1. MAJ praznik ljudi -nas vseh Vsi delovni ljudje zapuščamo svoja dnevna opravila in (hitimo, da tod proslavita naš praznik — prvi rnaij, praznik dela. Veselje in radost spremljata ta dan. V nas samih se prebuja zavest o vsem, kar je bilo na-rejno in doseženo, navdaja nas iskreno zadoščenje nad sadovi, kl sta jih obrodila skupno prizadevanje, napori in triud. Sproščen utrip se oglaša v prsih milijonov, njegov odmev se razlega daleč preko meja pa se spet vrača okrepljen s srčno voljo in vero delajvcev vsega sveta. (Ko se ta čas oziramo po obsijani deželi, vidimo jasneje kot kdaj kodi, kako 'krepko in trdno smo zastavili temelje naše .socialistične skupnosti. Vidimo in občudujemo ustvarjalno silo našega delovnega človeka. Velika ideja socializma, ki jo venomer snujemo in hkrati uresničujemo, ki dobiva ta čas edinstven izraz tudi v novi jugoslovanski ustavi, prinaša skupnosti in posamezniku.svobodo ^kakršne še ni ibilo. Kajti ta svoboda temelji na svobodnem, premišljenem in ustvarjalnem delu. S takimi mislimi in čustvi se veže prvomajsko voščilo rudarjem v globokih jamah, delavcem po tovarnah in skratka vsem, ki si gradimo nov svet! Leto iv. stev. 7 GLASILO D E L 0 V N E G A K 0 L E K TIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE Volili bomo! Na raznih sestankih smo že govorili o volitvah, zato bi bilo potrebno bralce »Rudarja« in občane opozoriti s čim bolj poljudno razlago, kakšen bo potek volitev. Po raznih vprašanjih sklepamo, da volivcev, ki se ne spoznajo na spremenjeni in dokaj zapleten volilni sistem, še vedno na primer ni vse povsem jasno, kolikokrat bodo pravzaprav volili, kdaj bodo volili to ali ono skupščino, kako bo z volišči in podobno. Zato vse občane v naslednjem sestavku obveščamo, kako bodo volili. Na bližnjih volitvah bomo volili odbornike občinskih in okrajnih skupščin (dosedanjih ljudskih odborov) ter poslance zvezne in republiške skupščine. Volitve bodo potekale takole: V prihodnjih dneh se bodo začeli zbori volivcev na terenu oziroma zbori delovnih ljudi v delovnih organizacijah (podjetjih). Ti zbori bodo izbirali kandidate za bodoče odbornike oziroma poslance. Izmed teh kanditatov bomo izvolili odbornike občinskih skupščin. Najpreje bomo volili odbornike občinskega zbora delovnih skupnosti. Te volitve bodo v petek, 24. maja 1963. Ta dan bodo volili vsi volilni upravičenci, ki so zaposleni v gospodarskih, kulturno prosvetnih, zdravstvenih in socialnih organizacijah (podjetjih, zavodih), vključno tudi kmetje, ki so člani kmetijskih zadrug ter člani njihovih gospodarstev in pa obrtniki — člani zbornic. Volili bomo po skupinah (gospodarska, zdravstveno socialna, kulturno prosvetna skupina, ter skupina delovnih ljudi, ki so zaposleni v državnih organih, družbenih organizacijah in društvih). Volišče bo v vsaki delovni organizaciji, v kateri je zaposlenih najmanj 25 ljudi, s tem, da se bodo najmanjše organizacije pridružile večjim. Volitve se bodo začele praviloma ob 7. uri zjutraj in se končale ob 19. uri zvečer. V posameznih primerih pa se bodo volitve lahko začele že po L uri zjutraj in se končale najkasneje ob 22. uri zvečer, če bi bilo to potrebno, da bi omogočili glasovanje ljudem, ki delajo v izmenah. V nedeljo, 26. maja 1963 bodo vsi volilni upravičenci (torej tudi tisti, ki niso zaposleni, a imajo volilno pravico) volili odbornike občinskih zborov. Volišča bodo urejena na številnih krajih, tako da bo na posameznem volišču glasovalo približno 500 volivcev. Razen tega bodo še posebna volišča v bolnicah, sanatorijih, porodnišnicah, invalidskih domovih in domovih oddiha v katerih je več kot 25 volivcev, da bi tako volivcem čimbolj olajšali volitve. Volišča bodo odprta od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer. Tako bomo volili oba zbora občinske skupščine. Le-ta pa bodo nato na svojih zasedanjih, ki bodo 3. junija 1963 izvolile zvezne in republiške posalnce, ter okrajne odbornike in sicer, izmed kandidatov, ki jih bodo izbrali zbori volivcev oziroma zbori delovnih ljudi. S tem bodo vsi okrajni odborniki ter poslanci zborov delovnih skupnosti zvezne in republiške skupščine že dokončno izvoljeni. Drugače pa je s poslanci zveznega in republiškega zbora. Le-te bomo dokončno izvolili volivci na neposrednih volitvah, ki bodo v nedeljo, 16. junija 1963. Volivci, ki so zaposleni (vključno kmetje-zadružniki in člani njihovih gospodarstev ter obrtniki, člani zbornic) bodo torej skupno volili trikrat: dne 24. maja na voliščih v delovnih organizacijah, dne 26. maja in 16. junija pa na terenskih voliščih. Vsi drugi občani, ki imajo volilno pravico pa bodo volili dvakrat: 26. maja in 16. junija. Pomen nove ustave za naše družbeno in politično življenje Zvezna ljudska skupščina je v nedeljo, 7. aprila sprejela ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije. Na skupni seji skupščinskih odborov je prebral predsednik ustavne komisije Edvard Kardelj ekspoze o predlogu ustave, iz katerega povzemamo le nekatere poglavitne misli v zvezi s temeljnimi značilnostmi nove ustave. Nova ustava je zakon, ki ureja odnose, kakršne ima zdaj v naši družbi, je torej neposreden odsev naše stvarnosti, tako po odnosih, ki jih sankcionira in ščiti, kakor tudi po oblikah in sredstvih, pravicah in dolžnostih, ki jih vzpostavlja in s katerimi opredeljuje družbeni položaj človeka ali zagotavlja funkcije in sredstva posameznih družbenih organov. Razen tega, nova ustava ureja posamezne oblike danih družbenih in političnih odnosov v njihovem razvoju t. j. v skladu z načelom, da napredku ni konca. Zato idejno formulira tudi temeljne cilje organizirane akcije socialistične družbe. To je v naši družbi tudi mogoče in neizogibno, ker družba ni razdeljena na av-togrosistične razrede in avtogro-sistične interese. Delovni ljudje imajo v osnovi skupne interese in cilje, s tem pa tudi objektivno osnovo za skupni boj, da jih uresničujejo. V skladu s tako določenimi cilji ustave hkrati določa tudi načela in smernice za razlaganje ter uporabo ustavnih določb za vsakdanjo prakso tako družbenih organov kot tudi ljudi v njihovih medsebojnih odnosih. V tem smislu je naša nova ustava hkrati tudi program in vodilo za delo. Čeprav tak dvojni značaj ustave ni nekaj novega • v