1&G jlhO. /fO »Prispevajmo za preventivo - zbiranje sredstev za nakup UZ aparata za Zdravstveni dom Litija« Vsak prispevek je pomemben - oddate ga lahko v hranilnikih RK v Zdravstvenem domu Litija, na obeh bankah (LB in\SKB v Litiji) in na/pošti v Litiji. Sredstva lahko nakažete tudi direktno na TRR Območnega združenja RK Litija na št.: 03110-1001003138 - s pripisom: »prispevek za nakup UZ naprave«, do 31. novembra. NOVICE IZ OBČINE LITIJA IN OBČINE ŠMARTNO Lahko ga berete tudi na internet naslovu: www.litija.net/tiskarna-aco UZAKONJENO SRCE SLOVENIJE Ob zaključku septembrske seje je Državni zbor RS sprejel tudi Zakon o geometričnem središču Slovenije, ki ga je v parlamentarno proceduro vložil poslanec SLS Franci Rokavec s sopodpisniki iz vseh parlamentarnih strank. Državni zbor je s tem na simboličen način uzakonil srce naše domovine in priznal njegov Izjemen pomen za Slovenijo. Tako je omogočeno, da se bo več kot 20-letno delo zanesenjakov in krajanov Vač s podelitvijo koncesije nadgradilo s sistemskim zakonskim okvirom, kar pomeni, da Republika Slovenija prevzema tako finančno kot siceršnjo skrb za delovanje geometričnega središča Slovenije. Pomembno je poudariti, da bo lahko pri pripravi letnih programov in poročil aktivno sodelovala tudi lokalna skupnost. Tako ima GEOSS v prihodnje vse možnosti, da se uveljavi kot naravni protokolarni objekt Republike Slovenije kamor bodo radi prihajali Slovenke in Slovenci, ki živijo znotraj in zunaj naših meja. Geometrično središče Slovenije je dejansko pomnik enotnosti slovenskega naroda. Potrebno pa je tudi poudariti, da je k uspehu tega zakonodajnega projekta v veliki meri pripomogla soglasna podpora v poslanski skupini SLS. Sedaj je pa na potezi vlada, da zakonski tekst začne uresničevati. TiL&C WČM‘J a 1 Gostilna in Pizzeria Graška c. 64,1270 Litija, tel.: 01/ 898 00 00,898 00 01 Prispevke pošljite do 10. NOVEMBRA 2003 na naslov: TiskarnaACO, C.D.K. 39,1270 Litija ali po faxu: 01/899-53-54, oziroma po e-pošti: tiskarna.aco@sioLnet Iz uredništva... Smeti - nekaterim smrdijo do neba in bi jih z naj večjim veseljem odpeljali čim dlje od svojega praga, drugi jih enostavno »pomedejo pod preprogo« - če uporabim izraz novinarskega kolega. »Novica« mesecaoktobra je,da je projekt CEROZ(CenterzaravnanjezodpadkiZasavje)padelvvodo,splavili pašo ga Šmarčani, s tem da so se najprej izmikali podpisu pogodbe, nato pašo podpis zavrnili. Drugi akterji (občine Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Radeče, Litija) menda Šmarčanom najbolj zamerijo njihovo cincanje, saj sedaj mrzlično iščejo rešitve, da bi projekt vendarle obstal in bi mu država namenila dobrih 200 milijonov tolarjev. Ni namre č lahko najti lokacije, ki bi jo razglasili za regijsko odlagališče brez revolta okoliških prebivalcev. Ampak zadeva vendarle še ni dokončno padla v vodo, tako slišimo, saj ima država gotovo dolgoročni interes problem rešiti, in pogajanja glede Unična tečejo dalje, le številke v pogodbah se spreminjajo... Na drugi strani pa slišimo (to sicer razglašajo redki, in prav nič glasni niso), da so Šmarčani ravnali smotrno, ko niso pristopili k projektu. Da so smeti na poti v Unično preklemansko drage, poudarjajo slednji. Dejstvo je,dasosmetiže dolgo drage,če se jih sortira, odvažain predvsem odlagana deponijenanajmanj možen škodljiv način - se jih torej sanira, predeluje. V nekdanji litijski občini pa tega nismo občutili, saj se tudim posluževalo takšnih načinov deponiranja (Širjava je tako ali tako desetletja sprejemala pomešane smeti od A do Ž). Seveda je dvakratna podražitev odvoza odpadkov kar naenkrat boleč u darec in tega se zavedajo tudi in predvsem politiki. Volivci si namre č zapomnijo neslavne in drage poteze. Kam s smetmi po novem letu, ko bo z zakonom prepovedano odlagati smeti na Širjavi? V Šmartnem imajo menda že alternative, ki pa jih še ne žele obelodaniti. Imajo tudi Rakovnik - v katerem po zadnjih raziskavah plava cianid - kar še potrjuje besede, da gre za ekološko bombo. Kaj pa Litija? Nekateri v občinskem svetu imajo pomisleke o Uničnem (2.stran) in menijo, da se je cvet litijske politike prenaglil. Jo bodo ubrali nazaj? Obstaja pot nazaj? Nazaj na Širjavo gotovo ne več... Andreja ŠTUHEC Slovesna otvoritev novih šolskih prostorov in težko pričakovanega bazena Bazen v Šmartnem Mnogi niso verjeli, da bo v Šmartnem res zgrajen bazen. Ko so se pričeli prvi pogovori glede Izgradnje prizidka, pred skoraj desetimi leti, se je porodila ideja, da bi ta prizidek obsegal tudi bazen. Idejo sta podprla tudi Ministrstvo za šolstvo znanost In šport, takratni državni sekretar za šport, dr. Janko Strel, in Zavod za šport. S tako močno podporo smo nadaljevali naše aktivnosti v zvezi z gradnjo prizidka in s tem tudi bazena. S strani občine Litija je sicer bila podpora za ta projekt. Kljub temu pa je bilo večkrat slišati tudi drugačne pripombe, da bazen v Šmartnem ni potreben, da je predrag, in podobne. Pripombe so bile bolj posledica zavisti, kot pa resni strokovni argumenti, ki bi nasprotovali upravičenosti take investicije. Zato smo bili toliko bolj veseli dejstva, da je Občina Šmartno pri Litiji z vso resnostjo pristopila k nadaljevanju začete investicije in da v zadnjem obdobju vprašanja bazen da ali ne, niso več postavljali v ospredje.________________________________ nadaljevanje na strani 11 Litijska športna dvorana posluje bolj učinkovito V enem letu vloženega več kot prej v desetih! Lani je po dokaj dolgih pregovarjanjih, dokazovanjih in usklajevanjih med občino in Mestno skupnostjo Litija, le prišlo do jasne situacije glede lastništva litijske športne dvorane. Večinski 86 % - lastnik, je namreč mesto Litija, saj je bila dvorana zgrajena z denarjem prebivalcev mesta Litije, investitorja sta bili takratni krajevni skupnosti v mestu, le na koncu je za dokončanje nekaj denarja dala tudi občina. Vendar je bila dvorana v preteklih letih, od izgradnje naprej, kar v lasti občine, ki je koncesijo za upravljanje od 1992 do 2002 dala litijskemu Komunalno stanovanjskemu podjetju. V teh letih je bil v dvorani nameščen semafor, obnovljen je bil parket, iz dobička pa so bili nabavljeni stoli. V tem obdobju amortizacijskih sredstev za dvorano niso obračunavali. Lani je na osnovi ugotovljenega lastništva iz vpisov v zemljiški knjigi, Mestna skupnost objavila javni razpis za upravljanje dvorane. Kot najugodnejši ponudnik jo je v upravljanje dobilo podjetje SPL Ljubljana, ki je upravljanje zaupalo Matetov! družbi d.o.o. iz Litije. Vse finančne, investicijske in druge posle z dvorano pa vodi SPL, ki bo Mestni skupnosti Litija za koncesijo dajala 8 milijonov SIT letno, ta denar pa se bo vlagal za obnavljanje in urejevanje dvorane in okolice. Doslej za oddano koncesijo občina ni prejemala nobene konce-snine! nadaljevanje na strani 4 Po šestmesečnem odmoru sta se ponovno v tekmovalne vode vrnila dva šmarska taekwondoista, SARA GROZNIK in ROK MOHAR (oba člana ljubljanskega TKD kluba DRAGON) - in zablestela. Skupaj sta »nabrala« kar sedem naslovov državnih prvakov. Tehnično državno prvenstvo taekwondo-ja 2003 V soboto, 4.10.2003 je bito, pod okriljem taekwondo kluba Orient, organizirano državno prvenstvo taekvvondoja v tehniki. nadaljevanje na strani 13 PIZZERIA "FRONTO" 3si IZJAVA ZA JAVNOST SLS. Slovenska ljudska stranka Svetniška skupina Slovenske ljudske stranke obžaluje, da se je večina v občinskem svetu Litija odločila, da podpre dolgoročno škodljivo pogodbo o odlaganju in ravnanju z odpadki na zasavski deponiji Unično. Posledica premajhne aktivnosti v preteklosti in tudi trenutne bo plačevanje, predvsem občanov, več kot dvakrat višje cene odvoza in ravnanja z odpadki od sedanje. Za svetniško skupino SLS Litija pa je predvsem nesprejemljiva določba, da je izstop iz tega projekta mogoč le ob soglasju vseh ostalih pogodbenih strank oz. zasavskih občin. V svetniški skupini SLS menimo, da je potrebno s pobudo o aneksu k tej pogodbi izboriti možnost izstopa iz tega projekta v trenutku, ko se za občino Litija najde bolj sprejemljiva rešitev, zato vabimo k omenjenemu projektu župana in vse svetniške skupine zastopane v občinskem svetu. Menimo, da projekt odlaganja in ravnanja odpadkov CEROZ ne more biti naravnan tako, da bi Litija sodila v t.i. zasavsko politično pokrajino, občani pa bi to dnevno občutili v »tanjši denarnici«. Svetniška skupina SLS Litija ALI SMO ZA RAZVOJ? Slovenska ljudska stranka je usmerjena v razvoj, ponosna na preteklo delovanje, občutljiva za življenje na podeželju in stiske malih ljudi. Sveta nam je slovenska beseda, slovenski kmet in vrednote krščanstva. V spremenjenih razmerah se trudimo, da je bistvo naše politike pogovor, dialog in človeški stik. V slovenskem političnem ozračju v tem trenutku prevladujejo občutki nezaupanja, stisk, stresov in nismo daleč od prepričanja, da sedanja vladna garnitura uveljavlja le svoje interese in ustvarja »elito«, ki bo male ljudi pahnila v bedo, malodušje in brezciljnost življenjskega poslanstva. V SLS v tej zgodbi ne moremo in ne smemo sodelovati. Zaupanje ljudi v naše delo je temelj, ki ga moramo negovati in naša obveza je, da tu, kjer živimo, kaj naredimo in spremenimo. Tudi v našem litijskem prostoru se žgoči življenjski problemi mečejo pod preprogo. Neobčutljivi smo za reševanje problematike mladih, brezposelnih, premalo skrbimo za zdravo okolje in družino, zanemarjamo naše podeželje - biser, ki ga ne znamo ceniti. Prepričani smo, da bo potrebno v občinski in državni politiki narediti miselni preskok, ki je za večino proračunskih porabnikov težak, nesprejemljiv, vendar nujen, ker je razvojno pogojen. Dejstvo je, da med podjetjem, občino in javnimi zavodi ne sme biti razlik v gospodarjenju. Vsi moramo nastopati s svojo pobudo na trgu in sredstva za delo bo potrebno pridobivati preko javnih razpisov iz države in Evrope. V praksi je tako, da so občinski sveti le razdeljevalci denarja davkoplačevalcev, ne pa vlagatelji v dobre naložbe in razvoj, kar bi oplemenitilo naše življenje. V litijskem občinskem svetu se izgubljamo v strankarskih prepirih, proračunsko razdeljujemo denar in smo brez vizije razvoja in v kolikor ne bo sprememb, bomo ohranili balkansko razmišljanje in ostali na obrobju Evrope. Najbolj blizu so mi ostala razmišljanja največjega sodobnega slovenskega pisatelja Draga Jančarja, ki naj bi bila nam vodilo, zato citiram: »Če v slovenski državi ne bo zaživela polna demokratična družba, ki do danes še ni zaživela, bo to zaprt provincialni geto, kjer se bomo žrli med seboj. Za polno demokracijo pa so potrebni širina in odprtost, kakršnih še ne poznamo, pretok idej, odprt boj mnenj in fair obravnava različnih konceptov v medijih. V ospredje se mora prebiti ustvarjalnost na vseh področjih. Evropa ne bo ničesar prinesla, če ne bo radovednosti, iskanja, smiselnega tekmovanja idej. Če ne bosta zmagala duh samozadostnega provincializma in ozkosrčnosti, kar se glede na sedanje razmere lahko zgodi, je tudi neizogibna globalizacija naša možnost.« Gvido KRES Vesti iz parlamenta Septembrsko sejo Državnega zbora je poleg končno sprejetega Zakona o geometričnem središču Slovenije zaznamovala razprava o glavnem mestu RS Ljubljana in spremembe zakona o Triglavskem narodnem parku. Več enotnosti je bilo pri zakonu o glavnem mestu, kjer so vse poslanske skupine poudarile nujnost, da se omenjen zakon končno sprejme. Z njim pa se jasno določijo povezave in pristojnosti med mestom in državo v naši prestolnici. Tudi razprava o spremembah in dopolnitvah zakona o Triglavskem narodnem parku je bila burna. Pri omenjenem zakonu prihaja do konfliktov med interesi naravne in kulturne dediščine na eni ter lokalnega prebivalstva in lokalnih skupnosti na drugi strani. Spremembe zakona so nujne, predvsem zato, da se prebivalcem tega prelepega dela Slovenije omogoči čim boljšo možnost razvoja, hkrati pa obvarovati naravo TNP-ja v okviru mednarodnih standardov, ki veljajo za nacionalne parke. Veliko nasprotujočih mnenj je povzročilo prvo branje zakona o preprečevanju korupcije. Podobno zgodbo smo že doživeli in se odvija takole: »Če težave nisi pripravljen odpraviti oziroma rešiti, ustanovi komisijo«. Prav pristojnosti te komisije so povzročile največ nasprotovanj. V boju proti korupciji (ki je zagotovo negativna stran sodobne demokratične družbe), je potrebno dodeliti pristojnost policiji in državnemu tožilstvu kot pravosodnemu organu. Komisija, ki jo predvideva zakon pa naj ima zgolj funkcijo koordinatorja in ne vzporednega organa. V okviru poslanskih vprašanj sem ministru za finance, dr. Dušanu Mramorju, postavil aktualno in pereče vprašanje v zvezi s problematiko prehoda tekočih na transakcijske račune v Novi Ljubljanski banki. Pomembno je poudariti, da je RS vsaj še 8 % lastnik v največji slovenski banki, pa vendar ni storila ničesar za odpravo mnogih napak pri vzpostavitvi informacijskega sistema. Pri tem nas je večina izkusila zelo dolge čakalne vrste in nepravilne podatke ter ostale nepravilnosti na transakcijskih računih, ki še vedno niso v celoti odpravljene. Prvi del meseca oktobra pa je minil v znamenju razprav na delovnih telesih, kjer se že oblikujejo podlage za odločanja na oktobrskem zasedanju zbora. Med drugim bo gotovo zelo zanimivo odločanje o predlogih za nadaljevanje postopkov za spremembo ustave oziroma končanje le-teh. Naj omenim še spremembo zakonodaje o volitvah v Državni zbor, zanimivo pa bo tudi odločanje o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem zavarovanju. O tem in še čem pa več prihodnjič. Poslanec DZ RS Franci ROKAVEC IZJAVA »Zakon o GEOSS-u je vsekakor potreben, čeprav obstoječi predlog ni povsem po meri Društva GEOSS, ki je v ta domoljuben projekt vložil ogromno prostovoljnega dela in materialnih stroškov (neplačane kilometrine) in „ bo lahko povzročal tudi nelogične nesmisle. 