slab kava
«'*ista ali z
Oeiz-ovo kavo
ponu-Suiia, je zdrava, cenena kava, fino duhteča, kateri je dajati prednost pred drago, tro vi Ino bobovo kavo. — Knelpp-ova aladun Kava je pristna, ako se prodaja v rudečib,  čveterooglatih  zavojih z vam on t no  asnamko, kakor
je tu natisnena. (1006—8^ ^0f" Oelz-ova kava le x iiano firmo.
Bratje f>el*e v Bregeneu
od vele«, gosp. župnika Seb. Kneipp-a za Avstro-Ogersko Jedina privi).
tovarna aladne kave.
Dobiva so v vseh boljših trgovinah s špecerijskim blagom.
Zastopstvo za Kranjsko ima M. VVagner-jeva udova v Ljubljani.
Zahvala.
V svojem in v imenu obitelji svojega umrlega brata Metoda Pirca zahvaljuje se podpisani Gustav Pire najsrčneje generalnemu zastopu za Kranjsko zavarovalnega društva na življenje
Mutual" v Novem Jorku
@
®
za na njegove roko izplačano svoto 10-00O gld., vge_ I na katero je bil pri ,.Mutual-ir' zavarovan na živ- W^š ljenje zgoraj imenovani brat. /SSW I       Zavarovani Metod Pire dobil je bil dne* 9. no- mjm
vombra 1891 svojo, od generalnega ravnateljstva I za Avstrijo na Dunaji izdano začasno polico in uplaeal prvo polletno premijo v znesku 14(> gld.; — I malo dnij potem dobil je vratico in po kratki bolezni umrl. Zastopstvo društva pomagalo jo pridobiti potrebno dokumente in jo potem zavarovano vsoto 10.000 gld. s posebno hitrostjo in postrežljivostjo po nakazu po kabel-brzojavu iz Novega Jorka izplačalo nemudoma. Podpisane« sodi, da vrzi svojo dolžnost, ako vsem, ki so hočejo zavarovati, društvo „Mutual' najtopleje priporoča. (M-a)
V LJubljani, dno 21. januvarja 1892.
Gustav Pire
tajnik c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko. I
V4
©
)
)
®©©©©©@©@®©©^
Pozor, gostilničarji!
Oddelek domače godbe na lok, katera ima potrebno dovoljenj«: od deželno vlade in mestnega magistrata, se priporoča gg. gostilničarjem.
Franjo Vrtnilc,
(102—3) RferUnl trg rt«. 9.
Španska vina španske veletrgovine z vinom
kakor Malaga, Madeira, Sherry itd.
dobiti je v Ljubljani pri gospodu H. L. Wenzel-u,
trgovina /, delikatesami. Na kosurec točijo se vina „Vinadorjeva"
▼ kavarni pri „Slonu". (97—1)
Na beležko „Vinador" kakor na zakonito dep. varnostno znamko treba je posebno paziti, kajti popolno jamstvo glede absolutne pristnosti in ukusa velja le za ta slučaj.
Nepremočne *^HI
vozne plahte
različne  velikosti in kakovosti  ima  vedno v zalogi in jih daje po ceni (860—19)
TEL. RANZINOER
»p«'«lil<-r c. kr. priv. južne železnice, v I.jultlJMiii, na IftiniitiHkl cenil rtt. IS.
Fran Čuden
♦ ♦
urar ♦
v Ljnliljani in Trbovljah i
priporoča ♦ 1
svojo bogato xato^o *.la- ♦
lili in Hr«l»riiili. žeiMiili, o
kakor tudi raznovrstnih NfcitNlcih ur, zla- J
tih, Nrebrnili in uikvlHisfttlli verižic, J
l»rMtauov  in «li*n«ili v lo obrt  »)»»- ♦
I                  ilujoćili preti met o v. *
*      Vsprejemajo se tudi vsa popravila. i
Za mnogobrojna naročila priju rorutn se najuljudnejo J
tudi za v bodoče ter obećam reelno  postrežbo in a
nizko oqno. (48—1) J
4> Vsako nedeljo in praznik sem navzoč v Trbovljah. *
Tinktura za Želodec,
katero prireja GABRIJEL PICCOLI,
nicami, b kg.