zgodovini ustavnih sistemov, ima naša ustava poseben pomen v tem, da je ustava socialistične države in družbe, ki se z odprtimi očmi loteva protislovij svojega razvoja in si prizadeva vzpostaviti čim demokratičnejši mehanizem za reševanje teh protislovij. Ustava je ogledalo naše stvarnosti in izraz teženj naprednih, socialističnih sil naše družbe. Značilno obeležje ustavi daje tudi način, kako rešuje problematiko, ki nastopa na podlagi protislovnosti med človekom in družbo oziroma med individualnim in kolektivnim interesom. Ustava izhaja iz te protislovnosti v kateri se razvija družbeni napredek. Zato ne ovekoveča nikakršnega hierarhičnega odnosa med individualnim in družbenim interesom, temveč vzpostavlja nujno medsebojno odvisnost in odgovornost. Zato formulira pravice in obveznosti tako, da je čim konkretneje določen družben položaj človeka tako v sferi ekonomskih kot političnih odnosov in da je zagotovljena — za dane razmere — maksimalna avtonomija osebnosti. Izhajajoč iz takih postavk naš ustavni sistem, bolj kot katerikoli politični sistem v zgodovini, zagotavlja stabilnost družbenoekonomskega položaja človeka, t. j. človeka kot samostojnega in enakopravnega subjekta v ekonomskih odnosih, pri delu ter ustvarjanju pa tudi njegovo socialno sigurnost. Ustava daje iz- redno široke pravice, da bi človek čimbolj postal gospodar svoje usode. Z druge strani pa teži nova ustava za tem, da bi čim določneje formulirala funkcije ustreznih družbenih služb in organov, pri čemer pa zagotavlja, da imajo ljudje načelno enake pravice, da so enakopravni, da svobode ni mogoče spreminjati v svobodo za- Ing. Jurančič Jurij: sužnjevanja drugega človeka, niti ni sredstev, ki zavirajo ali otežujejo materialni in drugi napredek družbene skupnosti, zakaj določene oblike državne avtoritete bodo še dolgo, t. j. za celotno razdobje, ki ga lahko še predvidevamo, neizogibna podlaga resnične enakopravnosti in samoupravljanja človeka ter družbenega na- predka. S tem, da ustava jasneje in konkretneje razčlenjuje pravice in dolžnosti tako človeka kot družbenih organov, da zavezuje en kot drugi faktor, da spoštuje tako utrjene medsebojne odnose, pravice in obveznosti, bo ustava vsekakor vnesla mnogo več stabilnosti v celoten družbeni in politični sistem. 0 naši tehnični praksi v SZ Na 16. seji UO rudnika je bilo določeno, da nas bo sedem rudarjev odpotovalo v Sovjetsko zvezo na enomesečno uvajanje pri delu kompleksne mehanizacije na širokih čelih. Tako smo 22. februarja odpotovali v Rusijo. Po prihodu v glavno mesto SSSR — Moskvo, smo si na Tjažpromek-sportu najprej izdelali program prakse, nato pa uredili vse potrebno za nadaljnje potovanje v Pod-moskovski premogovni bazen — Tulo, ki je približno 180 km oddaljen od Moskve. 1. marca smo prispeli v Tulo, kjer smo se na upravi kombinata Tulaugalj dogovorili, da bo naša praksa potekala v trestu Krasno-armejskugalj v Kimovsku. Za lažje razumevanje bi rad pojasnil, da so v kombinatu združeni vsi rudniki Podmoskovskega bazena, ki dajejo letno 32 mil. ton premoga. Trest pa je združenje približno 15 rudnikov, ki dajejo 5 milijonov ton premoga letno (1 rudnik daje 1000 — 1500 ton premoga/dan). Za čimboljši potek naše prakse je bil odgovoren glavni inženir tresta tov. S. S- Isajev. Nastanili smo se v' mestu Kimovsk, ki je približno 70 km oddaljen od Tule. Delali pa smo v bližnjih rudnikih tega tresta. Našo prakso so sestavljala sledeča praktična dela: montaža in demontaža odkopne-ga kompleksa OMKT — kompleks OMKT se je demontiral in istočasno ponovno montiral v jami rudnika Zubovska' No 3. Razdelili smo se v skupine in delali skupaj s tamkajšnjimi montažnimi skupinami. Prejeli smo vso potrebno dokumentacijo in norme ter se podrobneje seznanili z delom samim in organizacijo. Skratka osvojili smo ves razstavljalni in sestavljaini proces dela na kompleksu. Nadalje smo se seznanili z delom na čelu in s kompleksom OMKT. To smo prakticirali na širokem čelu 5. oddelka rudnika Zubovska No 4. Prvi teden smo se razdelili v vse tri izmene z namenom, da sledimo in natačno snemamo celodnevni potek dela na širokem čelu. Ze takoj prvi dan so nam sovjetski tovariši z veseljem in rade volje prepustili v upravljanje kombajn in ročice za hidravlično premikanje ščitov, obenem pa pri delu dajali vsa navodila za upravljanje in vzdrževa- nje naprav. Upravljanje s ščitnim podporjem in kombajnom v splošnem ni komplicirano in smo v kratkem času osvojili tehniko upravljanja kompleksa OMKT. V naslednjem tednu, ki je bil po programu predviden za prido-bivalno delo s kompleksom, so štirje tovariši nadaljevali z delom na omenjenem širokem čelu. Ostali trije pa smo pregledali in prejela vso obstoječo dokumentacijo v zvezi z izkoriščanjem kompleksne mehanizacije na širokih čelih. Obiskali smo več širokih čel na sosednjih rudnikih, to je Zubov-ske No 3 in Zubovske No 5, ki pa obratujejo v nekoliko drugačnih rudarsko-geoloSkih pogojih. Na koncu naše prakse smo si ogledali še delo v centralnih remontnih delavnicah pri trestu. Seznanili smo se s preizkušanjem hidravlične opreme in osnovnimi popravili. Pregledali smo tudi ostala remontna dela na ščitnem vaji ščitno podporje. V času našega obiska so v njej ravno pripravljali razne dele podporja in jih sestavljali med seboj za kompleks, ki je bil 25. marca že odposlan za naš rudnik. Rad bi povedal tudi to, da so bila naša srečanja s sovjetskimi ljudmi v času našega bivanja v Rusiji zelo prijateljska. Razgovori na upravi kombinata, tresta, posameznih rudnikov z vodilnimi uslužbenci so bili popolnoma sproščeni. Na vsa naša vprašanja in želje, ki smo jih imeli v zvezi z novimi kompleksi, smo dobili prav zadovoljive odgovore. Laihko rečem, da so sovjetski tovariši spremljali našo prakso z zanimanjem in željo, da bi z novim kompleksom v rudniku želi dobre uspehe. Vodilni uslužbenci tresta Kra-snoarmejskugalj so bili seznanjeni z delom v velenjskem rudniku in našimi rudarsko-geološki-mi pogoji po tovarišu Andrejevu, Prve sekcije ščitnega podporja v Velenju. Foto: Vocovnik podpor ju in transporterjih ter vso tehnično dokumentacijo kompleksne mehanizacije. Remontna dela na kombajnih in hidravlični opremi pa smo si ogledali v Remotni tovarni pri kombinatu