1 .L Tako ima dobre in slabe strani. Dobri sta predvsem dve, ker: " ~ - uveljavlja pomnik GEOSS, simbol zakoreninjenosti Slovencev na tem proštom, kot spomenik državnega pomena, ki je skupen vsem Slovencem ne glede na politično, versko in kakršnokoli drugo pripadnost, - upamo, da bo po sprejetju zakona država zagotavljala vsaj minimalna finančna sredstva za vzpostavljanje in dopolnjevanje vsaj osrednjega dela projekta in za čedalje številnejše vseslovenske prireditve ob njem. Slabosti predlaganega zakona o GEOSS-u pa sta predvsem: - zajema le ožje območje, zgolj urejeno zemljišče z vsemi spomeniki na njem, izven pa pušča Vače z Domom GEOSS, povečano kopijo situle iz Vač, obnovljeno sušilnico lanu, Muzej starožitnosti, vso potrebno infrastrukturo in mnoge druge zanimivosti, ki ji obsega celoten projekt, za kar ne predvideva finančnih virov, - ker za upravljanje tega ožjega območja predvideva koncesijo, kar bo lahko povzročilo nevzdržne razmere, če koncesija ne bo podeljena Društvu GEOSS. V tem primem bo upravljavec turiste lahko vodil le v GEOSS, kjer ni parkirnih prostorov, društvo pa na vse druge sestavine projekta. V primem, da bi zakon za upravljavca določil Društvo GEOSS tudi stroški odkupa vsaj v začetku ne bi bili potrebni.« Vodja projekta: Peter SVETIK, Ljubljana Sedaj, ko je Slovenija že de facto članica Evropske unije, so čedalje bolj aktualne teme o ekologiji in okolju. Ob uvedbi bistveno bolj ekološkega ravnanjem z odpadki, kot je bilo doslej, se bo treba slej ko prej tudi vprašati, kaj storiti s starimi bremeni, ki jih predstavljajo kontaminiranima zemljišča, na katerih že desetletja ležijo odpadki. Gre za divje deponije, ki jih sploh ni malo, še največji problem pa je v tem, da nihče ne ve kaj vse se je v dolgih letih v njih nabralo, za vse pa se sploh ne ve kje so. Izcedki pa seveda vztrajno prodirajo v zemljo in pridejo do podtalne vode, ki jo pijemo. To sicer ni nujno, saj lahko dovolj debele in nepropustne plasti povsem zaustavijo prodiranje izcedkov, vendar pa amstva ni, saj tudi podrobnih raziskav o propustnosti zemljišč ni. Problema starih bremen se je lotilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor RS. Najprej bodo na vrsti odpadna olja, ki so lahko tudi najbolj nevarna, potem pa še stare deponije, med njimi tudi tiste, ki bodo s 1.1.2004 zaprte zaradi prehoda na regijske. Glavni vir sredstev za te sanacije bodo sredstva državnega proračuna, zbrana iz takse za obremenjevanje okolja. V litijski občini v tem času potekajo priprave na prehod na povsem nov način ravnanja z odpadki. Pilotni projekt takšnega načina ravnanja z odpadki za del Litije je bil sicer uveden že pred 10 leti, pa je bil brez razumnih razlogov opuščen in pozabljen, čeprav so se ljudje nanj že lepo navadili. O novem načinu za odpadke je bilo tudi v tej mbriki že nekaj napisanega, bolj pa, ko se bliža dan »D«, to je 1.1.2004 (samo še dva meseca!), ko bo treba tudi konkretno pričeti s tem, več je pomislekov in vprašanj, ali je občina Litija zares v vseh segmentih pripravljena na to. Ni namen, tega prispevka, da bi ocenjeval stopnjo pripravljenosti, saj so za to pristojne in odgovorne povsem konkretne organizacije in ljudje, ki bodo že povedali, kako je s tem. Glede tega bi omenil samo eno ugotovitev, da v občini še vedno ni določena lokacija (!) za zbirni center, kjer naj bi se zbirali odpadki, preden jih bodo odpeljali na deponijo v Hrastnik, ločene frakcije pa predali prevzemnikom v reciklažo. Seveda je treba tak zbirni center tudi opremiti, kar pomeni, da. mora imeti ustrezno podlago, opremo, ifra strukturo in tudi denar za obratovanje. Če to ne bo pravočasno rešeno, bo seveda huda zadrega. Na to so ljudje iz stranke, ki je napisana nad tem člankom - pa naj to ne zveni, kot samohvala - opozarjali že pred tremi leti! Pred kratkim pa so - v očitni časovni stiski - prišli na piano celo predlogi, da bi bil zbirni center kar v Litiji (I), pri komunalnem podjetju. Kako bi na to reagirali prebivalci Litije si lahko mislimo, saj to ne bi pomenilo nič drugega, kot preselitev sedanje (divje) deponije iz Ponovič v Litijo! Poleg tega pa bi odpadke npr. iz Konjšice, Polšnika, Dol...vozili najprej v Litijo (skozi mesto), nato pa po isti cesti nazaj proti Hrastniku... Nenazadnje bi zato tudi cena krepko poskočila, davek nesposobnosti pa bi plačevali kar vsi ljudje. Da ne bi prehitro sodil in prehiteval, bi zadevo raje prepustil tistim, ki so za to pristojni in odgovorni. Kaj se bo iz tega izcimilo, bomo že prav kmalu videli in vedeli. Na koncu pa še tole. Ni resno računati, da ravnanje z odpadki ne bo dražje. To je treba odkrito povedati. Ko so domala vsi naši severni sosedje že vsaj 30 let pred nami z odpadki ravnali ekološko in za to plačevali kar čedne vsote denarja, so pri nas odpadki romali v bližnje reke, potoke ali gozdove. Seveda je bilo vse to zastonj. Davek pa je treba naravi slej ko prej plačati. Panika zaradi višjih cen pa kljub temu ni potrebna. Cene bi se namreč dalo kar precej zmanjšati, če bodo ljudje za ločeno zbiranje odpadkov ustrezno stimulirani, (m.b.) LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Stara in nova bremena SDS SDS - Slovenska demokratska stranka SDS se je pred nekaj dnevi preimenovala v Slovensko demokratsko stranko. Odločitev je sprejel Svet SDS in s tem zaključil že tri leta trajajočo razpravo o spremembi imena stranke. W Prevladalo je prepričanje, da je sedaj, dobro leto pred Spe« r parlamentarnimi in evropskimi volitvami, najprimernejši trenutek O.. Sv za to pomembno odločitev. Kot je poudaril predsednik SDS J; i Janez Janša, SDS s spremembo svojega imena zaokroža svojo politično identiteto. Program stranke ostaja nespremenjen, saj &. bo stranka še naprej poudarjala pomen demokracije in narodne jjentitete. S spremembo imena se bo SDS še približala svojima evropskima partnerjema, Evropski demokratski uniji (EDU) in Evropski ljudski stranki (EPP), ki se na ravni evropskega parlamentarnega življenja združujeta v skupni parlamentarni skupini, ki je najmočnejša v evropskem parlamentu. V njenem okviru bodo delovali tudi poslanci SDS. Sprememba imena je povezana tudi z dejstvom, da želi SDS okrepiti svojo pozicijo na sredini slovenskega političnega prostora in med srednjim slojem. Socialna struktura se je na Slovenskem v zadnjih desetih letih namreč zelo spremenila. Oblikoval se je sloj izjemno bogatih, na drugi strani se je povečal sloj revnih ali tistih, ki so na meji revščine. Srednji sloj, ki je socialni steber stabilne demokracije in povsod_ glavni nosilec napredka, pa je naraščal zelo počasi. Slovenska demokratska stranka želi bolj simbolizirati razvojni zasuk Slovenije, ki ga potrebujemo ob vstopu v EU - več vlaganj v človeka, v znanje, večje razvojne spodbude za razvoj malega in srednjega gospodarstva in v projekte, ki lahko v prihodnosti dejansko omogočijo, da bo v Sloveniji srednji sloj kot motor razvoja in stabilnosti obsegal 60 ali 70 odstotkov prebivalstva. Seveda pa ostaja SDS tudi v prihodnje socialno naravnana. Poslej bo bolj poudarjala selektivno socialno politiko, kar pomeni, da naj bodo blagodati socialne države deležni le tisti, ki jo res potrebujejo. Predvsem pa se bo SDS še naprej, tako kot je zapisala v svoj program, zavzemala za to, da se ustvarijo takšne razmere, v katerih si bodo revni lahko sami pomagali in si ustvarili dostojno življenje. To pomeni, da se bo SDS zavzemala za ustvarjanje novih produktivnih delovnih mest z gospodarskim in demografskim razvojem, za dostopnost šolanja, ugodnejše kreditiranje mladih družin in druge razvojne spodbude. SDS je danes kot naslednica dveh izvirnih demokratičnih organizacij iz vrst nekdanjega Demosa - Slovenske demokratične zveze in Socialdemokratske Zveze Slovenije, prehodila pomembno razvojno pot. Strankarsko prizorišče se v Sloveniji postopoma ureja in postaja bolj prepoznavno. Prispevek SDS k temu je tudi sprememba imena, s čimer bo olajšana politična izbira volivcev. Nenazadnje je pomembna tudi promocija imena slovenske države. Slovenija postaja del evropskih in svetovnih integracij, SDS pa strankarskih. Da se ne bi stopila z drugimi v nepotrebno in nevarno enovito gmoto, je nadvse pomembno tudi ohranjati in poudarjati slovensko nacionalno identiteto. S spremenjenim imenom, ki vsebuje tudi besedo SLOVENSKA, bo SDS v okviru Evropske Unije laže opravljala to pomembno nal09°' Torej, SDS je odslej naprej SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Anton KOVIČ OBČINSKI ODBOR ZB IN UDELEŽENCEV NOB LITIJA OBVESTILO Vse občane obveščamo, da bodo tudi letos ob Dnevu spomina na mrtve žalne svečanosti pri grobiščih in spomenikih padlih v NOB po naslednjem časovnem razporedu: • na Prims.kovem pri grobišču na pokop. v petek, 24.10. ob 8.30 uri • v Veliki Štangi pri spomeniku NOB v petek, 24.10. ob 10.00 uri • v Kostrevnici pri spominski plošči v petek, 24.10 ob 11.30 uri • na Savi pri spomeniku NOB v petek, 24.10.ob 17.00 uri • v Gabrovki pri grobišču na pokopališču v petek, 24.10. ob 12.15 uri • v Jevnici pri spomeniku NOB v četrtek, 30.10. ob 17.00 uri • v Kresnicah pri spomeniku NOB v četrtek, 30.10. ob 17.00 uri • v Šmartnem pri spomeniku NOB v petek, 31.10. ob 15.30 uri . • v Litiji pri spomeniku NOB v petek, 31.10. ob 16.30 uri • v Polšniku na grobišču NOB v soboto, 1.11. ob 11.00 uri • na Vačah pri grobišču NOB na pok. v soboto, 1.11. ob 11.00 uri Vse občane vljudno vabimo, da se žalne svečanosti v svojem kraju udeležite v čim večjem številu in tako počastite spomin na padle v NOB, OBČINSKI ODBOR ZB NOB LITIJA Večja prometna varnost na Bregu iv 51 Nova Slovenita terštanska ljudska stranka Na Bregu smo skupaj naredili majhen, a pomemben korak k izboljšanju prometne varnosti. Zarisali smo talne označbe na križišču, ki povezuje občinsko cesto z državno. Čeprav je bila finančna sredstva dolžna zagotoviti država, ki pa jo kot smo že vsi kdaj občutili na lastni koži, prav malo briga za varnost svojih državljanov, smo se skupaj z oddelkom za gospodarsko infrastrukturo Občine Litija odločili, da denar zagotovimo iz vzdrževanja občinskih cest. Četudi je bila rešitev na videz zelo preprosta, so bila potrebna dolgotrajna usklajevanja. Z referentom oddelka gospodarske infrastrukture g.Gvidom Bokalom sva se zaradi te tematike sestala najmanj dvajsetkrat. Križišče na Bregu predstavlja glavno povezavo Zasavja z Dolenjsko. Frekvenca prometa na tem križišču je ogromna. Ker križišče ni bilo označeno, so vozniki iz zasavske smeri zavijali proti Bregu v vseh mogočih smereh, le v pravilni ne. Posledica takega nepremišljenega zavijanja se je kazala v velikanski statistiki prometnih nesreč, ki so se zaključevale tudi s telesnimi poškodbami. • Z novo ureditvijo križišča se je stanje bistveno izboljšalo, saj je sedaj vidno označeno kako se morajo vozniki razvrščati in zavijati. Hkrati pozivam vse udeležence v prometu, da upoštevajo novo prometno ureditev, saj je le ta namenjena predvsem vam in vaši varnejši vožnji. Policijska postaja Litija je pokazala veliko zanimanja za razrešitev problematike, tako da je zagotovila, da bo redno kontrolirala pravilno upoštevanje novih prometnih označb. Z upoštevanjem le teh boste zagotovili varnost tudi ostalim udeležencem v prometu, sebi pa prihranili nepotrebno položnico za prometni prekršek v žepu. Ta projekt je seveda le začetek izboljšane prometne