lekarnar „prl angelju" v LJubljani, Dunajska oeata, je
mehko,   lahno učinkujoče, delova-| nje prebavnih organov urejajoče sredstvo.   Krepča želodec, ter pospešuje telesno
odprtje. — TiazpoSilja jo izdelo-vatefj v sabojckui po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 stekleni-rami velja gld, 1*36, s 66 stekle-teže velja gld, 5'26.  Pofitnino plača
naročnik. — 1 steklenica velja 10 kr.       < f>i* — 3)
J
ekstrakt za uho
od c in kr. sekund, zdravnika dr. Šlpeka Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha že več let autoritete, ker odpravi vsako heprirojeno gluhost. uklanja takoj slab posluh, ušesni tok in vsako uiesno bolezen : dobiva se proti dopofiiljatvi gld. 1*70 v vsej Avstro-Ogerski franko-Vano ]>o poŠti iz lekarn: {.davna zaloga v lekarni „pri sv. Duhu" g. Ede pl. T o m a y a, v lekarni g. A n t. K ogla in v mestiu lekarni g, Mitllerja v Zagrebu; nadalje pri Za-netti-ju v Trstu , Jožefu Cr isto I oletti-ju v (iorici j Antonu Mizzano na lleki, — na lluiiaji pri c. in k r. vojni  poljski  lekarni,  nn  Štefani.vem Trga  St. 8 in
Eri lekarju Twerdy-ju, Mariahilierstrasse Hiti. — Pristno lago se dobiva samo v steklenicah z utisnenirr. napisom
c. kr, sekund, zdravnik dr. Sipek na Dunaji. W
Zobozdravnik
stanuje (o—f>)
„pri Malicu", II. nadstropje, št. 25-26.
Orulhnjl vnuk dnit od 9.—12. ure dopolnane in
od 2- — D, ure popoiudne. Ob nedeljah iu praznikih od 9.— l. ure popoludne.
IVajiiitvc. o.,- iu uojkolf Ni' ViNle umetnih aohovij iu ko1». — \a|li<»l|Me in lrpt>žii«» pliimiM- v /lam iu pluliuu Za sprednj* z«>l>e.  poKtekleujeno   plouil><> [Muscai iu
neriulo(-iio inke. kukor ho moble. /i«  »mu  delu  in  «»p«>mcijt» »u gurmiliru.
i 4
I
Samosvoja, povsem poštena in zanesljiva
babica
priporoča se častitim damam. Dame v drugem stanu dobe za samo 9 gld. dobro hrano in popolno oskrbovanje in
sicer za 9 dnij.      ' ; (1095—12)
Z odličnim spoštovanjem
Emilija Nasko
udova, liri zdravnika, ispitana babica, Gospodske nlice št. 3 uhod in zvonec je tudi v Židovskih ulicah št. 4.
o
43
•—
03
></>
■ Ml
03
1 V
£2.
(/><
CD
■
CD
CD
Naznanjam častiteinu občinstvu, da sem svojo trgovino, katero vodim že štirinajst let, povečala z dnem 1. januvarja in sicer za nastopno imenovano blago, katerega imam v veliki izberi:
Vence za nagrobnice, s trakovi in napisi. Vence in cvetke za neveste, svai-tovščine in plese. Cerkvene cvetke in šopke ter vsakovrstne druge šopke in cvetlice po najnižji ceni. (ios—d
Z odličnim spoštovanjem se priporoča
MARIJA PODKRAJSEK
Dr. Rose životni balsazn
je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-Ijajoče
domače sredstvo.   <4*;>
Velika steklenica 1 gld., mala
50 kr., po pošti 20 kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana, 'zakonito varovana j varstvena znamka.
Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro-Ogrske.
Tam se tudi dobi
'rasko uniTersiino domače maailo
To sredstvo pospcSuje prav izhorno, kakor svo-dočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine.
V skat I j i m h p» 35 kr. in 86 kr. Fo pošti 0 kr. vre. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zakonito varstvena znamka.
G-lia-vria, salona
FRAGNER^ Praga,
ii. 203-201, Mak sirana, lekarsn ,,|ni fmeiii orlu", PT" P os t na raz po S i 1 j a t ev vsak d an. m
fl^"* ITa prodaj so 'VR
„Ljublj. Zvona" letniki 81,82,83,84,85,86,87,88.