v Tuli. Strokovno zelo zanimiv je bil tudi ogled Remontne tovarne v Domsko j, Strojne tovarne v Uzlo-vaji in Raziskovalnega inštituta v Novomoskovskom. Naj omenim, da iizdeluje strojna tovarna v UzaLo- sovjetskemu inženirju, ki je bil v januarju letošnjega leta v Velenju. Tudi odnosi s sovjetskimi rudarji v jami na delovnih mestih so bili prijateljski, ter so potekali v obojestranskem razumevanju. V vsem našem času prakse ni prišlo do niti najmanjših nesoglasij. Prepričani smo, da bo uvedba kompleksa OMKT v naši jami us- (Nadaljevanje na naslednji strani) O naši tehnični praksi v SSSR (Nadaljevanje) pela, saj smo si v tej enomesečni praksi pri delu na čelih s kompleksno mehanizacijo, upoštevajoč naše rudarsko-geološke pogoje, pridobili veliko .praktičnih izkušenj. Za začetek predvidevamo izdelavo šestih rezov na dan, to je 650 — 750 ton na dan pri zaposlitvi 18 do 24 ljudi dnevno. Uverjeni smo, da bo obratovanje posameznih delov kompleksa kot so kombajn, ščiti in hidravlična oprema, pri naših pogojih na čelu potekala brez večjih težav. Nekaj težav sicer pričakujemo, kot so n. pr.: rušenje loka na čelu, izdelava niš za kombajn, vzdrževanje hidravličnega sistema, da hi ne bilo prevelike porabe olja, pritiski v smernih progah in slačilo. Vendar pa te težave niso take, da bi ibila uvedba kompleksa OMKT v naši jami nemogoča. Poizkus odkopavanja premoga v jami s kompleksom OMKT predstavlja veliko spremembo, odnos-no novost v načinu pridobivanja premoga za naš rudnik Tako v primerjavi z dosedanjim načinom dela na čelu odpade v celoti vse težaško delo in dimni plini, ki se širijo pri odstreljevanju. To bo seveda zelo ugodno vplivalo na zmanjšanje nezgod in zdravstveno stanje rudarjev. Na drugi strani pa se z uvajanjem kompleksne mehanizacije na širokih čelih odpirajo nove možnosti porasta storilnosti, kar pri sedanji odkopni metodi skoraj ni več mogoče. Priprave za odkopavanie s kompleksom OMKT Dne 11. 4. 1963 je prišla na rudnik prva pošiljka kompleksne mehanizacije za široko čelo, ki smo jo kupili v Sovjetski zvezi. V pošiljki je bilo 6 sekcij ščitnega podporja. Do 16. 4. je bilo dostavljeno skupaj 30 takšnih sekcij, od skupnih 57, kolikor jih bo v prvem kompleksu. Pričakujemo, da bo ostala oprema prispela še v tem mesecu, tako da bomo lahko v maju pričeli z vgrajevanjem nove odkop-ne opreme na široko čelo v jamo zahod. Izdelava smernih prag v jami zahod je v polnem teku. Do 15. maja bo odkopni steber pripravljen za odkopavanje. V delavnicah se izdelujejo posebni vozički za prevoz posameznih sekcij ščitnega podporja v jamo. Urejujejo se tiri in profili prog za prevoz od šahta do pripravljenega širokega čela. Sekcija ščitnega podporja je težka ca. 2700 kg in bi bilo vsako iztir-jenje vozička velika ovira na prevozu. Moštvo za čelo je že določeno in je v teku kratek tečaj o novi odkopni mehanizaciji, kakšno bo sedaj delo na čelu in vzdrževanje vseh naprav. Znano je, da so pogoji odkopavanja debelega sloja lignita v etažah od zgoraj navzdol, z za-rušavanjem krovnih plasti, v večji globini vedno težji. Tako so hribinski statični in dinamični pritiski vedno večji in obvladovanje istih bolj otež-kočeno. Po dosedanjih izkušnjah moramo z ozirom na rudarsko-tehnične in gospodarske pokazatelje uvajati odgovarjajoče načine tesarjenja prog v lesu in jeklu v kombinaciji z lesenimi mečkali; prečne proge, smerne, srednje in proge ob »varnostnem stebru«, nadalje opiranje nadkopov in vpadnikov zahteva z ozirom na nastopajoče različne jamske pritiske po smeri in velikosti, kot je že omenjeno, različno tesarbo. Vsa odpiralna, odnosno pripravljalna dela moramo vršiti pod poostrenimi varnostnimi ukrepi; saj obstoja, kot so nam že štirje nepričakovani plinski vdori s premogom pokazali, v večjih globinah nahajališča, vedno večjo nevarnost plinskih izbruhov. Vsled tega je potreb- Izpolnjevanje proizvodnih planskih nalog v jami zahod no izvajati za preprečitev le teh, tozadevne varnostne ukrepe, ki bi naj v bodoče z večjo verjetnostjo preprečevali nesreče »višje sile«. Nadalje je zelo neugodno za hitrejše povečanje proizvodnje v jami-zahod dejstvo, da se v krovnini na določenem območju nahaja vodni pesek, ki lahko vdre na široko čelo, če je debelina izolacijske glinaste plasti premajhna. Dela na reševanju odvodnjevalnih del peščenih vodnih horizontov v krovnim so v teku. Zelo dobre rezultate nam daje vrtnina iz površine, skozi katero priteka povprečno okrog 8001 na minuto čiste vode in to že nepretrgoma 3,5 meseca, odkar je bila usposobljena. Prav tako je trenutno stanje aktivnih jamskih vrtin (po številu 3), ka- Poraba električne energije v jami vzhod Še predno so se formirale ekonomske enote na RLV se je poraba električne energije obračunavala po posameznih obratih. Z uvedbo ekonomskih enot in nato še z nadaljnjo decentralizacijo v EE na obračunske enote bo nujno, da se tudi električna energija obračunava, tako, da se vsaki obračunski enoti zaračuna toliko električne energije, kolikor jo je stvarno porabila. Dosedanji način obračunavanja električne energije na jami-vzhod sloni na tem, da kolikor je instalirane moči v kW po posameznih etažah s pribitkom stabilne mehanizacije (glavni odvoz) toliko se potem zaračunava v kW. Ker pa to ne ustreza popolni točnosti obračuna, se je na jami vzhod pristopilo k temu, da se bodo vgradili v vsako posamezno 6 kW odvodno omaro za posamezne transformatorske postaje na etaži števci, ki naj bi dajali točno porabo električne energije po etažah. Mislim, da bo tudi s tem dosežen gotovi uspeh, pri samem obračunavanju električne energije, če primerjamo skupno porabo električne energije za jamo-vzhod, ki znaša mesečno od 450 do 500 tisoč kWh, da se le ta pravilno porazdeli po posameznih obračunskih enotah. Z ozirom na veliko število vgrajenih električnih motorjev v jami vzhod in ker le ti niso vedno polno obremenjeni, se pojavlja pri nas precej jalove energije, ki pa se mora ravno tako plačevati kot ostala. Da se pa stroški za jalovo energijo zmanjšajo in za varnejše obratovanje glede na dovodne 6 kW kable na koto 100, se je na K + 100 v RTP vgradila kondenzatorska baterija, ki nam letno zmanjša stroške za električno energijo okoli 4,5 milijona dinarjev. M. K. RAZPIS