varnosti na tem perečem odseku. Na občinskem svetu sem že podal pobudo za izgradnjo pasu za zavijanje iz državne ceste na občinsko, nameravam pa dati še pobudo za omejitev hitrosti na omenjenem odseku na 70 km/h. Želim si še več takih uspešnih sodelovanj z občinsko upravo, saj bi nam moglo biti za varnost lastnih občanov vsem mar. Primož LAMBERGAR, tajnik o.o. N.Si Litija ter občinski svetnik Poletje je mimo in začenja se trdo delo v občinskem svetu. strankamladihslovenije sAfs www.sfns.si Konec julija letos je bil sprejet dveletni proračun občine Litija.V SMS-LO LITIJA ocenjujemo, da je glede na sorazmerno majhen proračun in na drugi strani veliko odhodkov: za razne socialne programe, subvencioniranja itd. nekaj proračunskih sredstev vseeno ostalo za investicije, ki naj bi v bodoče vsaj malo izboljšale splošne pogoje za življenje mladih v Litiji. Skupaj s koalicijskimi partnerji smo zagotovili sredstva za mladinski center, gerontološki center in varstveno-delovni center.Tukaj se odpira možnost nekaj novih delovnih mest za mlade. Da SMS Litija ne bo samo pleskal starih otroških igral, je nekaj proračunskih sredstev namenjenih tudi za nabavo in postavitev novih igral za naše najmlajše. Ker pa ni bilo alternative, smo soglašali s predvidenim odvozom odpadkov iz Litije na regijsko deponijo v Hrastnik. Zadovoljni smo tudi z razdružitvenim sporazumom med občinama Litija in Šmartno, saj je bil zaključen v zelo kratkem času in je korektno razdelil premoženje obeh občin, ki se je dalo deliti. SMS LO LITIJA fr>*(eev Letos je v gozdu poleg gob zrasel nov rezervoar! Nedojemljiva suša! Krajevni vodovodi in izviri vse bolj presihajo, nekateri ljudje si vodo dovažajo, drugi pa iščejo nove izvire, kajti suše, ki bi tako izsušila studence in vodnjake kot je letos, že dolgo ni bilo. Široka set je majhna vasica, ki šteje komaj 27 prebivalcev in leži na nadmorski višini 572 metrov. Marsikateri obiskovalec je v sušnem obdobju zaman iskal vodo, da bi z njo napolnil vaze na grobovih, saj je ni bilo niti toliko, da bi si zmočil suha in žejna usta. Žalostno se je obračal proč od domače cerkvice Sv. Marjete, z drugim očesom pa je v upanju za boljšim, že lahko zrl na Zasavsko Sv. Goro, do katere je dobro uro hoda. Leta 1972 smo krajani zgradili svoj vodovod, ki nam je služil vseskozi, do letošnjega poletja, ko se je narava z nami poigrala, izvir je usahnil in ostali smo brez vode. V vasi ima skoraj vsaka hiša svoj vodovod tudi iz vodnjaka, ker pa je bilo tako malo dežja je tudi ta voda kaj hitro pošla in prisiljeni smo jo bili dovažati iz bližnjega potoka. Potreba po vodi pa je bistveno večja kot v mestih, ker ima vsaka hiša veliko živine, poleglega pa vodo potrebujejo ne samo ljudje in živali, pač pa tudi rastline, ki v žgočem soncu komaj čakajo vsaj kapljico vode. Po medsebojnem posvetovanju in strinjanju lastnikov novega izvira smo se odločili, da potegnemo nov, približno 2,6 km dolg vodovod iz Pregelčevega laza, ta pa je nižji od obstoječega rezervoarja, zato smo morali zgraditi še vmesnega z vključitvijo vodne črpalke. Opraviti je bilo potrebno veliko strojnega dela, še več pa ročnega, ki smo ga opravljali krajani sami, tako daje delalo staro in mlado, složno in udarniško. Strojna dela so skoraj končana, čaka pa nas še veliko ročnega dela, da uredimo travnike v takšno stanje, da bodo lahko ljudje čez čas po njih spet kosili. Vimenu krajanov vasi Široka set, bi se rad zahvalil vsem, ki ste nam omogočili izkop in izgradnjo novega vodovoda, nas podpirali in nam kakorkoli pomagali, bodisi fizično, finančno ali pa samo s prijazno besedo in tudi tistim, ki obljube niso izpolnili. Posebna zahvala velja krajanom iz sosednje vasi Podbukovje, ki so nam omogočili prekop skozi njihove travnike in njive, še posebej pa naj omenim Pregelčevo in Svocovo dmžino, ki sta nam omogočili rabo njihovega izvira in nam bili tudi v veliko pomoč pri samem delu in izpeljavi tega vodovoda. Hvala vsem, ki ste nam kakor koli pomagali in sem vas pozabil omeniti! Nai še na mnoga leta izvira voda v Pregelčevem lazu! JaneDROBEZ Čudežni geološki pojavi v Tihaboju pri Gabrovki Premik zemljišč, električnih drogov, vodovodnih hidrantov in tudi zgradb. To sta nedavno strokovno ugotovila, pri merjenju občinske poti oz. ceste, geometer Babnik Andrej in načelnik prostorskega plana Litija g. Petričevič. Pri ponovni meritvi, ki pa sploh ne vem zakaj se je šlo, sem omenil g. Babniku, da je električni drog, kakor tudi vodni hidrant, na samem cestišču in da je zgradba, sicer zgrajena po uradnem načrtu, tudi komaj l,5 m od cestišča. Babnik mi je cinično odvrnil, češ takrat sploh ni bilo uradnih merilcev, da so bili sami povprečneži in da sploh niso upoštevali katastrskih kart, oz. da se nanje niso spoznali. Dobro mi je znano, ker je komaj dobrih 20 let, da je za sporno zgradbo delal izmero takratni sam šef geodetske uprave Litija g. Be1 ko. Ali tudi on ni poznal katastrskih mapnih kopij? (tu nimam besed). Ko sem sodelavcu geometra Babnika pokazal letnico na hiši, stara je 118 let, jaz pa sem tudi že 52 let pri hiši in takšnih sprememb še ni bilo. Nato me je ta opozoril, da imajo sedaj povsod težave in da dosedanje katastrske mape niso več v veljavi, sicer bodo v 20. letih premerili celo Slovenijo, tako bo vse po novem. To bi mu skoraj verjel, kerže sedaj Babnik in Petričevič nista upoštevala dosedanjih katastrskih mapnih kopij v Tihaboju. Da pa se bo to zgodilo že v naslednjih 20 letih, mu pa ne verjamem, ker če bodo tako ažurni, kot so bili dosedaj, bo to trajalo najmanj 220 let. Nasploh pa me zanima, kdo ima kompetenco za preklic uporabnosti dosedanjih katastrskih map? Če imata to možnost g. Babnik ing. Petričevič, potem opozarjam vse lastnike hiš v bližini občinske ceste, da vam kaj lahko odbijeta kakšen del zemljišča ali pa speljeta cesto ob vaših vratih. Po njihovem mnenju dosedanji geometri tako in tako niso bili strokovnjaki in tudi katastrske mape ne veljajo več. Jože ŠEŠEK fg§iML\.. JAMAtAfe. ojCOOf 12 A* SF'; 11* - |f" - Sava ^ Kormoran ■ IRELLJ Pod kakšnimi pogoji lahko prodajamo na prireditvah? Zakon o trgovini opredeljuje možnost prodaje blaga za trgovce, kmetovalce in druge posameznike zunaj prodajaln. Pri čemer so tu mišljene tudi priložnostne prodaje na prireditvah, sejmih, raznih shodih in podobno. Kmetovalci in drugi posamezniki morajo za prodajo svojega blaga pridobiti potrdilo o lastni proizvodnji, ki ga izda pristojni organ lokalne skupnosti. (Občina) Dovoljena je prodaja cvetja, sadja, vrtnin, sveč, izdelkov umetne in domače obrti, raznih galanterijskih izdelkov, revij, časopisov in podobno. Torej vsi, ki želite sodelovati na raznih prireditvah, kjer je udeležba dovoljena vsakomur, morate na pristojni občini (Litija ali Šmartno pri Litiji) najprej pridobiti POTRDILO O LASTNI PROIZVODNJI. Vlogi je potrebno priložiti zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je razvidno, da ste lastnik zemljišča, da lahko pridelujete izdelke lastne proizvodnje ter odločbo o statusu kmeta. Šele na podlagi tega POTRDILA, vam bo občinski upravni organ izdal SOGLASJE za prodajo izdelkov lastne proizvodnje, pri tem pa boste morali priložiti tudi soglasje lastnika zemljišča kjer boste prodajali svoje izdelke in pridelke. Sedaj pa bi rada odgovorila tudi organizatorju popotovanja po Levstikovi poti, ki je s člankom v prejšnji številki tega časopisa zavajal javnost, predvsem pa domačine, ki živijo na tem področju, (ne vem ali zaradi nepoznavanja predpisov, ali zaradi drugih namenov), da bodo ponudbo kontrolirali profesionalni varnostniki. Lepo vas prosim, kakšna pooblastila pa imajo varnostniki? Varnostniki na prireditvi so osebe, ki jih organizator določi, da skrbijo za red na prireditvi, ponudbo in prodajo pa lahko kontrolira le tržni inšpektor. Vsi, ki pripravljamo prireditve, ki jih je na našem podeželju veliko, se moramo zavedati, da brez sodelovanja s prebivalci, ki tam živijo, dolgoročno ne moreš uspeti. Torej potrebno je sodelovati in ne zaostrovati. Kmetijska svetovalka Lijana LOVŠE, ing.kmet. Center za razvoj Litija vabi na predstavitveno delavnico »KAKO ŠIRITI POSLOVANJE PODJETIJ NA PODROČJE EU« Nujne osnove zahodno evropske poslovne kulture, kot predpogoj za uspešno prodiranje na nemško tržišče ter možnosti iskanja kooperacijskih partnerjev v Nemčiji so teme, ki vam jih bo predstavil mednarodni strokovnjak g. Boris Simandl iz podjetja Simandl Consulting. Brezplačna predstavitvena delavnica bo potekala 10. novembra 2003, ob 14. uri, v sejni sobi Predilnice Litija d.d., Kidričeva cesta 1, 1270 Litija. Informacije in prijave: Center za razvoj Litija, Kidričeva cesta 1,1270 Litija, tel.: 01/ 899-02-98, fax: 01/899-02-97, e-pošta: pcl@litija.com CENTER ZA RAZVOJ Društvo Sožitje Iščemo spremljevalce Osebe z motnjami v duševnem razvoju največkrat ne morejo živeti samostojno zato v svojem življenju nenehno potrebujejo različne vrste pomoči. To jim v prvi vrsti nudijo starši, ustanove, lahko pa tudi drugi ljudje. Tako jim omogočajo bolj kvalitetno življenje in preživljanje prostega časa. Zveza Sožitje bo tudi v letu 2003 organizirala letovanja za odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju. Programi letovanja se bodo izvajali v mesecih juniju, juliju in avgustu. Vsak udeleženec letovanja mora imeti svojega spremljevalca. Le-ti poskrbijo za osnovno osebno oskrbo ter udeležencem pomagajo pri aktivnem sodelovanju v programu. Spremljevalci so iz širšega kroga ljudi (študenti, mlajši upokojenci...), ki so pripravljeni darovati svoj čas za dobrobit osebe s posebnimi potrebami. Ker Društvo Sožitje Litija in Šmartno ne razpolagata z zadostnim številom spremljevalcev, potreb pa je veliko, se obračamo na vas. Za lažjo odločitev Vam sporočamo, da Vam nudimo brezplačno hrano, prenočišče in dnevno nagrado. Imate čas in bi želeli biti spremljevalec ter tako odraslim osebam z motnjami v duševnem razvoju omogočili bolj kvalitetno preživljanje prostega časa? Pošljite pisno prijavo na sedež Društva Sožitje Litija in Šmartno,Cesta komandanta Staneta 2,1270 Litija. Alenka VIDGAJ CENTER ZA RAZVOJ Center za razvoj Litija organizira seminar »USPEŠNA KOMUNIKACIJA S STRANKO« Seminar s praktičnimi demonstracijami in treningom je namenjen vsem, ki: - želijo iz kratkega pogovora dobiti dober rezultat, - se zavedajo, da je uspeh odvisen tudi od dobre komunikacije, - želijo imeti kontrolo nad pogovorom. Skupaj bomo spoznali: - način pozitivne komunikacije, - načine za reševanje ugovorov in njihovo obvladovanje, - osnove za dolgoročno sodelovanje, - uspešen telefonski pogovor, - načine za reševanje konfliktnih situacij, do katerih pridemo med pogovorom. Seminar bo potekal v dveh delih, 17. in 27. novembra 2003, od 14. do 18. ure v sejni sobi Predilnice Litija d.d., Kidričeva cesta 1,1270 Litija. Izvajalo ga bo podjetje Business Success. Cena seminarja je 24.000 SIT z vključenim DDV. V primeru vključitve v vavčerski sistem svetovanja je cena 50% nižja. Informacije in prijave: Center za razvoj Litija, Kidričeva cesta 1,1270 Litija, tel.: 01/ 899-02-98, fax: 01/899-02-97, e-pošta: pcl@litija.com OBVOZNICA IN MOST Dela so ustavili Da Litija potrebuje obvozno cesto, so ugotovili že davnega leta 1960, ko so načrtovali gradnjo zasavske ceste in država se je odločila za gradnjo nove in sodobno cesto od Ljubljane proč Zidanemu Mostu z obvoznico mimo Lilije. V Litiji so leta 1965 pričeli z zemeljskimi deli za obvoznico. Stroji so ropotali na odseku nad nogometnim igriščem, saj je trasa potekala pod obronki Svibna. Na koncu nogometnega igrišča bi šla proč Savi, jo po novem mostu prečkala, nato pa po desnem bregu nizvodno ob Savi naprej. Vendar so dela nenadoma ustavili (?) in nikoli več nadaljevali(i). Vzroki za to so bili različni. Nekaj jih je bilo kar v Litiji, saj se takratno vodstvo občine nikakor ni moglo odločiti med nekaj variantami trase, kar je investitor- republiška skupnost za ceste - izkoristil in dela ustavil. Čakali so, da se v Litiji dogovorijo, dela so stala in sčasoma se je vse skupaj pozabilo. Nov mosl Po letu 1970 pa je Skupnost za ceste, ki se je menda le zavedala, da so bila dela na litijski obvoznici že pričeta in da bi nekaj le morali storiti, v Litijo prišla s predlogom, da bi naredili nov most čez Savo, ker starega močno ogroža Sava. Seveda je to pomenilo, da Skupnost za ceste ne misli več na obvoznico, ampak kar na cesto, ki bi šla pretežno po isti trasi, to je tudi skozi osrčje Litije. To pa je bila cesta, ki je nastala iz nekdanjega kolovoza. Poleg vsega so lokacijo mostu določili kar čez noč in sicer na mestu, kjer