„Slovana" letniki 85, 86, 87. Zbrani spisi' Stritarja, zvezki i., 3., 4., 5., 6.
- vse v elegantno vezanih platnicah. —
Vse te knjige dobe se za malo vsoto 36 gld. —-Natačmeje podatke da in se dobć pod Šifro | (17—6) K. Z.. Stadion 33. Trst.
19 let star, vefto slovenskega in nemškega jezika, z dobrimi spričevali, laee slutite. — Ponudbe naj sn blagovolijo poSiljuti g. M. Arko-tu, nadućiteiju v Hrenovi« cah pri Postoj I ni. (103 — 3)
5—10 goldma>jev
re* vsaftrTo zaslužiti na
___dan gotovo brez kapitala
In brez nevarnosti tu kako zgubi«, ako prodaja zakonito dovoljene srečke za dobrostojei;o ban ko tudi v najmanjših krajih. — Ponudbe pod ,,Srečke" poslati je* anončni pisarnici J. Danneberg;, Dunaj, mestu, Kumpfgasse 7. (47—1)
Racijonelni okovi za kopita in parklje.
Patentovani okćvi (lOlo-lO) za parklje volćv za leto • in za zimo
in sicer za težke in lahke govedne pasme.
Patentovane podkve za konje z naiiomestilnlml nasadi.
Podkve za tovorne  in vozne
konje, lovska, jahalna   in dirkalna železa. Patent, podkve z gumijevimi na-sadi in poveznimi
ulogami itd. Čarapna železa,
hodna železa, žeblji za kopita in parklje, podporo za kopita iz železa iu jekla, vojaSko-oblastveno   predpisane podpore,   patentovane H podpore, patentevane podpore z gnmijevimj ulogami.
Cenike in kopitne razpredelnice pošiljajo zastonj infrankovano
M. HANNS sinovi, Dunaj, l„ Strauchgasse 2.
V AMERI
VOŽNJI LISTKI t
(7-4) ,   pri,;,, r- "    1 ■
nIzozvisiKko - it m Brliš I pn-rol>ro<liii družbi.
k m
A- ■
I Kolowratring: 9 TlTTKr A T IV Weyringergaa8e 7- ±J \J J3| J^.J •
Prospekti in pojasnila točno in zastonj. Najkrajše, nsjoeneje in najhitreje potovanje.
puškar '
v Itorov Ijali (l'Vrlis«*li) ssu ICoroAkom
izdeluje in prodaja vsakovrstne nove puiike in revolverje ter vae lovske priprave, patror« ter drago atr«IJIvo po najnižjih cenah. —t PfuSke^o .vso pre-Hkuiene na ces. kr. izknAnvalisči ter /aznainenovane z znamko tega zavoda. (175—92)
Za izbornost blaga jamši izdelovatelj. Starq puška popravljajo se oeno. Ceniki pošiljajo se brezplačno.
Akn fisiate
piitlko, skrnino. slakl Avoe, nevral-gijo, ischias, slabo oirknlacijo krvi, nervozno-slab želodeo, kongoetije v glavi, ako vas je zadel mrtud, ako nemate spanja, ako imate bolečine v hrbtu, hrbtno sušico — zahtevajte ilustrovauo brošuro o s.častnimi diplomi in z zlato svetinjo v Kolni.ji, Welsu, Stuttgartu odlikovano in v Avstro-Ogerski c. in kr. izključno, priv.
galvan.-elektro-magnetično uplivajočo
frotirno priprato.
BroSura razpravlja o uplivu, porabi in uspehih t« priprave. — Priprava velja 12 gld. — Ilustrovauo brošuro z natančnim popisom puratte pošilja se ,fran-kpvano in zastonj iz tovarno izumij^lja^ •,;'(«90—19)
TH. BIERMANNS, elektrotehnik,
nilKAJ, 1., NvkulerMtraMHe tH.
Z,,Maj*Hwo začimbo
V steklenicah po 45 kr. in ve«5.
V Ljubljani
I BH flfl ttt Wtk H ^
_ _ _ u Kil s 1
Izborno sredstvo. HORSCONCODRS na izložbi v PARIZU 1889 — (Uan razsodišča)   Na probj pri vseli trgovcih s serijskim in »fesnim blagom. IV.LUCklllnlllHI.