Rudnik lignita Velenje razpisuje natečaj za izdelavo idejnega osnutka za popustljivo jekleno podporje iz tračnih lokov. Nagrajevanje bo v okviru pravilnika o tehničnih izboljšavah. Sedanje podporje iz tračnih lokov ima določene pomanjkljivosti, ki jih je potrebno odpraviti. Te so: premajhno Dopuščanje in možnost izpadanja v slučaju preobremenitve. Pri preobremenitvah nastopi namreč mečkanje lesenega vložka in to traja toliko časa, da prideta čevlja sosednih lokov skupaj. Pri tem je možna zamaknitev, v primeru izravnavanja lokov pa lahko pride tudi do lomljenja in nenadnega izpadanja. Nov način vezave naj bi te pomanjkljivosti odpravil, to je, zagotovil popustljivost pri istočasni povezavi spoja. Izvedba naj bi bila čim enostavnejša in cenena. Montaža in ropanje takšnih lokov naj bi bilo čim enostavnejše. Vsi ostali še eventuelno potrebni podatki in zahteve, se dobijo v konstrukcijskem biroju rudnika. Predlog naj nakaže le idejno rešitev. Detajlna tehnična obdelava pa se bo izvršila v konstrukcijskem biroju rudnika. Vabimo vse člane kolektiva k sodelovanju in pričakujemo čim več predlogov, posebno tistih, ki neposredno delajo na podgrajevanju, vzdrževanju in ropanju jeklenega podporja. tere pa dajejo skupno okrog 4001 vode na minuto. Rezultat tega razmeroma velikega iztoka vode s krovinskih vodonosnih plasti je znižanje nivoja krovin-ske vode od višine 300 m na 150 m. Lahko pa v bližnji bodočnosti pričakujemo še nadaljnje ugodne rezultate in ob enem tudi izkušnje na tem območju odvodnjevalnih del, ki zahtevajo mnogo študija, izkustev in finančnih sredstev. V kratkih besedah sem nakazal le nekatera vprašanja, ki otežkočajo normalno razvijanje proizvodnih kapacitet po rudarsko tehnični in ekonomski plati. (Se nadaljuje na strani 4) Svečana otvoritev V nedeljo, 21. aprila je bila v Velenju svečana otvoritev inove osemletke. Šola je dobila ime po lani umrlem pedagogu in pisatelju Gustavu Šilihu. Ta nova moderna zgradba ima 16 učilnic, telovadnico in prostore za tehnični ter gospodinjski pouk. Otvoritvi je prisostvoval tudi podpredsednik Zvezne ljudske skupščine tov. Franc Leskošek-Luka. Komisija za tehnične izboljšave poroča Komisija za tehnične izboljšave pri RLV je v času od formiranja v oktobru 1961 do sedaj prejela 17 predlogov izboljšav t' obravnavo. Predlogi so obravnavali izboljšave pri načinu pod-grajevanja, ropanju stojk, polaganja cevi za zalivanje, pri črpanju vode, transportiranju mase za oblikovance v EFE, žaganje s krožno žago, in drugo. Od teh predlogov so bili štirje predlogi nagrajeni z nagrado od 17.800 do 54.000 din, šest predlogov pa je bilo vrnjenih, ker niso bili ekonomsko upravičeni, ali pa so bili tehnično neizvedljivi. Zgodilo se je tudi, da so bili predlagatelji že po sami službeni dolžnosti dolžni napraviti to delo in jim ne pripada nagrada, ki je določena po tem pravilniku. Iz predloženih predlogov se lahko vidi veliko zanimanje, ki so ga pokazali člani kolektiva, saj zajemajo posamezni predlogi zelo različna področja dejavnosti in so izboljšave predlagali neposredni proizvajalci. V zadnjem času pa je ta iniciativa nekoliko manjša in želimo, da bi to kratko poročilo poživilo zanimanje, ki je vladalo ob začetku uvedbe pravilnika. Predpisane formularje, na katerih prijavljate predloge izboljšav, dobite pri svoji ekonomski enoti, predloge pa lahko pošljete direktno komisiji za tehnične izboljšave pri RLV. Sklepi letne skupščine sindikata RLV IZPOLNJEVANJE PROIZVODNIH PLANSKIH NALOG V JAMI ZAHOD (Nadaljevanje s prejšnje strani) V naslednji primerjalni tabeli so zbrani doseženi rezultati za Pokazatelji: letni plani ton/mesec doseženo ton/mesec ton/dan skupna odk. storitev ton/dan jamska storitev ton/dan dolžina odkopne fronte v m Za mesec april so upoštevani rezultati do 15. aprila in se predvideva proizvodnja v višini 44.000 ton. Po letnem planu je bila predvidena proizvodnja v višini 89.165 ton za I. tromeseč-je, doseženo pa je bilo 93.350 ton ali z drugo besedo plan proizvodnje je bil prekoračen za 5 %. Napram celotnemu planu, v višini 370.000 ton, pa je prvo tro-mesečje doseženo z 25,2 %. Da plan proizvodnje v mesecih januarju in februarju ni bil izpolnjen je vzrok v objektivnih rudarsko-tehničnih težavah in to prehod preko prečnika, vpad-nika, šahtiča, prelomnice, premajhne obložitve širokih čel A in B na odkopni etaži + 5,0 vsled izvajanja poizkusa strojnega dobivanja premoga z »Eick- «/! O S hilšne št. 19; 31. volilna enota VELENJE VIII.: obsega del mesta Velenje in to Prešernovo, Prežiihovo, Vodnikovo in Cankarjevo cesto ter Titov trg; 32. volilna enota VELENJE IX.: obsega del mesta Velenje in to šaleško cesto od hišne štv:iLke 14 do 22; 33. volilna enota VELENJE X.: obsega del mesta Velenje in to šaleško ce(sto do hišne št. 12, Ljubljansko cesto in Celjsko cesto neparne hišne št. od1 73 dalje (in parne hišne št. od 44 dalje; 34. volilna enota VELENJE XI.: obsega del mesta Velenje in to Partizansko cesto, Celjsko cesto neparne hišne št. do 71 in parne do 42 i in Koroško cesto parne hišne št. do 38 iiin neparne do hišne št. 27. Za zbor delavskih skupnosti občinske skupščine pa so v našem podjetju določene naslednje volilne enote: 8. volilna enota RUDNIK LIGNITA VELENJE I.: obsega EE avto-pairk in PE splošna uprava ter poslovno združenje za gradnjo emergo-kemičnega kombinata v Velenju ter voli 1 odbornika; 9. volilna enota RUDNIK LIGNITA VELENJE II.: obsega EE gradbeni Obrat din obrat za izdelavo elementov iz elekirotfil. pepela ter voli 1 odbornika; 10. volilna enota RUDNIK LIGNITA VELENJE III.: obsega EE obrat »Jama-vzhodc in voli 5 odbornikov; lil. lolilina enota RUDNIK LIGNITA VELENJE IV.: obsega EE obrat »Jama-zaipad« in voli 2 odbornilka; 12. volilna enota RUDNIK LIGNITA VELENJE V.: obsega EE kla-sirnico in EE elektrostrojni obrat in voli 1 odbornika; 13. volilna enota RUDNIK LIGNITA VELENJE VI.: obsega EE zunanji obrat in voli 1 odbornika. Upravičeno hrepeni po svojem stanovanju Med mnogimi, ki so prišli v Velenje z željo, da si poiščejo v rudniku zaposlitev in sčasoma ustvarijo lepše življenje, ki ga je kolektiv rudnika omogočil že marsikateremu priseljencu iz vseh krajev države, je bil tudi Maksimiljan K. Star 23 let, na višku