je ni bila nikoli vrisana, zgradili pa naj bi ga kar pravokotno na rečna bregova, da je bil cenejši. Vodstvo litijske občine je na vse to pristalo, s čimer se je tudi samo odpovedalo obvoznici, saj ni bilo pričakovati, da bi Skupnost poleg novega mostu potem na drugi trasi gradila obvoznico in še en most. In so ga 1973 prav na hitro zgradili, še boj pa se jim je mudilo podreti starega. O posledicah takrat očitno ni nihče razmišljal, o estetskem videzu mosta pa še manj. Zgrajen je namreč iz industrijskih elementov, nedomišljen, cenen, da ne rečem grd, takšne so postavljali tudi v nekaterih tovarnah s težko industrijo. Škoda, saj ravno mostovi dajejo mestom, ki so ob rekah značilen estetski videz in prepoznavnost. Križišče izpred 30 let Letos mineva 30 let odkar ima Litija nov most, križišče na desnem bregu pa je še vedno takšno kot je bilo takrat. Na levem bregu je križišče slabih 10 let vsaj semaforizirano, na drugi strani pa je še vedno takšno kot pred 30 leti, čeprav takratnega prometa ni možno primerjati z današnjim. Križišče namreč omogoča varno in pretočno vožnjo samo po državni cesti, vse drugo pa je v celoti skregano z osnovnimi prometnimi standardi. Kronska napaka in neodgovornost, na katero vseh 30 let nihče, razen zahtev prebivalcev ni reagiral, pa je dejstvo, da je križišče brez prehodov za pešce! Na njem je namreč povsem nemogoče priti čez državno cesto, saj prehodov tam ni možno niti narisati, kaj šele uporabljati. Kaj storiti? Križišče bi bilo treba (nujno in čim prej) rekonstruirati, razširiti, pridobiti dodatne vozne pasove, prehode za pešce in verjetno tudi semaforizirati ali kako drugače omogočiti varen prometni režim. Vendar pa se država tega ne bo spomnila sama od sebe, občina pa se doslej tudi ni. Potrebno bi bilo pritiskati nanjo z vsemi sredstvi in nenehno. Pa se nihče ne zgane. Strmole Naslednje dejstvo, ki je dokončno odpihnilo litijsko obvoznico je bila ožina v Strmolah, med Gradcem in Zg. Logom. Tu je prav kmalu za tem promet začel zastajati, saj ožina ni bila dovolj široka za srečevanje vozil. Nekaj časa je bila ožina semaforizirana in promet enosmeren, nato pa je Skupnost za ceste leta 1980 ponovno prišla z zamislijo, da Litijo »dokončno reši« prometnih težav. Ožino Strmole naj bi namreč razširili, da pa bi bila Litija še bolj zadovoljna, so obljubili še nekaj suhega denarja (menda 90 takratnih milijonov), s katerim bi Litija lahko naredila karkoli bi želela. Litijska občina je na to tudi pristala in na Skupnosti so rekli, da so sedaj Litijo zares dokončno rešili vseh prometnih težav, saj so naredili nov most, sedaj pa še razširili Strmole. Takrat smo na nevarnost, da se Litija spet odpoveduje obvoznici silovito opozarjali, vendar ni pomagalo. Litija je dobila tranzitno cesto skozi središče v času, ko so druga mesta dobivala obvoznice ali jih načrtovala. Obvoznice ne bo Sedaj, ko bo kmalu minilo 40 let od ustavitve del na litijski obvoznici, je jasno, da je tudi nikoli ne bo. Načrti za popravilo ceste od Hotiča do Litije so usmerjeni na modernizacijo ceste po isti trasi. Ko smo lani nekateri še vedno omenjali obvoznico - tokrat čez prelaz pod Konjem - saj so bile prvotne trase medtem že pozidane, je bilo takoj opaziti, da načrtovalci tega niti slišati nočejo. Sicer pa je treba priznati, da država za kakšne večje cestne investicije v Litiji razumljivo ni več zainteresirana, ker je med tem časom izgubila domala polovico gospodarske moči, rast prebivalstva se je ustavila, nataliteta pada, iz Litije so preselili domala vse regijske institucije... Investiranje v takšne kraje za državo pač ni zanimivo. Med tem časom so ob tej cesti zrasli bencinski servisi Istrabenz, Petrol, MOL in trgovski center Merkur. Ti pa predstavljajo tolikšen lobi, da bi zanesljivo preprečili namere, da bi tranzitni promet premaknili iz Litije. Kaj storiti? Litija bo po vsem tem morala sama poskrbeti za svojo obvoznico, ki bo omogočila varen promet vsaj za lokalne prometne tokove in peš promet. To pa pomeni načrtovanje mestnih središč na drugih lokacijah, slej ko prej pa treba v Litiji zgraditi tudi most za lokalni promet, ki bo - kadar bo in če sploh bo-poleg funkcionalnosti tudi malce lep. Če se ne bo nič zgodilo, bo Litija sčasoma postala povsem nezanimiva za prebivanje. To je opaziti že sedaj, saj je v mestu čedalje manj ljudi, tudi otrok, vsak raje živi tam, kjer so boljše razmere. Več Skica variant obvoznic mimo Litije. Nazadnje iz kot 15 tisoč avto- vsega tega ni nastalo nič drugega, kot most, ki mobilov, ki jih tamkjerjeintakopostavljen.nibilnikolinačrtovan, dnevno pelje čez obvoznice pa nikoli ni bilo in je tudi ne bo. mostv Litiji, mesto čedalje bolj postavlja v položaj nepomembnega obcestnega naselja. (prihodnjič: drugi prometni nesmisli) Ko spregovori cvetje Marjan Planinšek na evropskem prvenstvu cvetličarjev Sredi septembra se je v majhnem mestu Salamanca na severozahodu Španije odvijalo evropsko tekmovanje floristov. Na Europa Cup 2003, kot se je prvenstvo uradna Imenovalo, je prvič v zgodovini nastopila tudi Slovenija. Zastopal jo je naš sokrajan, MARJAN PLANINŠEK iz Cvetličarne Ciklama. Vstopnico na to elitno prvenstvo sl je prislužil lani, ko Je zmagal na državnem cvetličarskem prvenstvu v Komendi. V Španiji se je 13. septembra zbral cvet najboljših evropskih floristov. 19 tekmovalcev, tako iz držav Evropske unije, kot tudi nekaterih kandidatk, je pokazalo zares izjemno znanje in kreativnost pri ustvarjanju cvetličnih aranžmajev. Pa ne le cvetličnih; pred tekmovalno soboto so v dvorani Pabellon Multiusos SanchezParaiso postavljali svoje razstavne paviljone in se ukvarjali s tesarskimi, ličarskimi in električarskimi deli. Šele nato so se dokazali v šestih tekmovalnih kategorijah, ki jih je predpisal organizator, tj. evropsko cvetličarsko združenje FEUPF. Na dan tekmovanja so tekmovalci zjutraj na svojih razstavnih paviljonih najprej postavili pogrinjek za dve osebi, nato so sestavili fantazijsko dekoracijo na temo Rože za ljubezen (ki je bilo tudi uradno vodilo letošnjega prvenstva), kot zadnjo dopoldansko temo pa so morali svoje znanje dokazati še pri sestavi rastlinskega nasada v posodi. V večernem delu tekmovanja, ki je potekalo na odru kot velik šov, pa so tekmovalci svojo izjemno domišljijo in izvirnost pokazali še pri ustvarjanju poročnega šopka, prostega šopka in aranžmaju presenečenja. Dvorana, ki je privabila več kot 10.000 obiskovalcev je dehtela v opojnosti in lepoti izjemnih cvetličnih kreacij. Na takem tekmovanju resnično velja pravilo: Pomembno je sodelovati, ne zmagati. Pa vendar so sodniki po strogih merilih, kot so: izvirnost ideje, izbor barv, usklajenost kompozicije in tehnika izdelave, morali določiti zmagovalca. Laskavi naziv evropskega prvaka, ki ga bo obdržal nadaljnja štiri leta, je osvojil Norvežan Torbjorn Akesson. Evropska tekmovanja se namreč organizirajo kot olimpiada, vsake štiri leta. Zato je že sama udeležba na takem prvenstvu edinstven dogodek v karieri cvetličarja. Drugo mesto je zasedel španski cvetličar Daniel Santamaria, na tretje pa se je uvrstila Nemka Beatrix Renzel. Španska izkušnja pa bo v lepem spominu zagotovo ostala tudi našemu Marjanu Planinšku, ki je v končni razvrstitvi zasedel 16. mesto, saj so njegove stvaritve požele veliko občudovanja pri obiskovalcih, pa tudi na sodnike je naredil dober vtis s svojo tehniko. Za poročni šopek, ki ga vidite tudi na sliki, mu je vseh pet sodnikov ocenjevalne komisije prisodilo čisto desetko za uporabljeno tehniko. Tekst in fotografija: Alenka KOTNIK 6® ormat VALVAZORJEV TRG 6 LITIJA tel. 89 84 446 e-MAIL: litija@fotoformat.si FOTOGRAFIJE IZ DIGITALNIH MEDIJEV AKCIJA!!! DO KONCA NOVEMBRA VAM OB NAROČILU VSEH FOTOGRAFIJ IZ FILMA, FILM SKENIRAMO BREZPLAČNO 19. december-dan, ko litijsko mestno jedro oživi... Podeželje v prazničnem mestu Draga polovica decembra je zasičena z božičnimi obeti, novoletnimi pričakovanji, nakupi - obveznimi in namišljenim! - skratka toliko je vsega, da pozabimo na pravo značilnost tega časa. V Centru za razvoj pravijo, da je to čas stiskov rok prijateljem in čas za sklepanje novih poznanstev. Zakaj se to ne bi dogajalo v starem mestnem jedru Litije, ki je letos obnovljen In zato še posebno mikaven? Zakaj se to ne bi dogajalo ob predstavitvi podeželja, ki Ima marsikaj pokazati, ponuditi? Tudi letos Center za razvoj Litija nadaljuje projekt Podeželje v prazničnem mestu, ki je lani privabil kar 33 ponudnikov domačih izdelkov iz litijske, šmarske, radeške in moravške občine. Na enajstih stojnicah so se meščanom napasle oči, preizkušali so domače dobrote in marsikdo je nadvse zadovoljen in presenečen našel tudi izvirno božično oz. novoletno darilo. Dogajanje je spremljal oziroma vsebinsko dopolnjeval kulturni program, Lilijani in tudi obiskovalci mesta pa so pohvalili okrasitev in osvetlitev (glavnega) Valvasorjevega trga, ki ga je zasnovala Nova kultura Litija. Tudi letos Center podaja roko Novi kulturi - glede kulturnega dogajanja v prazničnem mestu, saj naj bi pripravili otvoritveno slovesnost projekta. Glavna pozornost pa seveda velja podeželju, brez katerega te prireditve ne bi bilo, kjer glavno odgovornost, inciativo in izvedbo prevzemajo predvsem društva podeželskih žena in deklet, katerih gurmanske mojstrovine obiskovalci tovrstnih prireditev že poznajo. Če že ne verjamete v pravljice, vas bodo v prazničnem mestu v pravljično dobre okuse jedače in pijače prepričali razstavljalci izpod Kamplovega hriba, morda domačnost in pristnost izdelkov iz Dežele oglarjev ali pa sladkosti Polhove dežele. Mistična poimenovanja, ki naravnost sodijo v praznični čas. V Centru za razvoj Litija upajo, da se jim letos od 19. decembra dalje v prazničnem mestu pridruži še več domačih obrtnikov, rokodelcev, izkušenih gospodinj in drugih, ki imajo kaj pokazati oziroma ponuditi. Naj bo to izdelek, storitev, nastop ali predstavitev - vse, kar popestri dogajanje, razveseli velike in male, nauči ali razvedri ali pa preprosto sodi v prednovoletni čas, je dobrodošlo v prazničnem mestu - seveda pa je na prvem mestu podeželje, ki v mesto prinaša okus po preteklem, spomin na prijaznost in pristnost. Za vse informacije in prijave ste dobrodošli na Centru za razvoj Litija, Kidričeva 1, Litija ali pokličite na tel. 01/899-02-98 (Tanja Garantini) ali pa nam pišete na e-mail: taria.oarantini@litiia.com. Prijave sprejemajo do vključno 20. novembra 2003. (A.S.) | nadaljevanje s 1. strani Litijska športna dvorana posluje bolj učinkovito Tako je Mestna skupnost Litija dvorano prevzela v precej bornem stanju, med drugim s streho, ki pušča na vsaj 12 mestih, z nedefiniranimi najemniškimi odnosi (najemnine za nekatere prostore so bile zgolj obratovalni stroški(i), za veliko prostorov pa najemnih odnosov sploh ni bilo(i). Med dmgirn so člani MS Litija pri podrobnem pregledu dvorane odkrili celo prostor, ki ga vse od izgradnje ni nihče uporabljal, morda upravljalec zanj sploh ni vedel, saj je bilo treba vanj priti na silo... Nova vlaganja Tako je bilo treba v dvorani najprej popraviti najnujnejše, da se ne bi delala še večja škoda in da bo dvorana nemoteno funkcionirala. Z novim upravljalcem in upravnikom so bili lani v dvorani popravljeni grelniki za ogrevanje in zamenjan mešalni ventil, zamenjan je bil ventil za uravnavanje tlaka vode, števec vršne električne energije, zaradi novih pravil v košarki je bil popravljen semafor, izvedeno je bilo generalno čiščenje vseh prostorov, beljenje malih telovadnic in vseh garderob in generalno čiščenje vseh (gumiranih) talnih površin. Ker tudi razsvetljava počasi popušča je treba (drage) žarnice mnogo pogosteje menjati. Pred kratkim pa je dvorana dobila tudi novo fasado in prebarvane okenske ter vratne okvirje in zidne ograje. Samo ta investicije je stala 3,4 milijone st Upravnik dvorane, Matetova družba d.o.o. je v doslej neuporabljanih in nefunkcionalnih prostorih zaklonišča, ki niso ničemer služili, postavil nov in sodoben fitnes center s 26 orodji, ki ima tudi masažo, savno in nove garderobe. Gospodarjenje z dvorano je sedaj prešlo natržne osnove, kar omogoča tudi pregledno in jasno stanje pri gospodarjenju. To pa tudi pomeni, da dvorana živi od dejavnosti in pridobiva sredstva za tekoča in investicijska vlaganja, česarv preteklosti ni bilo. Mnoge nove in privlačne dejavnosti V dvorani se odvijajo mnoge zanimive in kakovostne prireditve in športne dejavnosti. Tako je bila pred dvorano septembra letos, po več kot 40. letih, v Litiji spet boksarska revija, ki je bila izjemno množično obiskana, pričela pa se je tudi boksarska šola z rednimi