V najem dam svojo
gostilno na Krškem
a  pohištvom, n ateklenlno, z immi/.iio  in kuhinjsko opravo.
Na razpolago so sledeči prostori: dve sobi za stanovanje, dve gostilniški sobi, devet sob za tujce, vinska klet, ledenica in lep vrt s kcKljlMčeni, tudi po zimi za kegljanje pripravnim. — Pogoji izvedd se pri meni.
Fran Gregorič
(9(J— 3) posestnik na IKIršlseaaa,
Koroški
Steklenice se polne naravnost z vrelca.
Najizbornejša slatina
icvrntuo sdravilo, ako su uživa z mlekom ali sladkorjem, zlasti im kapljajoče otroke, — zdravifiće aa bolnik« na želodci iu mehurji trpel*«*, za kainralicue in inalokrvue ljudi.
O-let-vno. zalega -v Hijvi/tol3aril
pri UI. K. N1'1M!V-ii. (849-17)
Mlad, marljiv
rtnar
ai more takoj brez posebnega kapitala zagotovi i samostojno stalno eksistenco. — Vefc je izvedeti v upravništvu „Slovenskega Naroda". (4—5)
= Kaplja ni več! =
Mtaro iu prelskuAeno domače zdravilo so
pristni
y> pi i ki prese-
Ij^it*^ neti ji vo hitro uplivajo proti kašlju, hrlp»v«»Mtl, xii.mII-zenjn i. t. d. Ze izborna sestava mojih bonbonov je porok za uspeh. Patiti je torej natančno na ime itskasr Tivtsv in na „četovlna s-natnko**, ker so prodajajo posnetki, ki so brez rrediio.sti ali celo
škodljivi. — V zvežnjih a --»o in lo kr. (■ilavna zaloga: l.eUur F. Križan. Hromeriž. Zalogo pri vseli lekarjib in trgovcib s špecerijskim blagouj.   V l.juhljuni  pri:  U. pl. Trnkoczy-fu, lekitrjii in Ii. Cirecel-iiu, leknrju. (918-19»
Vekoslav Vanino
(preje zlatar Kapseb) uljudno naznanja, da je odprl
HT novo prodajalnico
ter priporoča p. n. slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo
fyt9T  nnžev in Nkarij iz  najfinejšega  angleškega jekla. — Vsprcjema tudi vsa poprutilu. brutonj«in clHeen(e klriirKltinlli preil-uielov itd.   Naročila i/.vrSujejo se točno in ceno.    (40—H)
Pravi sa-felad,
za nesreč ne zrt ve s a m o o s k r u m b e (onanije) in tajnih razpaSnoatij je izborno delo
^ Dra Retau-a
bebeohrana.
Češko izdanje po 80, nemški izdaji. Z 'J7 podobami, ("ena 3 gld. a. v Cita naj je vsakdo, ki trp« na itralnih posledicah te razuzdanosti, resnični njei govi pouki rešijo vsako leto na tisoč« bolnikov gotove a m rt i. Dobiva se v založni knjigarni „V er 1 ags- M a z a z i n R. F. Bioroy v Lip-skem (Saško), Neumarkt 34", kakor tudi v vsake] knjigarni. (1089—6)
St 1016.
Ustanove za invalide.
(93-2)
Pri magistratu deželnega stolnega mesia Ljubljane izpraznjeni sta «lve ustanovi in invalid«- mi Kranjskem  po 31 gld. 50 kr. na letu.
Pravico do toh ustanov imajo oni, ki so vsled vojaške službe od 1848. leta naprej za delo nesposobni in zamorejo dokazati uboštvo in pa lepo vedenje.
Prošnje z dokazili o starosti, stanu, uboštvu, vedenju in pa o vojaškem službovanji uložiti je «lo lo. marca t. I. pri podpisanem magistratu ali pa pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 18. januvarja 1892.
Oblastveno dovoljeni
zavod za prilepljenje razglasov
in pisarna
za posredovanje pri zasebnik opravilih.