svoje moči. Bil je prepričan, da bo uspel, da se bo s prizadevanjem in vztrajnim delom v jami uveljavil in si uredil udobno družinsko življenje v novem bleščečem rudarskem naselju. Upal je, da bo kmalu tudi on deležen sadov napornega dela in smotrnega gospodarjenja delovnega .kolektiva RLV, kakor so že mnogi drugi, ki so prišli v Velenje z enakimi cilji nekoliko poprej. Vse je šlo gladko. Dobil je delo, kolektiv ga je sprejel kot svojega polnopravnega člana. Tudi tovariš K. se je pri delu uveljavil, postal je rudar, delavec v jami. Že dve leti je pri nas zadovoljen z delom in delovnimi tovariši. Ima le eno težavo, ki ga ovira in mu greni življenje. Ta težava je stanovanje. Z ženo sta si našla najprej skromno stanovanje v Družmirju, ki pa ni odgovarjalo. Uspela sta -si najti drugo stanovanje pri nekem kmetu v Konovem. Ta jima je dal v najem podstrešno sobico, ki je sicer svetla in zračna, toda brez vseh pritiklin. V sobici ni mogoče kuhati, niti sobe v zimskem času mogoče ogrevati. Zakonca K. sta bila primora-na sprejeti vse pogoje, ki jih je postavil stanodajalec, ker pač nista imela drugega izhoda. Tolažita se še vedno s tem, da bosta tudi onadva dobila stanovanje od RLV. Toda na stanovanje je treba počakati, ker je pač vedno več prosilcev za stanovanje, kakor ima RLV na razpolago stanovanj. Za dodelitev stanovanja mora vsak izpolniti do-dočene pogoje kot n. pr. delovni staž, dobra delovna ocena, socialno stanje, kvalifikacija, družbena aktivnost itd. Tovariš K. še vedno čaka na dodelitev stanovanja in upa, da ga bo v tem letu dobil. Njegov stanodajalec tudi dobro pozna pogoje za dodelitev stanovanja pri RLV in je stisko tovariša K. kmalu spoznal in jo obrnil sebi v prid. Iz zakoncev K. je ustvaril ceneno deklo in hlapca, ki morata opravljati kar lepo mero del in opravil v hiši in na posestvu. Stanodajalec se zaveda, da sta zakonca K. odvisna od njega, ker si sama ne moreta gospodinjiti, ker si edinega prostora, ki ga imata za bivanje ne moreta niti ogrevati. Ce si hočeta kuhati, si morata to na skupnem ognjišču pri »gospodarju«. Menimo, da je odveč povedati še to, da ta »gospodar« ni vzel zakoncev K. iz sočutja do njih. ker bi v takem primeru z malenkostno preureditvijo lahko uredil dimne naprave v oddani podstrešni sobi, tako da bi si lahko v sobici kuhala in da bi se prostor ogreval. »Gospodar« je raje uredil tako, da sta najemnika odvisna od njih, od njihovega gospodinjstva, ker je le s tem prisilil najemnika, da sta se in da se še pod težo razmer pokoravata željam »gospodarjev«. Zanimiva je tudi ocena gospodarjev glede »pridnosti« njihovih podstanovalcev. Za ženo, ki ima za 3.000 din mesečne plače in nekaj ugodnosti (dela ves mesec) že najdejo kakšen izraz priznanja, medtem ko se jim zdi podnajemnik vse preveč svojeglav. Zdi se jim preveč, če bi podnajemnik rad večerjal preden se odpravi že utrujen na nočno delo v jamo, zato je šel na delo tudi že brez nje. Prav tako se jim zdi, da mu delo ne »diši« preveč, če se po nočnem »šihtu« uleže in predolgo spi, zunaj pa delo kliče — delo, ki je neodložljivo, saj je kmet vendar odvisen od letnih časov in vremena. Tako živi tovariš K. skromno tih, utrujen z eno samo gorečo željo — čimprej postati neodvisen od »dobrotnikov«, ki so se ga usmilili, ko je bil brez stre- he in dobiti stanovanje, ki bo čisto njegovo, stanovanje, ki mu bo dalo potreben oddih in zadovoljstvo ter predvsem neodvisnost. Zgodbica ni izmišljena. Tovariša K. lahko obiščete v Konovem 15 in vam bo prav rad povedal še kaj več o svojih »dobrotah«. Ta sestavek je namenjen tistim članom kolektiva, ki so že pozabili, da so mogoče tudi sami bili deležni podobnih težav, tistim, ki že uživajo sadove socialističnih družbenih odnosov, uspehe delavskega samoupravljanja, tistim, ki pozabljajo, da imamo še 200 članov kolektiva ki čakajo in upajo na dodelitev stanovanja in živijo tudi v takih ali podobnih razmerah. Resnica je, da ni mnogo takih, ki bi tega ne vedeli, ki so na te stvari pozabili, vendar trdimo, da so še taki, saj drugače ne moremo razumeti, da nekdo »ne utegne« sodelovati pri upravljanju hiše v kateri stanuje, da »ne utegne« prispevati nekaj ur prostovoljnega dela za ureditev okolice, za zgraditev otroških igrišč itd. Na te stvari ne mislijo tudi tisti, ki so jim dvosobna stanovanja pretesna, tisti, ki »trpijo« v stanovanjih, ki še nimajo toplovoda, še manj pa tisti, ki dopustijo, da se jim dodeljena stanovanja uničujejo in ki družbeno lastnino po svoje pojmujejo. Take stanovalce še žal tudi najdemo, toda o njih naj povedo drugi sestavki. KAJ JE RAZSODILA DISCIPLINSKA KOMISIJA Disciplinska komisija je zasedala dne 27. marca 1963 in obravnavala tri zadeve s štirimi kršilci delovne discipline. Tri je obsodila, enega pa oprostila obtožbe. Vratanar Albert in Slatinšek Franc oba zaposlena v EE kla-sirnici sta bila obdolžena, da sta se med kopanjem pod tuši v kopalnici prerivala in pretepala ter je Slatinšek Franc padel in dolbil hujšo poškodbo na glavi. Pri zaslišanju obeh obdolžencev in pričevanju prič, je disciplinska komisija prišla do prepričanja, da je Slatinšek Franc miren in dober delavec, vendar malo počasnih refleksov. Vratanar pa ga je zaradi tega večkrat podcenjeval in ga smešil s tem, da mu je dajal razne posmehljive vzdevke, da bi po drugi strani sebe prikazal kot večvrednega in pametnejšega. Tako je bilo tudi v kopalnici, kjer je Vratanar stopil k Slatin-šku in ga surovo odrinil od tuša ter se sam postavil na njegovo mesto. Slatinšek se mu je podredil in se začel umivati pod drugim, sosednjim tušem. Takrat pa ga je Vratanar brez vsakega povoda, kar tako iz omalovaževanja bronil z nogo v zadnjico. To pa je bilo Slatinšku že dovolj in mu je hotel brco vrniti, vendar ga je Vratanar prijel za nogo, tako da je Slatinšek padel vznak na hrbet, ter si prebil kožo na zatilju glave. Po Vratanarjevem dejanju je disciplinska komisija sklepala, da ni imel pri svojem ravnanju prav nobenega čuta za tovarištvo in pomoč do svojih sodelavcev. Slatinšek Franc je bil takorekoč samo Vratanar jeva žrtev, nad katerim je ta izvajal svojo objestnost. Disciplinska komisija je zato Slatinška oprostila obtožbe, Vratanar j a pa kaznovala z denarno kaznijo 10% odvzema osebnega dohodka za dobo treh mesecev. Pri izreku kazni je upoštevala tudi storilčevo mladost in odkrito priznanje dejanja. Krošelj Ivan, zaposlen na lesnem skladišču zunanjega obrata, je bil obtožen, da je bil med delovnim časom močno vinjen in da je dvakrat neopravičeno v dnevih 25. in 26. 