treningi. Letos bo v dvorani tudi eden od turnirjev za evropskega klubskega prvaka v malem nogometu, evropsko prvenstvo v teekvvandoju (oktober), novembra pa bo nastopil pevec Aleksander Jež in glasbena skupina Siddharta... Načrti Do konca leta bo pri dvorani nameščen tudi zunanji video nadzor in urejen dostop za invalide, pripravljena bo idejna rešitev in morda tudi projektna dokumentacija za preureditev vhoda, ki naj ne bi bil več skozi gostinski lokal, in dokumentacija za preureditev okolice, predvsem ploščadi pred vhodom v dvorano in celotnega prostora od dvorane do šole, ki naj bi služil za večnamenske poletne in zimske dejavnosti. MS Litija načrtuje tudi namestitev osrednjega elektronskega informacijskega displeya, na katerem bi bila nenehno objavljane vse prireditve in dogodki, ki se bodo dogajali v dvorani in vsej občini. Seveda pa bo prednostna naloga tudi popravilo strehe, kar pa je zelo nujno. Mestna skupnost Litija se je za sredstva za obnovo dvorane prijavila tudi na razpis pri fundaciji za izgradnjo in obnovo športnih objektov pri Ministrstvu za šolstvo in šport in prejela 2.3 milijona nepovratnih sredstev za obnovo dvorane, ki jih bo vložila v dvorano. Svet mestne skupnosti Litija Analiza gospodarskih gibanj 3. del Analiza socialno-demografskega stanja* Prebivalstvo,1 starostna struktura in izobrazbena raven V občini Litija je na leta 2002 po podatkih popisa prebivalstva živelo 19.120 prebivalcev - in sicer 9.470 moških in 9.650 žensk. V starostni skupini 15-64 let, ki predstavlja delovni potencial, je bilo 13.339 ali 69,8% prebivalcev. Prebivalstvo v občini je povprečno staro 41,5 let in je rahlo starejše od slovenskega povprečja (39,5 let). Indeks staranja (razmerje med številom prebivalstva starejšega od 65 let in mlajšega prebivalstva do 14 let) pa je v Litiji ugoden 75,3, kar pomeni, da je več mladine kot starejših prebivalcev, indeks je znatno nižji od slovenskega povprečja (96,3) in v primerjavi z Ljubljano (113,5). Tabela 1: Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, Litija, popis prebivalstva 2002 0-4 967 5,1 510 457 5-9 1.078 5,6 591 487 10-14 1.252 6,5 647 605 15-19 1.410 7,4 718 692 20-24 1.444 7,6 743 701 25-29 1.413 7,4 703 710 30-34 1.383 7,2 711 672 35-39 1.568 8,2 795 773 40-44 1.530 8,0 791 739 45-49 1.531 8,0 795 736 50-54 1.210 6,3 658 552 55-59 939 4,9 467 472 60-64 911 4,8 453 458 65-69 834 4,4 359 475 70-74 726 3,8 274 452 75-79 521 2,7 149 372 80-84 ' 252 1,3 67 185 85+ 151 0,8 39 112 Skupaj 19.120 100 9.470 9.650 Vir: SURS, Popis prebivalstva, Statistične informacije, št. 2 in 3/2003 15 let) z visoko izobrazbo in stalnim prebivališčem Tabela 3: Aktivno prebivalstvo**, Litija in Šmartno pri Litiji, december 2001,2002 v Litiji. Za nadaljnji gospodarski razvoj občine je izredno pomembno, da bodo mladi bodoči izobraženci našli zaposlitev v domači občini. 1 Skupno število prebivalstva je osnovni kvantitativni demografski podatek statistike. Zajema vse osebe, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče in živijo na območju Slovenije ter tudi tujce z začasnim prebivališčem v Sloveniji (vključno z begunci in osebami z začasnim zatočiščem). Delovni kontingent tvorijo vsi prebivalci, ki sodijo v starostni razred 15-64 let, predstavljajo zaposlitveni potencial ter so pomemben indikator z vidika proučevanja ponudbe delovne sile. 2 Ob analizi modelov rasti OZN ugotavljamo, da je za prehod iz gospodarske nerazvitosti potrebna določena raven izobrazbe, ko naj bi imelo srednješolsko izobrazbo vsaj 25% generacije 15-19 let in visokošolsko izobrazbo vsaj 5% generacije 20-24 let. 2001 2002 Struktura % Litija Šmartno Aktivno prebivalstvo 5.597 5.411 100 4.121 1.290 Delovno aktivno prebivalstvo 4.591 4.527 83,7 3.359 1.168 Zaposleni v podjetjih in organizacijah 3.096 3.053 56,4 2.229 824 Zaposleni pri samo-zaposlenih osebah 600 565 10,4 437 128 Samo-zaposlene osebe 895 909 16,8 693 216 - Samostojni podjetniki 441 438 8,1 336 102 - Osebe s poklicno dejavnostjo 21 29 0,5 25 4 - Kmetje 433 442 8,2 332 110 Brezposelne osebe 1.006 884 16,3 762 122 Stopnja registrirane brezposelnosti 11,3 11,4 5,5 ** aktivno prebivalstvo glede na sedež delovnega mesta, brezposelni po prebivališču Vir: SURS, Aktivno prebivalstvo, Statistične informacije va z demografskim podatkom o delovnem potencialu prikazuje, da je med prebivalci v občini 4.019 neaktivnih oseb (delno na šolanju ali v pokoju). Po zaposlitvenem statusu je 8.147 oseb delovno aktivnih, 1.173 oseb pa seje opredelilo za brezposelne. Med delovno aktivnimi je bilo 7.380 zaposlenih oseb in 767 samo-zaposlenih, med njimi 500 samostojnih podjetnikov in 267 kmetov. Aktivno prebivalstvo, glede na sedež delovnega mesta na območju občine Litija, je koncem leta 2002 štelo skupno 5.586 oseb, in sicer 4.567 je bilo delovno aktivnih oseb in 1.006 je registrirano brezposelnih oseb. Primerjava podatkov iz popisa prikazuje, da je v občini 3.580 delovnih mest manj kot je delovno aktivnih, kar pomeni, da se polovica prebivalstva dnevno vozi na delo izven občine. Stopnja aktivnosti prebivalstva 64,6% (63,4% Slovenija) in stopnja zaposlenosti 57,5% (56% Slovenija) sta bili višji od povprečja v Sloveniji. Med delovno aktivnimi osebami je večina (67,6%) zaposlena v podjetjih in organizacijah, pri samozaposlenih osebah je zaposlenih šestina oseb (12,3%). Samo zaposlenih je petina vseh delovno aktivnih, od tega je desetina samostojnih podjetnikov in desetina kmetov, 29 pa je oseb s poklicno dejavnostjo (0,6%). Število delovno aktivnih prebivalcev se je v enem letu zmanjšalo za 186 oseb ali 1,5%. Zmanjšalo se je tudi število brezposelnih oseb (- 122), iz česar je sklepati, da se je povečalo število neaktivnih oseb. Prebivalstvo, po starosti in spolu, Litija, 2002 80-84 75-79 ■ Moški 70-74 65-69 ■ Ženske 60-64 55-59 50-54 45-49 40-44 35-39 30-34 25-29 20-24 15-19 10-14 število 0 Izobrazbena ravni prebivalstva v občini je kvalitativen indikator in prikazuje človeški kapital. V Litiji je povprečna izobrazbena raven prebivalstva nižja v primerjavi s povprečjem Slovenije. Brez izobrazbe - z dokončano osnovno šolo ali manj - je kar dobra tretjina prebivalstva, dobra polovica jih ima srednjo šolo, slaba desetina pa višjo ali visoko šolo. V primerjavi s slovenskim povprečjem je v občini relativno več neizobraženih ljudi in izrazito manj tistih z višjo ali visoko izobrazbo, medtem ko je delež ljudi s srednjo šolo enak. Med prebivalci jih ima skupno višjo ali visoko izobrazbo 8% (13% v Sloveniji), visoko izobrazbo pa le 4,4% oziroma relativno enkrat manj kot v Sloveniji. Brez izobrazbe je 6.028 ali 38% vseh oseb starejših od 15 let. Poklicno šolo ali srednješolsko izobrazbo ima 8.540 oseb ali 54% vseh, višješolsko pa 433 oseb ali 3,4% vseh zaposlenih (5,1 % v Sloveniji). Tabela 2: Prebivalstvo (staro 15 let in več) po izobrazbi, Litija, popis 2002 Brez izobrazbe 68 0,4 0,7 Nepopolna osnovna šola 1.437 9,1 6,3 Osnovna šola 4.523 28,6 26,0 Srednja šola 8.540 54,0 54,1 - nižja srednja in poklicna 4.466 28,2 27,2 - strokovna in splošna 4.074 25,7 26,9 Višja 566 3,6 5,1 Visoka 689 4,4 7,9 - dodiplomska 639 4,1 6,9 - podiplomska 50 0,3 1,0 Skupaj 15.823 100 100 Stopnja registrirane brezposelnosti 11,3% je bila konec leta 2001 nižja od slovenskega povprečja (11,8%), brezposelnih je bilo 1.006 oseb, koncem leta 2002 pa je bilo v obeh občinah le še 884 oseb, kar je 122 oseb manj. Med aktivno prebivalstvo štejemo brezposelne osebe pod pogojem, da aktivno iščejo zaposlitev. Stopnja brezposelnosti v občini Litija je bila 11,4%, v Šmartnem pa le 5,5%. V programe javnih del je vključenih 22 oseb. Med brezposelnimi osebami je 45% žensk, 50,8% brezposelnih pa ima pomanjkljivo izobrazbo. Povprečna plača zaposlenih na območju občine Litija je decembra 2002 znašala 205.649 tolarjev bruto ali 132.153 tolarjev neto in je bila za 22% nižja od povprečne slovenske. V občini Šmartno pri Litiji pa je povprečna bruto plača znašala 177.104 tolarjev oziroma neto 117.543 tolarjev, kar je 33% manj od slovenskega povprečja. Za ------------- uro dela je zaposleni v občini Litija povprečno zaslužil 1.206 tolarjev bruto in 775 tolarjev neto, v občini Šmartno pri Litiji pa 15% manj ali 1.019 tolarjev bruto oziroma 676 tolarjev neto. Vir: SURS, Popis prebivalstva, Statistične informacije, št. 2 in 3/2003 Rezultati popisa^prebivalstva potrjujejo, da tudi v občini Litija družina spreminja svojo klasično obliko - med skupno 5.270 družinami prevladujejo zakonski pari z otroki - dobra polovica (2.962), šestino družin sestavljajo mati ali oče z otroki (912), šestino zakonski pari brez otrok (954) in osmino je zunajzakonskih partnerstev (442). Prevladujejo družine z enim ali dvema otrokoma, tretjina družin ima enega (1.805) in tretjina dva otroka (1.855), tri ali več otrok ima le še desetina družin (543). Aktivno prebivalstvo zaposleni, samozaposleni, brezposelni Aktivno prebivalstvo, glede na prebivališče v občini, je po podatkih popisa prebivalstva leta 2002 štelo 9.320 oseb, stopnja aktivnosti je 69,9%. Primerja- Življenjski standard prebivalstva v občini Litija, merjeno s povprečnim zneskom bruto osnove za dohodnino, je nižji od povprečja Slovenije in Ljubljanske regije. Leta 2001 je bila v Litiji bruto osnova za dohodnino 914.170 tolarjev povprečno na prebivalca, kar je 12,3% manj kot v Sloveniji in 27,5% manj kot v Ljubljanski regiji. Povprečna osnova za dohodnino na zavezanca pa je znašala 1,600.227 tolarjev ali 10,8% manj kot v Sloveniji oziroma 23,6% manj kot v Ljubljanski -------------- regiji. Povprečni življenjski standard občanov Litije je v primerjavi s povprečjem Slovenije za osmino nižji ter za četrtino nižji v primerjavi z Ljubljansko regijo. Izobraževanje mladine je pomemben indikator razvoja človeškega kapitala.2 Stopnja potencialne srednješolske in univerzitetne izobraženosti pa je opredeljena kot razmerje med številom dijakov in študentov in mladine v starosti 15-19 let oziroma 20-24 let. Na srednjih šolah se izobražuje 1.063 dijakov ali 75% mladine v starostni skupini 15 do 19 let, ki imajo stalno prebivališče v občini Litija. Na visokošolskih zavodih se izobražuje 704 študentov alt 49% mladine v starostni skupini 20 do 24 let. Število šolajoče mladine se povečuje absolutno in relativno - narašča tudi delež šolajoče v okviru opazovanih starostnih skupin. Podatek o rasti izobraževanja mladine je obetaven, ker je v eni generaciji mladine približno enako število študentov kot je skupno število prebivalstva (starejšega od Prebivalstvo, staro 15 let in več, po izobrazbi, Litija, popis 2002 5000 Brez izobrazbe Nepopolna Osnovna šola Nižja srednja Srednja šola -osnovna šola in poklicna strokovna in šola splošna Visoka - Visoka -dodiplomska podiplomska 6______Občina Litija - o delu občinskega sveta in občinske uprave_oktober 2003 NOVICE IZ OBČINSKEGA SVETA OBČINE LITIJA Občinski svet občine Litija se je 25,septembra 2003 ob 18.00 uri sestal na 2.izredni seji in na dnevnem redu obravnaval naslednji točki: 1. Projekt vzpostavitve regionalnega sistema ravnanja z odpadki - obravnava medobčinske pogodbe o izgradnji in obratovanju medobčinskega centra za ravnanje z odpadki (CEROZ) - drugo branje in formaliziranje Sveta projekta 2. Pogodba o razdružitvi skupnega premoženja občin Litija in Šmartno pri Litiji Pri prvi točki so bili sprejeti naslednji sklepi: - Občinski svet Občine Litija sprejema Medobčinsko pogodbo o izgradnji in obratovanju medobčinskega centra za ravnanje z odpadki v Zasavju (CEROZ), verzija 5-2-4. - Občinski svet potrdi članstvo svojega župana v Svetu projekta, ki ga sestavljajo župani občin udeleženk in s tem formalizira Svet projekta. Za delovanje sveta projekta se izdela poslovnik o delu in pristojnostih. - Občinski svet nalaga JR KSP Litija d.0.0. in upravi Občine Litija, da pripravita program o izvajanju in uvajanju ločenega zbiranja komunalnih odpadkov. - Občinski svet Občine Litija bo na naslednji seji obravnaval cenik ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Litija. Pri drugi točki pa so svetniki sprejeli naslednji sklep: - Občinski svet ob pregledu pogodbe o razdružitvi skupnega premoženja občin Litija in Šmartno pri Litiji ugotavlja, da je pogodba pripravljena na podlagi sprejetega dogovora o načinu sporazumne razdelitve premoženja, ki sta jih sprejela občinska sveta občine Šmartno pri Litiji in občine Litija. LOČENO ZBIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV NA IZVORU na območju občine Litija in na območju občine Šmartno pri Litiji od 1.1. 