Podpisaneo naznanja, tla mu je vis. c. kr. deželna vlada za Kranjsko v LJubljani z odlokom z dno 4. januvarja 1892. 1. št. 15338 podelila
privoljenje za napravo in oskrbovanje zavoda za prilepljenje razglasov
pisarne za posredovanje pri zasebnih opravilih
s pravicami, dajati razjasnila o nakupu in prodaji hišne oprave in glasovir-jev, o vnajemodalstvu stanovanj, kupčij in pro-dajalnic, posredovati o nakupih in prodajah, pri najemih in zakupih kmetijskih posestev, mestnih hiš, graščin in selskih dvorcev (vil)
in prosi voloslavno oblastnijo, zavode, podvzetja in častito občinstvo posluževati so v vseh, bodisi prilepljenja uradnih ali zasebnih razglasov po ulicah mesta ali zasebno poslovnega posredovanja tikajočih zadevah mojega zavoda.
Z zagotovilom, da se hočem potruditi vsa mi dana naročila natančno in točno izvršiti, podpišem
z odličnim spoštovanjem
(08—4)
Prešernov trg št. 3.
Št. 24778.
(63 — 3)
Tri podpisanem mestnem magistratu izpraznjena je jedna Valentin Hoćcvarfevili ustanov v znesku 11) <»<> kr. na leto.
Pravico do te ustanove imajo v Ivrakovcm v Ljubljani rojene, poštene deklice lepega vedenja dokler Be ne omožijo, po možitvi pa še jedno leto. Prednost imajo sorodnice ustanovitelja.
Prošnjo podprte s potrebnimi dokazili uložiti je tuknj do iJO. IVbru-varja t. 1.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 13. januvarja 18il2
Zobni zdravnik iz Berolina
UNIV. MED.
1 1
, ZES-
Stari trg št. 4  Ljubljana   1. nadstropje
ordinuje od 9.—12. ure dopoludne in od 2.— 5. ure popoludne; ob nedeljah od 9.—11. ure dopoludne; za siromake ob petkih od 9. do 10. ure dopoludne. (118—1)
1
te)
1
IS)
Razprodaja
modrobelo postekleae plošče-viaaste kuhinjske posode
Andr. Druškovič-u ?
trgovina z železjem v Ljubljani, Mestni trg št. 10.
Dobiva bo tudi vsakovrstno IiImiio in UiiliinJmIco <»ru«l|« ]>u najnižji rt-nl. S trni ponuja m vaom p. n. KOMpo«larJ«Mii, KOHtiluirur j«>iu. pre«lNt«»|uiNtvoua bolni«; itd. iiajlooljsa priliku, mvoJo hišno In kiiliiii j*U<» oroilfe po rrnl «1«polniti iili pn hI uoio ouilalill.
Neveste)m priporoflam svojo hhIh«- cm
_       * U OVCI
i o j{WNpu(lnrittv(» He8tav Ijenu  lilAuo   potrebščino  i« zelem od
Kl«l. 15*— do gl«l. 2O0*—. ■ tttmjtt ntmraiihtn sv t u kuj in vestno
tmwŠ£, 4—5)
Mtit^iP roti uju
<C2CZ>CZ> O
r
uredniškega mesta pri ».Slovenskem Narodu".
S smrtjo gospoda Ivana Že 1 ez n i k a r-j a izpraznjeno je pri našem dnevniku ..Slovenskom Xar«iln" mesto glavnoga urednika. Tisti, ki čutijo v sebi za to mesto poklic in sposobnost ter bi je hoteli nastopiti, izvolijo naj se prijaviti «lo «1im> i. marci ju 1.1. podpisanemu predsedniku „Narodne Tiskarne".
Plaća in dohodki se ustanove po posebnem dogovoru. V Ljubljani, dne ^0. januvarija 1899.
Za upravni odbor „Narodne Tiskarne" :
1Dx. Ivan Ta-včetr.
IV.
kratnlm Izplačilom iavaro vane svote: Prvič izplača so, kadar zavarovanec določano starost doteie njemit samemu in drugič po njegovi smrti njegovim dedičem.
V. Zavarovanje rent (penzije).
VII. Zavarovanje z Izplačilom zavarovane avote o naprej določenem časa.
VI. Zavarovanje na do-žltje Zavarovana svota izplača se o naprej določenem času j uko bi pa zavarovanec poprej urail, povrnejo »e vplačila s 5n „ obrestnimi obresti.
VIII. Zavarovanje dote otrokom: Zavarovana svota izplača se kadar zavarovanec določeno starost doseže. K<> bi plačnik poprej umrl, odpade daljno vplačevanje, in ko bi zavarovanec pred določi-no starostjo umrl, DO« Vfhe so vplačani zmsck.