1. 1963 izostal z dela. Obtoženi je v začetku zanikal obe obtožbi, vendar je pozneje pod težo dokazov dejanje delno priznal. Disciplinska komisija je ugotovila, da je Krošelj Ivan precej podvržen alkoholu in da je zaradi tega vedno manj sposoben opravljati svoje delo. Po izvedenih dokazih z zaslišanjem prič je disciplinska komisija ugotovila, da je (bil Krošelj Ivan dne 24. 1. 1963, ko je v popoldanski izmeni delal na lesnem skladišču pri sekularni žagi tako pijan, da ga je delovodja Rednak Justin po lastni ugotovitvi in na opozorilo delavca Žerjav Antona premestil na delo, sekularno žago pa je ukazal ustaviti. Disciplinska komisija je pri izdaji odločbe upoštevala vse ob-težilne in olajševalne okoliščine in izrekla Krošelj Ivanu primerno denarno kazen, z namenom, da bi nanj vzgojno vplivala. Izrekla mu je denarno kazen 10% odvze- ma osebnih dohodkov za dobo 3 mesecev. Brcar Ivan, invalidsko upokojen (živčno bolan), zaposlen na zunanjem obratu kot pometač, je bil obtožen, da je nadlegoval vodjo komunalne dejavnosti na zunanjem obratu tov. Škarja Franca in da ni izvrševal delovnih nalogov ter da je v prepiru z vratarjem na novem jašku razbil šipo na vratih vratarnice. Po zaslišanju obtoženca in prič je disciplinska komisija prišla do prepričanja, da je Brcar Ivan resnično nadlegoval vodjo komunalne dejavnosti s tem, da je hodil na zunanjem obratu za njim in razburjeno in glasno govoril, da ima premalo zaslužka, da mu ga drugi odvzamejo in podobno. Je pa to storil zaradi svoje bolezenske živčnosti in delne vinjenosti. Tako je tudi oktobra 1962 zaradi svoje hitre in živčne razburjenosti nehote razbil manjšo šipo na vratih glavne vratarnice, ko se je spri z vratarjem Kremerjem. Brcar Ivan je'dober in priden delavec, (kot je ugotovila disciplinska komisija. Ker pa je slabih živcev in občutljiv do okolice, sicer pa miren in dober, ga vsaka manjša stvar, ki jo občuti, da je nepravilna, silno razburi. Disciplinska komisija je zato pri njegovi kršitvi upoštevala vse obtežilne in olajševalne okoliščine ter izrekla primerno kazen opomina, da ga opozori in nanj vzgojno vpliva, da bi se v prihodnje taki izpadi ne ponovili. OPOMBA UREDNIŠTVA Morda se kdo vpraša, zakaj pri-občujenio obravnave in razsodbe disciplinske komisije zoper obtožene tovariše. Prav gotovo ne zato, da bi kolektiv seznanili z njihovimi napakami, spodrsljaji oziroma prekrški. Naš namen je edino ta, da potom primerov neodgovornega dela, kršitve delovne discipline in podobno opozarjamo ostale tovariše na resnost in vestnost pri delu in na tovarištvo, ki je ravno pri rudarskem poklicu nadvse potrebno. Primeri, ki jih obravnava disciplinska komisija nam velikokrat pokažejo, kam pripelje pretep ali izzivanje, saj se v neštetih primerih konča z iskanjem zdravniške pomoči in nepotrebnim bolovanjem ter tako z izpadom delovnih dni. PRIJATELJI MLADINE IZPOLNIMO OBLJUBO DO NAŠIH NAJMLAJŠIH Upravni odbor DPM Velenje je -v delovni program sprejel leta 1963 kot tretjo točko, da mora biti Društvo prijateljev mladine pobudnik in organizator pri vključevanju staršev, šolske in pošolske mladine pri prostovoljnem delu v letošnji sezoni, pri saniranju že obstoječih igrišč in pri gradnji novega centralnega otroškega igrišča. Nedavno je stanovanjska skupnost v Velenju sklicala širši posvet zaradi gradnje centralnega igrišča. Na tem posvetu so sodelovali vsi zainteresirani iz družbeno političnih organizacij, ki naj bi pomagali, da bo akcija uspela. 15. april 1963 je določen kot prvi dan akcije (prostovoljnega dela) pri izgradnji centralnega igrišča. Uspeh vseh prizadevanj je trenutno zelo klavrn. Kje so vzroki za to? To vprašujemo naše starše, naše društvo prijateljev mladine, tiste, ki stanujejo v centru, tiste, ki neposredno gravitirajo na bodoče centralno otroško igrišče. Centralno otroško igrišče v definitivni izgradnji res ne bo služilo samo centru, temveč celemu mestu Novega Velenja. Zato bo vsakdo, ki živi v Novem Velenju, moralno vezan, da doprinese delček impozantnemu objektu in tako konkretno dokaže', da mu ni vseeno, kje preživlja njegov otrok prosti čas. Upam, da ni pretirano, če trdimo, da so dolžni dati vzgled v tej akciji starši in mladinci, ki stanujejo v centru. Prvič zato, ker bodo njihovi otroci prvi, ki bodo uživali sadove te akcije. Pa tudi zato, ker imamo v centru Novega Velenja precej takih stanovalcev, ki še niso imeli prilike dokazati, da je tudi njihova socialistična zavest visoka, konkretno pri udarniškem delu, ki ima v Velenju že veliko tradicijo. Še večji pa so rezultati, ki so bili neposredni odraz teh akcij. .Društvo prijateljev mladine je bilo v Velenju prvo, ki je začutilo potrebo po otroških igriščih. Potem ne smemo prezreti naše vloge, ki nas čaka v konkretni akciji — pri izgradnji central- nega otroškega igrišča in pri saniranju še obstoječih otroških igrišč v zgornjem delu Novega Velenja. Kot prijatelji mladine se ne smemo zadovoljiti s suhimi obljubami. »Besede mičejo, vzgledi vlečejo.« To je bila parola našega političnega aktiva in štaba udarniških akcij vsa povojna leta do danes, ko smo toliko lepega napravili z udarniškim delom za nas vse, predvsem pa za naše: najmlajše. Približno 15 ur bi prišlo na vsakega odraslega, ki stanuje v centru, da bi bila zemeljska dela do sredine maja gotova. To je minimalni napor in z malo dobre volje ne bo hudo uresničiti cilja v programu 1963. Dragi Velenjčani! Odbor DPM še enkrat poziva vse člane DPM, starše, mladino in prosvetne delavce na obeh šolah v Velenju, da se akcije udeležite v čimveč-jem številu. Dragi starši, pripeljite vaše otroke, ki so takemu delu že kos, prav tako organizirajte prosvetni delavci višji letnik, 7 in 8 razred, da bo prispeval delež in se bomo vsi skupaj tako delno oddolžili skupnosti v našem podjetju in komuni, ki bo prispevala velik del sredstev, da bo sploh mogoče uresničiti cilj v našem prelepem Velenju. Odbor DPM Vojaki nam pišejo Vsako