2004 dalje ZAKAJ ODPADKE ZBIRATI LOČENO? • ZMANJŠANJE KOLIČINE ODPADKOV, KI BODO KONČALI NA ODLAGALIŠČIH, S UPORABA ODPADKOV KOT SEKUNDARNE SUROVINE, • ZNIŽANJE CENE RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI KAKO DOMA ORGANIZIRATI LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV? V gospodinjstvih obdržite tipski zabojnik za zbiranje ostanka komunalnih odpadkov, kamor odlagate vse tiste vrste komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno. Papir, steklo, plastenke in pločevinke zbirajte ločeno od drugih odpadkov in jih po potrebi odnesite v najbližjo zbiralnico in jih odložite ločeno v posode, ki so namenjene ali za papir ali za steklo ali za plastenke ali za pločevinke. Lokacije zbiralnic, oziroma po starem ekoloških otokov, bodo v bivalnih okoljih jasno razpoznavne, saj bo to skupina posod z barvnimi pokrovi in različnimi odprtinami na pokrovih, ki bodo dopuščale le odlaganje določenih vrst odpadkov. Podpis pogodbe o razdružitvi skupnega premoženja občin Litija in Šmartno pri Litiji Župan občin Mirko Kaplja in Milan Izlakar sta dne 30.9.2003 na Bogenšperku podpisala,pogodbo o razdružitvi skupnega premoženja občin Litija in Šmartno pri Litiji. S to pogodbo sta se občini, v skladu z določili Zakona o lokalni samoupravi in ob spoštovanju dogovora o razdelitvi skupnega premoženja med obe občini, ki sta ga predhodno sprejela oba občinska sveta (občine Litija na 1 .izredni seji dne 8.7.2003, občine Šmartno pa na 2.izredni seji z dne 9.7.2003), dogovorili o razdružitvi celotnega skupnega premoženja denarja, stvari, pravic in obveznosti. Pri načinu določitve razdelitve skupnega premoženja sta občini upoštevali predvsem načelo lege premoženja in načelo števila prebivalcev, za izravnavo - uravnoteženost delitvene bilance pa sta občini dogovorili določeno stanovanj, ki preidejo v last in posest šmarske občine. Občini sta že posredovali ustrezno dokumentacijo o sprejeti delitveni bilanci na pristojne službe Ministrstva za finance RS, po pridobitvi njihovega soglasja pa bosta lahko pričeli poslovati vsaka s svojim računom oz. proračunom in posledično tudi vsaka s svojim premoženjem. ZBIRALNICA LOČENIH FRAKCIJ KOMUNALNIH ODPADKOV - PRIMER EKOLOŠKEGA OTOKA ZBIRALNICE BODO OPREMLEJENE S ŠTIRIMI POSODAMI ZA ZBIRANJE SLEDEČIH FRAKCIJ KOMUNALNIH ODPADKOV (ODPADKOV NASTALIH V GOSPODINJSTVIH): 1. POSODA Z MODRIM POKROVOM ZA PAPIR • Časopisni papir, reklamne letake, revije, knjige, zvezke, kartone, ipd. 2. POSODA Z ZELENIM POKROVOM ZA STEKLO • Steklenice, kozarce za vlaganje, razbite kozarce in steklenice... 3. POSODA Z RUMENOM POKROVOM ZA PLASTENKE • Plastenke oziroma plastično embalažo od raznih pijač, embalažo od tekočih živil (mleko, sokovi...). Opozorilo! Plastenke morajo biti prazne in brez pokrovčkov! 4. POSODA Z RDEČIM POKROVOM ZA PLOČEVINKE • pločevinke - torej embalažo od piva, coca-cole, ipd. Sem sodi tudi druga drobna kovinska embalaža (pločevinke od živil). Opozorilo! Priporočljivo je, da se pločevinke stisnejo. Vsebino prispevkov pripravili delavci občinske uprave; direktor, Valentin Zdravko ŠPES OBVESTILO OBČANOM 0 RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI Javno podjetje, kot izvajalec obvezne lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, obvešča uporabnike storitve ravnanja s komunalnimi odpadki, da na območju občine Litija in na območju občine Šmartno pri Litiji, pričenjamo z ločenim zbiranjem posameznih vrst komunalnih odpadkov na izvoru. Po določilih Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur.l.RS,št.21/01) in Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Litija (Ur.l.RS;št.2/02) je potrebno predpisan sistem ravnanja uvesti postopoma, vendar najkasneje do 31.12.2003. V bivalnih okoljih bomo v oktobru 2003 pričeli urejati zbiralnice (ekološki otoki) za ločen prevzem posameznih vrst komunalnih odpadkov in sicer za odpadni papir, odpadno steklo, odpadne plastenke in odpadne pločevinke. Zbiralnice bodo v bivalnih okoljih jasno razpoznavne in namenjene uporabi vsem gospodinjstvom. Zabojniki, s katerimi gospodinjstva že razpolagate, ostanejo še naprej v vaši uporabi in vanje odlagate vse tiste vrste komunalnih odpadkov, ki se še ne bodo zbirale ločeno. Gospodinjstva, kot povzročitelje komunalnih odpadkov prosimo, da pričnejo z ločevanjem odpadkov in da jih odlagajo v zabojnike, ki so namenjeni za odlaganje določene vrste odpadkov. Zahvaljujemo se vam za sodelovanje, kajti le z vašo pomočjo bo lahko sistem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov na izvoru zaživel! Javno podjetje hkrati obvešča gospodinjstva, da bo hrbtna stran položnice za plačilo komunalnih storitev, v bodoče služila kot sredstvo, za posredovanje informacij iz različnih področij komunalnih storitev, ki bodo namenjena gospodinjstvom. Javno podjetje KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE LITIJA, d.0.0. » LITIJSKO KROŽIŠČE » Ob izgradnji novega trgovskega centra Merkur na Savski cesti v Litiji je tudi Občina Litija pristopila k urejanju komunalne infrastrukture na tem območju in v letu 2003 izvedla postopek javnega naročila male vrednosti za izgradnjo krožišča na Zasavski cesti ter pločnika s kolesarsko stezo, pločnika do KZ Litija in javno razsvetljavo) ter kot najugodnejšo ponudbo izbrala ponudbo izvajalca Gradis inženiring d.d. Ljubljana. Vrednost pogodbenih del za navedeno investicijo znaša 22.087.075,00 SIT. Občina bo polovico pogodbene vrednosti plačala v letošnjem letu, ostalo polovico pogodbene vrednosti pa v letu 2004. Merkur d.d. je poleg izgradnje svojega poslovno trgovinskega centra financiral še izgradnjo krožišča z odcepnimi kraki ter servisno obvozno cesto z javno razsvetljavo od trgovskega centra do-Tenis parka AS oz. do KZ Litija v višini 44.891.055,00 SIT. Rekonstrukcija križišča na Zasavski cesti v krožno križišče ima ugoden vpliv na varnost vseh udeležencev v prometu: zmanjšala se je hitrost in s tem umiril promet na vstopu v naselje Litija, predvsem iz smeri Zagorja in Zasavja, z lokalne ceste iz smeri Šmartnega in naselja Rozmanov trg pa se vozniki lažje vključujejo v sam promet. V sklopu krožnega križišča sta varno urejena tudi pešpot in kolesarska steza. VARČUJMO Z ENERGIJO Brezplačno svetovanje o zmanjševanju stroškov za energijo! Pokliči: GSM - 041 778 985 Marjan Bratkovič, energetski svetovalec za gospodinjstva in zgradbe. ENSVET financira: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Agencije RS za učinkovito rabo energije Ne troši, kjer lahko varčuješ, ne varčuj, kjer moraš trošiti! mmsveT ENERGETSKO SVETOVANJE USPELA PRIREDITEV Z GLAVO NA ZABAVO V LITIJI LAS Lilija - lasklepet@email.si (preprečevanje odvisnosti) v sodelovanju s Fundacijo Z glavo na zabavo lercatoi" Nagradna igra "VOZNIK NE JEZI SE "fSf 8' -1 'M >4 k|ay Kil - Vsi udeleženci so napihali “CISTO NULO” A-S 'GL Slovenski freestylerji so dodobra ogreli občinstvo /"■87*"' ".! 11 |£' Glasbeni gostje na prireditvi - litijski tolkalci “Perkakšns” ZK KULTURNI CENTER Litija Trg na Stavbah 8a, tel: 0189802 70 Prva otroška matineja 27. septembra |e Kulturni center pu poletnih počitnicah ponovno odprl vrata najmlajšim obiskovalcem. Prva otroška matineja je povabila v goste Lutkovno gledališče z Jesenic. S seboj so prinesli 2 predstavi, vsem znano pravljico o Rdeči kapici ter prigode o kužku Rihardu, ki je Imel neznanske težave s svojim jezičkom. Mladi gledalci so bili navdušeni, še zlasti zato, ker jih je ob odhodu iz dvorane čakalo sladko presenečenje in tako je bila prva jesenska sobota zanje popolna. Kljub sončni soboti se je v dvorani zbralo skoraj 70 obiskovalcev, kar potrjuje, da so otroške matineje v Litiji zaželjene in potrebne. Otroci se prek pravljic in zgodb že v najzgodnejšem obdobju seznanijo z gledališčem in spontano osvajajo pravila lepega vedenja na gledaliških predstavah. Starši svojim otrokom skozi kulturne predstave dajejo za popotnico v življenje nekaj več, nekaj, kar se bo obrestovalo v oblikovanju značajev mladih ljudi, ki so že od malih nog navajeni spremljati in sprejemati kulturo, drugačnost in raznolikost naše družbe. Kultura je naložba v prihodnost, prihodnost pa so naši otroci! Kulturni center se najlepše zahvaljuje Kmetijski zadrugi za podporo pri izvedbi otroške matineje. u Kolektiv Kulturnega centra Nastop UPZ OŠ Gradec v Dumu »Tišje« V torek, 23. septembra, smo pevke Učiteljskega pevskega zbora obiskale varovance doma Tišje in jim popestrile dan s petjem. V jedilnici doma smo ob spremljavi Marte Vidic na klavinovi in kitari, zapele znane melodije ljudskih in umetnih pesmi.V domu smo bile lepo sprejete in naše srečanje se je zaključilo z obljubo, da se kmalu spet srečamo. Marina ELTRIN Strokovna ekskurzija na Kozjansko Društvo žena in deklet Polšnik se je letos že drugič odpravilo na strokovno ekskurzijo, ki jo je organizirala Kmetijska svetovalna služba Litija, s pomočjo predsednice društva podeželskih žena in deklet Polšnik, Marinke Bevc. Članice društva so že spomladi izrazile željo, da bi si ogledale ali celo pomagale pri trgatvi grozdja. Trgatev grozdja je ena izmed najlepših opravil na vinogradniških kmetijah. Ker Litjani živimo na področju, kjer nimamo veliko vinogradov, smo še toliko bolj radovedni, kako se pridela kakovostno grozdje in potem vrhunsko vino. Primemo turistično kmetijo, ki nam je bila pripravljena pokazati, kako gospodarijo vinogradniške kmetije in kako iz grozdja pridelujejo žlahtno kapljico, smo izbrali na Kozjanskem. Med razigrane griče, ki obrobljajo predalpsko hribovje in izginjajo pod obsoteljskimi ravnicami, hodi sonce gret vinsko trto in senožetne sadovnjake. Pot nas je najprej vodila do Olimja, kjer so nam na zelo zanimiv način predstavili samostan Olimje, njegovo zgodovino in vsa obnovitvena dela, ki so jih izvedli do sedaj. Nazadnje smo si ogledali tudi njihovo zeliščno lekarno. Od tam smo se odpeljali do pivovarne »HALER« v Olimju. Pri Halerjevih imajo lastno pivovarno, v kateri varijo temno in svetlo pivo. Naravno kvašeno pivo »HALER« je zvarjeno po nemškem - starograjskem, receptu. Sledilo je kosilo na Izletniški kmetiji »ŠTRAUS«. Vinogradniška kmetija je izredno pridobila na pomenu še posebej v letošnjem letu, saj iz kmetije prihaja letošnja »SLOVENSKA VINSKA KRALJICA«. Pgsebno dobrodošlico nam je pripravila prav ona, Simona Štraus, ki si je po napornih poteh po tujini vzela čas, da pozdravi članice društva podeželskih žena Polšnik. Pred kosilom nam je »VINSKA KRALJICA« skupaj z njenim očetom predstavila njihovo kmetijo. Po zares prijetni predstavitvi, dobrem kosilu in izredno prijaznem gostoljubnem vzdušju, smo se odpravili še v »Kozjanski park«. Tam so nam najprej pokazali trg Podsreda s prangarjem, z multivizijsko predstavitvijo pa so nam nazorno predstavili Kozjansko nasploh. Potem so nas peljali še na grad Podsreda. Prebivalci Kozjanskega parka so v svojem naravnem okolju pustili pečat ustvarjalnosti in iznajdljivosti. Od prazgodovine in današnjih dni so ustvarili izredno privlačno kulturno krajino, bogato s spomeniki, ki predstavljajo vrhunsko kulturno izročilo. V upanju, da bo takšnih ekskurzij še več, vas prihodnjič lepo vabim, da se boste odpravili na pot z nami. Sonja ZIDAR URBANIJA, univ. dipl. ing. kmet. Iz dela Območnega združenja (C(+)l) Rdečega križa Litija V četrtek 18.09.2003 je bila 34. redna seja izvršnega in ""— nadzornega odbora. Največ pozornosti je bilo namenjeno organizaciji in nudenju pomoči socialno ogroženim, organizaciji zbiranja in nudenja pomoči prizadetim ob požaru na stanovanjski hiši na Dolah in na Savi pri Litiji ter zbiranju sredstev za nakup UZ aparata Zdravstvenemu domu Litija. Pripravili smo tudi posvet s predsedniki krajevnih organizacij, s katerimi smo pregledali opravljeno delo in se dogovorili o prihodnjih nalogah. V ponedeljek in torek, 22. in 23.09.2003, je v Zdravilišču in letovišču Debeli rtič pri Ankaranu potekal seminar za sekretarje OZ RK v organizaciji Mednarodne Federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca in izvedbi RKS. Tema seminarja je bila način ukrepanja v primeru naravnih in drugih nesreč V ponedeljek 29.09.2003 je Območno združenje Rdečega križa Litija organiziralo novinarsko konferenco, na kateri je javnost seznanilo s projektom »Prispevajmo za preventivo - zbiranje sredstev za nakup UZ aparata za Zdravstveni dom Litija«. Prisotni so bili novinarji z Radia Slovenija, Ljubljanskega dnevnika in Dela ter dopisniki lokalnih medijev. Upamo, da bo oglaševanje v javnih medijih veliko doprineslo k izvajanju tega projekta. Radio Geoss Litija je kot sponzor prevzel vse obveznosti v zvezi z oglaševanjem na radijskih valovih, za kar se mu Območno združenje Rdečega križa lepo zahvaljuje. Prva seja odbora za izvedbo projekta »Prispevajmo za preventivo - zbiranje sredstev za nakup UZ aparata za Zdravstveni dom Litija« je bila 29.9.2003. Dogovorjen je bil način zbiranja sredstev, razdeljene so bile naloge posameznim članom odbora in sprejeti sklepi v zvezi postavitve hranilnikov RK v zdravstvenem domu, na obeh bankah in pošti v Litiji. Člani odbora so se tudi opredelili, da se vsem darovalcem v primerni pismeni obliki zahvali za njihov prispevek in se jim posreduje tudi potrdilo s katerim bodo lahko za darovani prispevek uveljavljali olajšavo pri dohodnini oziroma pravne osebe olajšavo pred odmero davkov in prispevkov. Na koncu seje se je g. dr. Pavel Pajntar zahvalil OZ RK Litija za profesionalno organizacijo zbiranja finančnih sredstev. Na 2. seji odbora dne 13.10.2003 so člani odbora ugotovili, da je večina gospodinjstev na območju Občine Litija in Območju Šmartnega pri Litiji že prejelo KORK zloženko »Prispevajmo za preventivo - zbiranje sredstev za nakup UZ aparata za Zdravstveni dom Litija«, in da tudi v ostalih sredinah s področja javnih zavodov in gospodarstva potekajo ustrezne aktivnosti. Dne 13.10.2003 se je začel 10. urni tečaj prve pomoči za kandidate voznikov motornih vozil, v četrtek 16.10.2003 pa _bo Območno združenje Rdečega križa Litija na pobudo Občine Litija in Občine Šmartno pri Litiji začelo z izvajanjem tečaja prve pomoči za bolničarje ekip za prvo pomoč civilne zaščite. Konec meseca septembra in prve dni oktobra pa je OZ RK Litija posebno pozornost namenilo tudi organizaciji in izvedbi 7-dnevnega zdravstvenega letovanja ter enodnevnega izleta za starostnike in invalidne osebe, ki bo izvedena konec oktobra oziroma v prvi polovici meseca novembra. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, naše združenje v tem letu ni bilo deležno finančnih sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v jesenskem času ne bomo izvedli letovanja za otroke, čeprav je za to letovanje veliko zanimanje. Karlo LEMUT Kmetijsko gozdarska zadruga Litija PONUDBA MESECA: -OLJERASTL. 1L-M- 244 SIT -MOKAT-500 1 kg -M- 89 SIT - MAKARONI - ŠPAGETI 500 g -M- 109 SIT - SOK FRUC1.5L SORT. 189 SIT - ČOKOLADA MURI 80 g ŽITO 49 SIT - PRAŠEK 5 kg -M- 1.099 SIT -KROMPIR 10/1 1.150 SIT n7IMMIPA " JABOLKA (kg) 129 SIT -ČEBULA 10/1 950 SIT - ČESEN (kg) 199 SIT SVEČE: -KAPELICA ZALITA 89 SIT - MOJCA ILIRIJA 239 SIT - PIRAMIDA DOBOVIČNIK139 SIT -KAPELICA DOBOVIČNIK 199 SIT - LORD-MOJCA DOBOVIČNIK 239 SIT AG RO M A R K ET GUME ROT6L Ob nakupu gum - brezplačna montaža v AVTOCENTRU Litija. AKUMULATORJI VESNA -12 V-45 Ah-8.190 SIT -12 V- 200 Ah-26.632 SIT PESTRA PONUDBA CVETJA. ZEMLJE in PESKA ZA GROBOVE - MAČEHE - 95 SIT - KRIZANTEME - 430 SIT od ponedeljka do petka: od 7.00 do 19.30 ure • sobota: od 7. do 12. ure L [Telefon: (01) 8963 230, 8984 017 (Agromarket) Letošnji teden otroka se je umestil med 6. in 12. oktobrom in je potekal pod geslom »Mi smo mladi, v spoštovanju drug do drugega imamo se radi«. Teden DPM Litija je v sodelovanju z ZIK KC Litija v petek, 10.10.2003, podaril otrokom glasbeno predstavo Melite Osojnik»Marko skače«. Marko gre svečano opravljen po nevesto in je razočaran, ker mu je ne dajo, zato se odpravi v svet živali, saj upa, da mu bo tam lepše. Hudomušno glasbeno predstavo z ljudskimi pesmimi je Melita Osojnik oblekla v nova in sveža oblačila. Otroci so napolnili dvorano na Stavbah in veselo rajali z Melito Osojnik. V soboto, 11.10.2003, je skupina mladih in otrok pod strokovnimrodstvom Katje Sladič Rudolf in Jureta Škofiča obnovila grafite pod nadvozom pri Knjižnici Litija (neslane šale, neokusno pisanje...). Jutranje hitenje na vlak, v šolo ali službo, bo odslej lepše in prijaznejše. Na DPM Litija smo začeli s pripravami na 14. otroški parlament, katerega tema letos so »Humani odnosi in zdrava spolnost«. Gostitelj letošnjega regijskega otroškega parlamenta na področju Zasavja je naše društvo. Začeli smo z aktivnimi pripravami na »veseli december«. V decembru bo izšla tudi 2. številka revije Lilijanček, ki jo otroka bosta izdala DPM Litija in JSKD Ol Litija. Vsi, ki želite v njej objaviti svojo poezijo ali prozno delo, pošljite svoje prispevke na naslov: JSKD Ol Litija, p.p. 21, Litija - s pripisom »za Litijančka«. Podrobneje smo analizirali počitniške dejavnosti, ki se jih udeležilo nekaj več kot 500 otrok in mladih, pod vodstvom 79 prostovoljk in prostovoljcev. Ob torkih so na Rozmanovem trgu potekale športne dejavnosti, ob sredah ustvarjalne dejavnosti na Stavbah, ob četrtkih pa je kopalni avtobus popeljal otroke do 12. leta v Medijske toplice. V letu 2003 Zveza prijateljev mladine Slovenije, katerega član je tudi naše društvo, praznuje 50. rojstni dan. DPM Litija je po nekaj letih nedejavnosti spet začel delovati leta 1995, ko se je našlo nekaj istomislečih: »Delati z in za otroke, mlade in družine.« Zveza bo 25.5.2004 zaključila s praznovanjem 50-letnice svojega delovanja in podelila priznanja najbolj zaslužnim in dejavnim prostovoljkam in prostovoljcem iz vse Slovenije - upamo, da bo med njimi tudi, kateri/a prizadeven/ na litijski/a prostovoljec/ka. Tina NAGLIČ Darovali smo kri Letos je bila naša redna dvodnevna krvodajalska akcija ravno ob času, ko so bile zaloge krvi na Zavodu RS za transfuzijsko medicino Ljubljana premajhne, potreba po krvi, pa zaradi velikega števila nesreč in operacijskih posegov, še večja kot sicer. Priznati je treba, da so dogodki na prejšnjih akcijah (najprej marca 2002 »izbruh« afere RKS, potem oktobra 2002Slavka zdravnikov in marca 2003 prevelike količine krvi) botrovali dejstvu, da je oktobra 2003 prišlo manj krvodajalcev. Je že res, da takšni dogodki terjajo svoje žrtve. Torek in sredo, 30. septembra in 01. oktobra, je svojo kri darovalo 312 krvodajalcev, med njimi je bilo kar 35 novih obrazov. Dnevno se je akcije udeležilo 155 krvodajalcev v torek in 157 v sredo, bilo je nekaj - vendar zelo malo - odklonov (zaradi prehlada ali previsokega pritiska), nekaj pripomb nad le enim prostim dnevom oziroma nerazumevanjem delodajalcev glede koriščenja prostega dneva in veliko dobrega v zraku, saj se je ta dva dneva v zdravstvenem domu zbralo veliko dobrih ljudi, ki so pripravljeni pomagati sočloveku tudi z delčkom sebe - svojo krvjo. Tudi letos je vse udeležence čakala malica v bistroju Valvasor. V naslednjem mesecu pa čaka vse, kisov tem letu jubilejno-krat darovali kri, že tradicionalno srečanje krvodajalcev iz celega območja. Kje, kdaj in kako se bo odvijalo srečanje letos, pa prihodnjič. Tjaša LEMUT Dan KS Dole V soboto 13.9.2003, Je bilo na Športnem igrišču na Dolah kljub slabemu vremenu spet živahno. Tisti, ki so se udeležili prejšnjih prireditev ob »Dnevu KS«, so prav gotovo ugotovili, da so se organi-zatorji za 5. prireditev zapored še posebej potrudili, med ostalim so pripravili tudi prvi konjeniški tabor na Dolah pri Litiji. Program prireditve se je letos začel ob 13. uri s svečanostjo ob 25. letnici ustanovitve Športnega društva Dole. Po uvodni predstavitvi društva in njegovi zgodovini, je sledil pozdravni govor predsednika društva g. Peruci Justina, ki se je med drugim zahvalil tudi vsem podpornikom, ki so omogočili nov zagon društvu. Sledil je kratek kulturni program, nato pa svečana podelitev spominskih priznanj najzaslužnejšim članom in zahval tistim, ki so v zadnjem času pomembno vplivali na razvoj društva. Ob 14. uri je sledila »Okrogla miza« na temo Podeželje prostor neizkoriščenih priložnosti, ki se je odvijala v prostorih OŠ Dole v so organizaciji ŠD Dole in RGL Litija. Strokovno plat organizacije je prevzel RGL Litija, »okroglo mizo pa je vodila direktorica centra ga. Saša Gradišek. Izmed povabljenih gostov je najvidnejšo vlogi odigral koroški Slovenec g Hansi Mikel, ki je predstavil izkušnjo avstrijskega podeželja ob vstopu v EU. Ob 15. uri so se udeleženci odpravili na športno igrišče pri Osnovni šoli Dole, kjer se je začel osrednji del prireditev. Voditelja prireditve Andreja Štuhec in oglar Ancl sta predstavila stojnice in udeležence sejma domače obrti in dobrot. Letos je 5. sejem na Dolah bogatilo kar 12 stojnic, na katerih so predstavili posamezniki iz Dol in iz sosednjih Krajevnih skupnosti. Sledil je prihod konjenic, ki so se postavile v pozdrav obiskovalcem prireditve. Letošnjega srečanja in konjeniškega tabora se je udeležilo 32 konjenikov iz Valvasorjeve konjenice (ta nas je obiskala že 5. leto zapored), Turnške, konjenice, Konjerej-skega društva Šentrupert in nekaj konjenikov iz različnih krajev države. Pri organizaciji tabora, je potrebno omeniti veliko prizadevnost članov Valvasorjeve konjenice še posebej g. Gombaču, ki je dodal svoj delež pri strokovnem delu. Za presenečenje na uvodu pa so poskrbele naše krajanke: Drnovšek Fani,, Hedvika Sevšek, Justina Mak in Irenca Šuštar, ki so se prvič v svojih narodnih nošah predstavile so krajanom in to kar v spremstvu konjenikov. Nato pa so se pridružile članom pevske skupine »Izgnanci«, ki so s pesmijo svečano naznanili začetek 5. prireditve na Dolah. Sledila je predstavitev prikaza starih opravil in obrti, tako so se nam predstavili Dolski Oglarji s sestavljanjem in prižigom kope, predice študijskega krožka iz Sopote so nam predstavile prejo volne, kovač Vinko Groznik iz Šmartnega nam je pokazal, da se odlično spozna na kovaško obrt in podkovanje konja. Sledil je prikaz starega običaja »Snubljenje dekleta«, ki so ga prikazali neutrudljivi člani Študijskega krožka iz Sopote. Prireditev se je nadaljevala s tradicionalno razglasitvijo najlepše urejene vasi, letos je nagrado drugič zapored prejela vas Gradišče. Lovoriko »Domačija I. 2002« pa je prejela kmetija Anice Oblak iz Gradišč. Nagrado za najlepše urejeno stanovanjsko hišo, kar je bila letos nova kategorija v ocenjevanju urejenosti pa je prejela ga. Angela Pavlin iz Dol. Ocenjevanje je že petič zapored izvedel RGL Litija. Nagrade zmagovalcem pa so podelili župan Občine Litija g. Mirko Kaplja, dir. RGL Litija ga. Saša Gradišek in predsednik KS Dole Dušan Mak. Sledila je tekma konjenikov za »Valvasorjev prstan«. Na tekmo se je prijavilo 11 konjenikov, na koncu je lično izdelano priznanje prejel Aleksander Gombač, drugo mesto je osvojil Sandi Grm, tretje mesto pa si je priboril Andrej Repina. Na koncu uradnega dela je sledila še razglasitev »Godca za 1.2003«, to lovoriko je osvojil Boštjan Kavšek iz Svibnega, sledile pa so mu vse tri generacije Vreskovih Mirkotov iz Berinjeka. Na koncu, ko potegnemo črto pod prireditvijo, z zadovoljstvom ugotavljamo, da je trud pri organizaciji tovrstne prireditve poplačan, kljub slabemu vremenu s številčnostjo udeležencev, z udeležbo konjenikov, predvsem pa z odzivom domačinov, saj se že nekaj domačij resno pripravlja na turistično dejavnost v svojem kraju, za kar je povod tudi »Oglarska pot«, ki je edinstvena v državi. D. Mak TISKARNA LITIJA C.D.K. 39, 1270 Litija Tel.: 01/898 38 43, 01/899 53 53 Fax: 01/899 53 54, GSM: 041 719 444 e-pošta: tiskarna.aco@siol.net m Novoletni program 2004 F Vabil® V SREDIŠČE SLOVENIJE Ljudje, ki živimo v krajih okoli središča Slovenije, smo Dolenjci, Gorenjci, Zasavci, morda še kaj, večini pa nam je skupno, da se ne znamo identificirati prav podrobno. Naša država je raznolika in pestra, pokrajine se med seboj prepletajo, narečja se spreminjajo iz kraja v kraj. Vendar nam je vsem, ki živimo v tej svobodni državi pod Alpami, skupna ustvarjalnost, pridnost in družabnost. Na območju središča Slovenije, kjer žive prebivalci in prebivalke občin Litija in Šmartno pri Litiji, je življenje zelo pestro. Poleg naravnih in kulturnih posebnosti so za to območje značilne tudi raznovrstne in številne prireditve in dogodki, ki vsakokrat privabljajo množice obiskovalcev. V tem koledarju Vam jih predstavljamo v sliki in besedi. Zbrani in razvrščeni so po posameznih mesecih koledarja, tako da Vas bodo spremljali skozi leto 2004. Želimo Vam, da jih čim več tudi sami obiščete in spoznate ter se pri tem zabavate in najdete marsikaj novega! V prodaji tudi v DZS Litija in v knjigarni KING v Šmartnem. po to s« Ct n i ™ 10 U A ViU Velikost: 30 x 30 cm (zložen), 30 x 50 cm (razprt), Obseg: 12 LISTOV+podložni karton, Vezava: spirala, 166 fotografij opremljenih s podnapisi tcriiinuBam prostor za logotip : r i 'i 7 10 11 12 14 . 13 16 17 18 19 ’7 12 13 14 13 16 :tsc 10 11 12 13 '/•> 13 - velikost: 62 x 32 cm -3x12 listni - natron vrečka - zgibano - barva: v beli, modri in sivi barvi Magnetni krogec Vložni listi 12 mes. Prostor za logotip *>- PVC PODSTAVEK v modri, rdeli ali zeleni barvi - PVC podstavek (12 x 22 cm) - 12 listni - dvobarvni tisk - magnetni krogec za prikaz dnevov - pocinkana ploščica - v treh različnih barvah (modra, rdeča, zelena) ---------■JrtidrMMJililliMA-------- ‘TVrVMVT ;b »lili p/T FF i — >- H P 2..