„AVSTRIJA"
vzajemno zavarovalno drnstvo na človeško življenje in rente
na Dunaju. Schottenring št. 8 v lastni hiii. Ustanovljena meseca avgusta 1860.
Zavaruje na človeško življenje v vseh kombinacijah po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji. Zavarovane avote ae točno izplačujejo. Pri Avstriji1 zavarovanihJe IV.  Zavarovanje z dva«
že čez 34.000 oseb za 20,501 milijonov sjold. Poroitvenl zaklad izua&a 2,018 milj. gold.
Izplačala je ..Avstrija" d<>-zdaj že 7,444 milijonov gold
Vsi načini zavarovanja za slučaj smrti veljavni so za one, ki spadajo Se pod vojaško dolžnost, tudi za slučaj smrti v vojski ali njenih posledic, ne da bi bilo treba za to kaj doplačati. Najvažnejše kombinacije zavarovanja na življenje so:
I. Zavarovanje za slučaj ■mrtl: Zavarovana svota i/.plača se, kadarkoli se smrt pripeti.
II. Nasprotno zavarovanje pri »akonskih.
III. Zavarovanje na doživetje in ob Jednem za slučaj smrti: Zavarovana svota izplača se zavarovancu pri poprej odločeni starosti njena samemu ali pa njegovim dedičem. kadarkoli bi zavarovanec poprej umrl.
Oglasila k zavarovanju sprejema ter pojasnila in tarife brezplačno daje:
Nadzormštvo .Avstrije' v Ljubljani: Ignacij Valentinčič.
Pisarna: Sv. Petra cesta it. 73. (117—1)
r
C
>
■
\
«■
H «i
L
>
0
::?
>o
•p*
0
5 S
Alojzij Korsika v Ljubljani
H
l
0
i
c4
0 C.
< o
(D i
0
m*
m 0
Xl-vas»tr©-<ro.m.l IcaLtail-serS. <2.©"b6 =o xo.otoai3 laa. fra.sa.3co. sst
Trgovina t* &eiiioiii. (67—2)
L. Luser-jev obliž za turiste.	1'riutnegs imajo v I-fnb- 2 llnui .J. Svvoboda, U. pl. Trrikoczv, O. Pice.oli, L. i Greoel: v Kuilolf oveni j S. pl. Slad ovi č, F. 1 laiku; v Kamnikd J. Močnik ; 1 v Celovcl A. Ejfger, W. 1 Tbunnwald,  J.  Bimba- 1 eber; v Brestsh A. Aich- 1 ingor; v Tricu  na Ko- j rojkeiu) U,  Menner: v 1 llel jaku F. Scholz, Dr. 1 E. kiunpf; v Goriel G. 1 B. pontoni: v Volt**, bergli A. lluth; v Krn- j nji K. Bavolk; v Rad* 1 K«»til C. E  Andrien; v j
i                Gotovo in hitro upli- >^\* \    «j3       vhjoč«* sredstvo proti    ,^»5\ <V^v^_ \    Jn\    kurjim «.*e»oui, jS«^jJ&/\$5l tai mu. iino. /\Y4vyvl, \WrW<* drugim Trdim                 &X . PnzT,»m,h ^Irl^ praskom     S^&ečS* *"™n\ ,e u" '^ssaW j/^oV/r L. SchweBe-a lekarna Dobiva se           J^SID?4) Meidlinsr-DonaJ. v lekar- >/v«SSv      >^.. .                                  j ■ nah            ^   Vy   Pristen buiiio, če imata navod In	
>^gsjk  ^T>r^ oblji larstvci.o znanko In podpi«, ^v^^T^*^-'   ki je tu zraven: ti>rej naj se pazj *M*ce vse manj VTejfine pon&redbe.	Idriji Josip VVarto-, v J Kttdovl j \el A. Eohb k; » Pep^l J. EupfoffChmfd. |
v Ljubljani, na Starem trgu.
(956—13)
t3> . ^*
w
C:
velja meter atlasa v najlepših barvah, primernih za ples
BbsV Nam o dokler |e kaj zalog«,
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ju lip No l Ji.
■SBSBMSffiiJB