leto jih iz našega podjetja kar precej odide na odsluženje vojaškega roka. S podjetjem prekinejo delovno razmerje. Po vrnitvi pa se spet vključijo v naš kolektiv. Pred odhodom k vojakom jim naročimo, naj nam spo-roče v uredništvo svoj novi naslov, da jim lahko potem pošiljamo naš časopis. Tako prihajajo dan za dnem njihove želje in prošnje in skoraj ni pisemca ali kartice, ki bi poleg njihovega naslova vsebovala še prisrčne že- lje, da bi kolektiv dosegel čhn-boljše uspehe, želje, da bi radi v -Rudarju« sledili našemu delu in našim podvigom ter se tako seznanjali z vsem, kar se dogaja med njihovimi delovnimi tovariši. Na koncu teh vrstic skoraj vsak doda še tople pozdrave vsem članom kolektiva z vročo željo, da bi se čimprej vrnili spet med nas. Trenutno pošiljamo okoli 50 časopisov našim tovarišem, ki so na odsluženju vojaškega roka. Obvestilo Obveščamo vas, da je v Zavodu za zaposlovanje delavcev POKLICNA POSVETOVALNICA, ki je odprta vsak ponedeljek od 7. do 13. ure. Pomoč poMicne posvetovalnice je namenjena vsem tistim, ki imajo kakršne koli težave pni izbiri poklica, pri prekvalifikaciji (in podobno. Poklicna posvetovalnica opravlja poklicno informiranje (informacije o prostih učnih mesrtih, o možnostih učenja v obrti to industriji, o pogojih šolanja in podobne informacije). Poleg tega pa opravljamo še v sodelovanju z zdravstveno službo svetovalne postopke, ki imajo namen, zmanjšati težave pri odločanju za poklic, pri prekvalifikaciji itd. Zavod za zaposlovanje delavcev Popravimo izgled Velenja Velenje je mlado in lepo mesto. Mi, ki v njem stanujemo, smo ponosni na lepe stavbe, zelenice, ceste in nasade. Ponosni smo, da smo Velenjčani in to tudi pokažemo vsem, ki naše lepo mesto obiščejo. Pripovedujemo o njegovem razvoju, o trudu, ki smo ga sami dali, da bi bilo lepo nam in tistim, ki nas obiščejo. Obiski pa prihajajo dan za dnem iz naše ožje domovine, iz ostalih naših republik in celo iz tujine. Svet nas pozna. Pozna Velenje in Velenj-čane in mi smo ponosni. Prizadevno skrbimo za to, da ibi naš ugled ne samo ostal takšen kot je, temveč, da bi še zrastel, da bi še več ljudi spoznalo naše mesto in nas Velenjčane. Kajti mi skrbimo za svoje mesto. Čuvamo to, kar imamo in še vedno izboljšujemo. Popravljamo in gradimo naprej. Takšne nas poznajo. Toda ali smo res takšni? Ali res vsi zaslužimo, da smo Velenjčani? Ali res vsi zaslužimo, da uživamo ugled v svetu, katerega imamo? Na žalost, tega ne moremo trditi. Vsi smo Velenjčani. Vendar se nekateri nočejo zavedati, da izgled našega mesta ni samo stvar tistih, ki so dolžni za to skrbeti, temveč, da je to stvar nas vseh, obveza nas vseh ravno zaradi našega ponosa in ugleda, da smo Velenjčani. To, da živimo v naših lepih stavbah, da imamo krasno urejeno okolico, edinstven park, ki nam lepša življenje, vse to ni darilo. Tisoč in tisoč ur prostovoljnega dela smo dali v to. Milijarde je vložila naša socialistična skupnost. Te žrtve moramo tudi spoštovati, one nas obvezujejo. Tega se ali nočemo zavedati, ali ipozabljamo. Nekateri vsaj to poizkušajo. Kako bi si sicer lahko razložili, da je obveza stanovalcev, da plačajo odvoz smeti sami, spremenila rob našega mesta v smetišče, naše zelenice okrog stavb pa v neobdelane vrtove, posute s peskom in smetmi. Kdo bi razumel, zakaj naenkrat asfalt ne odgovarja več, ampak brodimo preko zelenic in spreminjamo te v labirint stezic. Ali si res lahko dovolimo, da zaradi nekaj dinarjev in malomarnosti spreminjamo urejen izgled mesta v zapuščeno gmajno. Kdo nam daje to pravico? Nihče! Pred nami so poletni meseci, ko v Velenju kar mrgoli obiskovalcev. Zadnji čas je, da nekaj storimo. Večina nas je, ki to razumemo in vemo. Red mora biti in ga moramo spoštovati. Vemo tudi, da je dolžnost nas vseh, da ga tudi uveljavljamo, da podpremo ukrepe, ki so potrebni in ki bodo v kratkem v veljavi. PREKLIC Hleb Henrik, stanujoč v Velenju, Koroška 41, zaposlen pri RLV, preklicujem veljavnost plačilnega kartončka za dviganje plač — matična številka 214. Nerazumevanje in neupravičen egoizem sta povzročila, da so morali poiskati način, kako preprečiti odvoz smeti posameznih Ve-lenjčanov na skritejše predele mesta. Računajoč od 1. aprila naprej bomo plačevali odvoz smeti po stanovanjski površini in sicer 2 dinarja za 1 kv. meter stanovanja. S tem ukrepom bodo stanovalci nekaterih hiš prizadeti. Ce upoštevamo prejšnje ugotovitve, vidimo, da ni mogoče drugače. S tem 'bomo dosegli, da količina odpadkov ne bo več merilo za plačilo stroškov odvoza. Upamo preprečiti odvoz smeti na prepovedana mesta. Tudi zelene površine se bodo razdelile med posa- mezne hišne svete, ki -bodo morali skrbeti za čistočo na svojem predelu. Ali bodo za to izdali razporede kot jih imajo sedaj za čiščenje skupnih prostorov, ali pa bodo drugače uredili, to je prepuščeno njim samim. Hišni sveti, ki plačujejo hišnike, pa bodo to dolžnost lahko določili njim. Za redno košnjo pa bo moral skrbeti komunalno obrtni center. S tako razdelitvijo zelenic bomo dosegli ne samo potrebno čistočo na njih, temveč upamo odpraviti tudi nepotrebne in neugledne bližnjice. Vse to lahko hitro in uspešno izvedemo, če borno pri tem vsi sodelovali. Kdor pa ne bo hotel vsaj spoištovati naših naporov, naj se vpraša, če sploh želi biti Ve-lenjčan? KOC Proizvajalno delo - vez šole z družb. življenjem Od 22. do 27. aprila so bili vsi učenci in učenke osmih razredov na proizvajalnem delu v gospodarskih organizacijah. Zakon o osnovni šoli sicer predvideva pri izobraževanju učencev »povezanost šole z družbenim življenjem, z družbenimi in gospodarskimi organizacijami in še posebej povezanost pouka s proizvodnim in drugim delom« (Zakon o osnovni šoli člen 15. III. odstavek). Vendar pa zakonska določila konkretno ne predvidevajo kakšna naj bo oblika povezovanja šol s proizvodnim procesom v gospodarstvu. Pri uvajanju proizvajalnega dela v naši občini smo se naslonili predvsem na nekatere izkušnje, ki so jih imele v preteklih letih šole v mariborskem okraju. Te izkušnje smo prilagodili specifičnim pogojem, ki obstojajo v naši občini (značilnosti gospodarskega in družbenega življenja, vnaprej pripravljen program in delno spremenjen način organizacije). Kaj sploh pričakujemo od