Dr. Fr. Sedej: Klinopisni spominiki in  sv. pismo.
761
Ob Času njegove bolezni je vodil državno krmilo glavar magov (rab-mag), najbrž oce Neriglisarov, z imenom Bel-zikir-uskum, kateri je bil menda rab-mag in katerega njegov sin nazivlje kralja, gotovo le zaradi tega, ker je vodil kraljevske posle ob bolezni Nabuhodo-nozorjevi
Da Nabuhodonozorjevi napisi molče o tem sramotnem dogodku, ni Čuda. Bled spomin na to žalostno dobo Nabuhodonozorjevega življenja nam podaje zgodovinopisec Abvden (pri Evzebiju, Praep. ev. 9, 41). Abvden piše, da je Nabuhodonozor, kakor poročajo Kaldejci, dovršivši svoje vojske, šel na vrh svoje palače ter po božjem navdihnjenju prerokoval razpad svojega kraljestva : „Pride perzijski mezeg,
ki bo vam s pomočjo vaših demonov naložil na tilnik trd jarem; sovzroČitelj tega poraza bo tudi Medec .... Da bi on, prej ko proda tako moje državljane, bil odstranjen in kot klatež blodil po brezpotnih puščavah, kjer ni videti nobenega sleda, ne mesta, ne ljudij, ampak se le divje zveri prosto pasejo in ptice okoli letajo! .... Ko je to rekel, bil je izpred oČij ljudij naenkrat odvzet in je izginil." Dovolj je sličnih potez v Danijelovem poročilu in v tej kaldejski bajki, ki kažejo, da so Kaldejci, oboževatelji svojega kralja, sramotno njegovo bolezen pripeli svojemu sovražniku  —  Čiru.1)
DržeČ se vsporeda Danijelove   knjige,   pridemo k zadnjemu kralju  babilonskemu,   ki je
Kralj in kraljica, obedujoča na vrtu. (Asirski relijef.)
VV
zarad strašne božje kazni postal svarilen vzgled vsem lahkomiselnim, razuzdanim, bogoskrun-skim in prevzetnim vladarjem. Kdo ne pozna Baltasarja in njegovega tragičnega konca? Kdo ni še slišal osodepolnih besed „mene, tekel, fares", katere je pisala nevidna roka na steno njegove razkošne palače, ko je ravno pri po-nočnem obedu rajal s svojimi velikaši, ženami in priležnicami in popival iz svetih posod, katere je bil Nabuhodonozor ugrabil v jeruzalemskem templu, ne zmene" se za sovražnika, deročega v oblegano mesto? Vse posamezne, krajevne, osebne in časovne okoliščine, katere nam podaje Danijel v tej pripovesti, se natanko vjemajo s klinopisnimi poročili. Ker stari pisatelji nič ne vedo o kakem Baltasarju, poslednjem   kralju   babilonskem,   so    moderni
klevetniki sv. pisma prezgodaj zagnali krik, čes da sv. pismo tu zopet stvari zamenja, izpre-vrača ali celo izmišlja. Kar pa so našli v Ba-biloniji Nabunaidove anale in Čirov cilinder, ki obravnavajo razpad babilonskega kraljestva, se je izpričalo sv. pismo kot popolnoma resnično. Zares že to, da so našli ime Baltasar-jevo, poplačuje vse trude in naporeasirijologov. Nabunaid, Herodotov Labvnet, je bil prav za prav zadnji babilonski kralj, ki je vladal 17 let (555—538). Babilonci niso dosti marali zanj, ker se je pečal večinoma le z zgodovinskimi in starinoslovskimi študijami, obnavljal stare
') Da se je ta kaldejska bajka razvila iz resničnega dogodka, katerega sporoča Danijel, dokazuje kaj spretno J. Knabenbauer, Commentarius in Danielem prophetam, Parisiis  1891., str. 135—136.