proizvajalnega dela učencev? Načelno je proizvajalno delo vzgojno-izobraževalna oblika, ki naj dopolnjuje vsa ostala prizadevanja šole pri vzgoji otrok. Z drugimi besedami povedano: proizvajalno delo je v svojem bistvu tesno vezano na celotni sistem in je neločljivi sestavni del socialistične vzgoje. Pedagoški smotri proizvajalnega dela so obsežni, pa jih zato v celoti ne bomo navajali. Povemo naj le, da smo želeli s to novo vzgojno obliko približati učence, ki zaključujejo osemletno šolanje, konkretnemu družbenemu življenju. Učenci so dobili predvsem jasnejši vpogled v delovanje podjetij in ustnov. Spoznali pa so se tudi s konkretno prakso družbenega samoupravljanja. Pojem obračunske in ekonomske enote, ki so ga učenci poznali medlo, je v njihovih predstavah jasneje oblikovan, ker so vse to videli v praktičnem delovnem procesu. Poleg tega pa so učenci spoznali tudi primere in načine gospodarskega planiranja v podjetju. Gospodarske organizacije in ustanove so učence praktično vključile na delovna mesta. Tu so učenci (kolikor je seveda bilo mogoče) tudi praktično proizvajali. Prav ta del proizvajalnega dela je učencu odpiral tudi neke možnosti pri poklicnem usmerjanju. Mlad človek je ob delu na delovnem mestu izoblikoval lastne odnose do določenih del, kar je doprineslo k jasnejšim pogledom na nekatera poklicna dela. Proizvajalno delo je organizacijsko pripravila posebna komisija pri Občinskem ljudskem odboru. Vzgojne in metodične priprave pa so obdelale šolske komisije. Te priprave so bile precej obsežne, ker so zajemale poleg dela z učenci tudi sodelovanje s starši, zlasti pa še priprave v samih podjetjih in ustanovah. Celotnega dela učencev trenutno še ni mogoče oceniti, ker je bilo proizvajalno delo široko zastavljeno. V delu je trenutno še analiza, ki nam bo pokazala, kakšne učinke je ta nova vzgojna oblika imela pri nas. Šele po opravljenih proučevanjih bomo lahko z gotovostjo povedali, kako učinkovita je bila ta vzgojna oblika v naših pogojih dela. PREKLIC Trbulj Alojz, stanujoč v Velenju, Koroška 72, zaposlen pri RLV, preklicujem veljavnost plačilnega kartončka za dviganje plač — matična številka 119. Zaslužek do 10.000 din mesečno nudi prodajni oddelek založbe Mladinska knjiga, Ljubljana, Titova 3/1 — osebam, ki bi prevzele v svojih podjetjih ali ustanovah ZASTOPSTVO ZA ŠIRJENJE RAZNIH KNJIG IN DRUGIH PUBLIKACIJ Poverjenike iščemo v vseh krajih. Interesenti naj dostavijo svoje ponudbe 'oiairoma naj se zglase osebno na gornji naslov, da jiih bo obiskal naš zastopnik. RAZSTAVA v delavskem klubu V delavskem klubu je rastav-Ijal tovariš VALENČAK VLADO. Razstava je obsegala okoli 20 gvašev (akvarel, vodene barvice in bele barve) z velenjsko motiviko in motivi iz Istre. Težko je strokovno analizirati slikarja amaterja z istim kriterijem, kakor akademsko izobražene umetnike. Vendar lahko rečemo, da je zdrav amaterizem zaželen, da so bila njegova dela izvirna, to se pravi, da je motive iskal v prirodi ne pa prerisoval, že to ima določeno vrednost. Po drugi strani Valenčak nima nobenih pretenzij, da bi njegove slike bile dopadljive, kičaste, osladne. Ta sladkobnost zavaja mnoge naše Velenjčane. Nekateri vse preveč ljubijo prerisane komercialne izdelke, kot so vile ob gozdu, razne lovske slike, labodi na jezeru, skratka ne pazijo na izvirnost, ampak nasedajo raznim obrtnikom, ki plasirajo svoja prerisana diletantska dela, katera so kopirana iz raznih osladnih razglednic. Žal je ta navedena roba, v mnogih velenjskih stanovanjih, ki je dokaz nerazgledano s ti oziroma estetske zaostalosti. Mislimo, da smo z razvojem že tako daleč, zlasti pa v Velenju, da bi naš človek moral vedeti, kaj kupuje za okras svojega okolja. Takih amaterjev, kot je tovariš Valenčak Vlado, si želimo več. On ne gleda na komercialni efekt, kot smo že omenili, ampak presnavlja prirodo na svoj doživet način, čeprav nima izkušenj v obrtnem smislu. Zato so njegove slike na prvi pogled morda skromne, skoraj bi rekli naivne. Če pa jih opazujemo dalj časa, ugotovimo, da poseduje duhovno občutena ozadje. Razstava je v celoti uspela in zato tovarišu Valenčaku čestitamo, zlasti še, ker si jo je ogledal tovariš Franc Leskovšek — Luka in izrekel razstavljalcu vse priznanje. Takih razstav bi v Velenju želeli še več in se sprašujemo, kje so ostali velenjski amaterji s svojimi originalnimi stvaritvami? iiiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigumiimijii! NOV GASILSKI AVTO Upravni odbor Gasilske- | ga društva Velenje-mesto se = skupno z operativo iskreno = zahvaljuje tovarišu Nestl = ŽGANKU, direktorju RLV | in tovarišu Fran ju ŽGAN- | KU, uslužbencu RLV, za vso § intervencijo pri nabavi ga- | silskega avtomobila. = Z njunim osebnim posre- = dovanjem nam je končno = le uspelo, da je naše društ- = vo dobilo nov pripomoček, | ki bo dvignil prizadevnost | naše enote na zaželjeni ni- | vo. Naše društvo bo tako | usposobljeno, da nudi ta- | kojšnjo pomoč vsakomur = in družbi. Iskrena hvala! UO Gasilskega društva Velenje iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiii RAZGLAS občanom Velenja TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO Velenje objavlja nagradno tekmovanje o ureditvi balkonov s cvetlicami, o ureditvi zelenic, cvetličnih nasadov, parkov in čistoče okolja hiš od 1. maja do 30. septembra 1963 Za najboljše ocene pri gojitvi cvetic in nasodv ter ureditvi zelenic in parkov so namenjene sledeče nagrade: 1. nagrada v višini 50.000 din 2. nagrada v višini 30.000 din 3. nagrada v višini 20.000 din 4. nagrada v višini 10.000 din 5. nagrada v višini 5.000 din 6. nagrada v višini 2.000 din 7. nagrada v višini 1.000 din ter 200 pismenih priznanj. Pravico do tekmovanja ima vsak občan Velenja, podjetja, ustanove in vsa društva. Namen tekmovanja o olepšavi in ureditvi je, zbuditi čut svežine in lepote mesta ter na ta način doseči trajno vrednotenje omenjenega. Velenje spada med najlepša mesta sirom po naši domovini. Zato naj sleherni občan sodeluje v akciji za čistočo, ureditev v celoti. Komisija 5-tih članov bo tedensko ocenjevala uspehe občanov pri ureditvi zgoraj omenjenega. Podelitev nagrad bo na javnem mestu. K tekmovanju vabi Turstično in olepševalno društvo Velenje i • m ■t . -