„, - velikost 48 x 58 cm - papir 80 g - brezlesni - 40 listni - PVC pasica Za informacije o splošnih in prodajnih pogojih smo vam na razpolago vsak delavnik med 8. in 16. uro ali na zgornjem naslovu in tel. številkah. NOVO GOSPODARSKO POSLOPJE V nedeljo, 21.09.2003, je bil na Blaščevi kmetiji na Borovaku pri Polšnlku še posebej slovesen in pomemben dan. Hišni gospodar Anton Korimšek je predal namenu okrog 22 mio SIT vredno investicijo v nov hlev. Na kmetiji, ki se ukvarja izključno s pridelavo mleka, so se že dalj časa soočali z izzivom novogradnje, ki bi omogočila povečanje obsega mlečne proizvodnje tako na dnevni kot letni ravni. Ideja, ki je torej dozorevala kar nekaj let, je konkretnejše poteze dobila pred dvema letoma, ko je domači gospodar začel s pridobivanjem ustrezne dokumentacije, pripravo gradbenega lesa, v lanskem letu pa je sledil izkop gradbene jame. Vse to je omogočilo, da se je letošnjega aprila pričelo z gradnjo objekta, ki je hitro nakazoval svoje končne obrise, tako je streho dobil že sredi julija, dva meseca kasneje je bil v celoti opremljen in pripravljen za predajo namenu, za katerega je grajen. V novem hlevu je prostora za 30 glav živine (15 več kot doslej), uveden je sistem proste reje z enotnim prostorom za molžo. Vse to, ob sodobni opremi in tehnologiji, omogoča v prvi vrsti poenostavitev določenih del v hlevu in hitreje opravljeno molžo, kar domače navdaja z optimizmom, da bodo v prihodnosti povečali obseg pridelave mleka. Našteto je bil vzrok, da se je sončno septembrsko nedeljo zbrala pisana druščina sorodnikov, prijateljev, sosedov, znancev in vseh, ki na kakršenkoli način pripomogli, daje bila dokončana investicija, ki domačim vzbuja upanje, da bodo preživeli tudi v zaostreni evropski konkurenci in da se bo tradicija kmečkega stanu na Blaščevem gruntu nadaljevala tudi prihodnje rodove. Ob priliki se domači za pomoč pri realizaciji projekta še posebej zahvaljujejo sosedom, predstavnikom kmetijsko svetovalne službe in izvajalcem del. V.A. EKOLOŠKI SPUST SAVA 2003 Letošnje čiščenje reke Save In njenih brežin ni potekalo v času, ko listi komaj vzbrstijo in ozelenijo, ampak ko se obarvajo s pisano paleto barv in počasi odpadajo. Narava In z njo reka je zanimiva v vseh letnih časih, žal je prav tako tudi onesnažena. Zato smo se člani litijskega Rafting kluba Vidra odločili, da poskušamo očistiti del, nekoč čiste reke Save. V svežem sobotnem jutru smo se pričeli zbirati pred Rafting klubom Vidra, kjer nas je čakala vsa potrebna oprema za plovbo po reki, vreče za odpadke in rokavice. Odpeljali smo se z avtomobili ob reki navzgor do Kresnic, kjer smo se razdelili po skupinah in nalogah. Vkrcali smo se v čolne in pridno začeli polniti vreče s smetmi. Čistili smo po obeh bregovih reke do Litije. Pri čiščenju smo naleteli na marsikaj. Včasih tudi bujna domišljija ne zadostuje, da si predstavljate, kaj vse ljudje odvržejo v reko. Na naših čolnih so se bohotili: sodi, staro železo, skrinje, gumice in gume ter drugi avtomobilski deli, otroški vozički, kolesa, deli poginulih živali, žoge, pvc vreče, steklenice... Na koncu smo vse trofeje znosili do smetnjakov, od koder so se odpeljale s komunalnimi kamioni na litijsko smetišče, ob reki navzdol. Sedaj so že zagrnjene s plastjo zemlje. Ob rečni strugi se vrstijo tudi črna odlagališča, katerim nismo bili kos in tudi največje trofeje že drugo leto nismo uspeli naložiti na čoln. Tako bo verjetno še naprej rečno strugo krasil avtomobil. Mogoče se bo kdo zganil, ko ga bo reka prinesla malo nižje in bo viden širši množici ljudi. Akcijo čiščenja reke Save in njenih brežin smo organizirali osmo leto zapored z namenom pokazati ljudem, kako malo truda je potrebno za onesnaževanje reke in kako veliko ga je potrebno vložiti za čiščenje. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem udeležencem za sodelovanje, žal pa so manjkali tisti, zaradi katerih so takšne akcije potrebne. Marko ADAMOViČ ANIONA DELOVNI ČAS:] PON, TOR, ČET: 8.00-16.00 SRE: 8.00-16.30 PET: 8.00-13.30 fODKUP - PRODAJA NEPREMIČNIN) l tel.: 041 683 089 AU PO DOGOVORU J f PRENOS LASTNIŠTVA VOZIL (prepisi) Ijiitro, enostavno, poceni — tel.: 041 344 748/ 35^ [ 01/898 43 84 Jerebova 3 1270 Litija (nasproti trgovine TUŠ) avtotehna WD in Mahkovic Spodnji Log pri Litiji Tel.: 01/8974-888 ©Brezplačna montaža ©Gotovinski popust © Možnost plačila na obroke mMBM /2^^«/p/n Najboljše lastnosti so tiste, ki trajajo Dominanten v zimskih pogojih Popolnoma nova izkušnja oprijema na zasneženi podlagi Izjemne zavorne sposobnosti na vseh spolzkih podlagah Odlična vodljivost na suhi podlagi MAK - MojA Knjižnica ZIK - Matična knjižnica Litija Knjižnica Šmartno Zbrala in uredila: Aleksandra MAVRETIČ Zaključek nagradne igre MAK Od letošnjega poletja poteka v Matični knjižnici dr. Slavko Grum v Litiji nagradna igra MAK. To je kratica za MojA Knjižnica, pomeni pa pridobivanje novih članov. V nagradni igri je moč sodelovati na enega od treh načinov: l.da postanete član knjižnice, 2. narišete strip za zgodbo, zakaj postati član knjižnice, 3. napišete zgodbo zakaj postati član knjižnice. Za vse udeležence nagradne igre MAK so v litijski knjižnici pripravili 101 nagrado; dežnike, skodelice, knjižne nagrade. Prva nagrada bo vožnja z zmajem ali tečaj reikija. Od pričetka akcije, 22. junija letos, se je v Litiji na novo vpisalo 15 0 članov, v Šmartnem pa 10. Nagradna igra MAK se bo zaključila 20. novembra, na dan splošnih knjižnic. Postanite član knjižnice in sodelujte v nagradni igri. Čeprav živimo v svetu elektronskih medijev, je knjiga obdržala svojo moč in lepoto. Naj bogati tudi vas. Zaključek stovenskegaknjižnegakviza V ponedeljek, 6. oktobra se je zaključil slovenski knjižni kviz. Letošnji reševalci so spoznali Miška Kranjca in Prekmurje. V Matični knjižnici Litija so 17. septembra izžrebali nagrajence. Prvo nagrado, udeležbo na skupnem slovenskem srečanju reševalcev kviza, je prejel Primož Goršek iz Osnovne šole Šmartno. Reševalci knjižnega kviza so letos odposlali 405 rešitev, od tega je bilo 393 pravilnih. V Matični knjižnici Litija so podelili 30 knjižnih nagrad, 20 nagrajenih otrok se je 13. oktobra odpeljalo na izlet v Prirodoslovni muzej v Ljubljano, na razstavo o Prekmurju. Primož Goršek, dobitnik prve nagrade, pa se je skupaj s knjižničarko Matične knjižnice 6. oktobra odpravil v Ljubljano. Shod je bil pri Prešernovem spomeniku, kjer jih je čakal turistični vlakec, da jih odpelje na ljubljanski grad. Po pozdravnih govorih so si ogledali lutkovno predstavo, se okrepčali in vrnili v »dolino«, do TV Slovenija. Na televiziji so posneli zanimivo oddajo o Mišku Kranjcu in Prekmurju. Navihana voditelja, Mojca in Franko sta poskrbela za sproščeno vzdušje v studiu. Posebna pozornost je bila namenjena reševalcem kviza iz Švice, saj so kviz reševali tudi zdomski otroci in otroci iz zamejstva. Med oddajo so izžrebali tudi nekaj nagrad za sodelujoče mentorje in udeležence kviza. Snemanje oddaje na TV Slovenija je bilo za vse zanimiva izkušnja, njen namen pa je, da se trud vseh tekmovalcev, ne samo izžrebanih na nek način zabeleži in predstavi javnosti. Spodbujanje mladih k branju je naloga vseh, ki se ukvarjajo z otroki in reševanje slovenskega knjižnega kviza je le en način vzgoje mladih bralcev. Ali če omenimo predsednika Društva bralna značka Slovenije, Toneta Partljiča, ki je mlade reševalce na hudomušen način pozdravil in dejal, da je prepričan, da se prihodnje leto spet srečamo. S Srečkom Kosovelom in Primorsko. PROGRAM PRIREDITEV Matične knjižnice dr. Slavko Grum Litija Dan Datum čas Prireditev Kraj torek 21.10. 17.00 Ura pravljic na »mavrični preprogi«s pravljičarko Marto Knjižnica Litija torek 21.10. 19.00 Potopisno predavanje: Milanka Lange Lipovec Knjižnica Litija četrtek 23.10. Razstava ob 50 letnici Čebelice, knjižne zbirke za otroke Knjižnica Litija četrtek 23.10. 1700 Ura pravljic na »mavrični preprogi«s pravljičarko Marto Knjižnica Šmartno torek 28.10. 19.00 Predstavitev knjige Vaška Poliča, razstava Lada Garantinija Knjižnica Litija NOVEMBER torek 04.11. 1700 Pravljice v naročju dedka in babice z Darinko Kobal Knjižnica Litija torek 11.11. 1700 Ura pravljic na »mavrični preprogi«s pravljičarko Marto Knjižnica Litija četrtek 13.11. 1700 Ura pravljic na »mavrični preprogi«s pravljičarko Marto Knjižnica Šmartno torek 18.11. 19.00 Potopisno predavanje, Lojze Urankar, VIETNAM Knjižnica Litija sreda 19.11. 19.00 Predstavitev knjige Poldeta Miheliča Knjižnica Litija četrtek 20.11. Dan splošnih knjižnic in zaključek nagradne igre MAK Knjižnica Litija Literarno-duhovni večer s Hafisom V ponedeljek, 13. oktobra je bil v Matični knjižnici dr. Slavko Grum v Litiji literarno-duhovni večer. Publicistka, predavateljica in učiteljica na Duhovni univerzi, Barbara Škoberne je predstavila poezijo največjega perzijskega pesnika in sofijskega mojstra Hafisa, ki je ustvarjal v 14. stoletju. Napisal naj bi okoli pet tisoč pesmi, večino je uničila ortodoksna verska in državna oblast, ki je nasprotovala njihovi vsebini. Barbara Škoberne je prevedla 108 njegovih pesmi in jih izdala v knjigi Zapleši z menoj. Za to število se je odločila, ker poznamo 108 različnih izrazov za Boga. Prevajalka je pesmi izbrala iz treh Hafisovih knjig, ki jih je prevedel Daniel Ladinsky, ki je Hafisu posvetil 25 let svojega življenja. Ob poslušanju perzijske glasbe so obiskovalci spoznali veliko Hafisovo modrost. Barbara Škoberne je na izjemno čuten in topel način prebirala pesmi, ki še danes sežejo do srca. So popotnica, nasvet, pomoč za ta hiter in naporen čas v katerem živimo. Morda si lahko med svoje najljubše pesmi položimo naslednjo: »Vsi smo prišli na pravi kraj. Vsi sedimo V Božji učilnici. Zdaj je edina stvar, ki nam je preostala, dragi moji, da za nekaj časa nehamo pljuvati naokoli.« (Hafis) Spodnji Log pri Litiji Tel.: 01/8974-888 avtotehna WDi in M ah kovic O Brezplačna montaža ©Gotovinski popust ©Možnost plačila na obroke Tudi pozimi Kleber misli ns V3S in udobje vaše družine skozi zimske mesece. Najsi gre za mrzle delavnike ali za vožnjo do smučišč konec tedna, boste našli v Kleber avtoplaščih zagotovo najbolj zanesljivega partnerja, ki prihranjuje vaš denar. Letni avtoplašči ne zmorejo obvladovati vremenske razmere pod 7 °C. Predlagamo vam, da si nabavite zimske avtoplašče še pred prvim snegom. Podajte se na pot - mirno! Občina Šmartno - o delu občinskega sveta in občinske uprave //VOvice — oktober 2003 URADNE URE ZUPANA OBČINE ŠMARTNO PRI LITIJI (od 01.11.2003 dalje) Bodo dvakrat tedensko in sicer v: sredo od 15.00 -17.00 ure inv petek od 12.00 - 13.00 ure. v prostorih občinske uprave Občine Šmartno pri Litiji, Tomazinova2. Župan Milan IZLAKAR i.r JESENSKI PROGRAMI Društva “PROSTI ČAS” Šmartno Predstavljamo vam našo jesensko ponudbo in vas vabimo, da se nam pridružite. 0 posameznih akcijah oziroma programih vas bomo obveščali s plakati in kmalu tudi na svoji spletni strani. Za podrobnejše informacije smo vam na voljo na tel. 031 721 013. • PLEZANJE NA UMETNI STENI (telovadnica OŠ Šmartno) od oktobra 2003 do aprila 2004 Vadba bo organizirana v več skupinah (glede na število prijav in starost in predznanje). Cena: 10.000 SIT za sezono (1. obrok ob prijavi, 2. v januarju) Vodia: Marjan Brodar • REKREACIJA ZA ŽENSKE od novembra 2003 do aprila 2004 Kdai: vsak ponedeljek od 20.30 - 21.30 Kie: telovadnica OŠ Šmartno Cena: 10.000 SIT za sezono - plačilo v dveh obrokih (1. ob prijavi, 2. v januarju) Vodia: Simona Kovač • REKREACIJA ZA MLADINO od okt. 2003 do aprila 2004 Kdai: vsako soboto in nedeljo od 9.00 do 12.00 ure ■ 9.00 - 10.30 dijaki in študenti ■ 10.30- 12.00 osnovnošolci Pričetek: sob., 4.10. 2003, ob 9.00 uri. Kje: telovadnica OŠ Šmartno Program: plezanje, košarka, odbojka, nogomet, namizni tenis, badminton,... Cena: brezplačno Vodia in informacije: Jernej Peterlin, tel. 031 697 - 961 • POHOD Z BAKLAMI NA JAVORJE sobota, 13. december 2003 Odhod: ob 16.30 izpred OŠ Šmartno £jli: OS Javorje - DRUŽABNO SREČANJE Prispevek udeleženev: 1.000 SIT odrasli, 500 SIT otroci Prijave: v prodajalni KING najkasneje do srede, 10. dec.; plačilo ob prijavi. Prosimo, da zaradi priprave hrane upoštevate dogovorjeni rok. BAKLE PRINESITE S SEBOJ. Za otroke bo organizirana.praznična ustvarjalna delavnica in še kaj. Za povratek v Šmartno bo organiziran prevoz. SE VIDIMO NA NAŠIH PROGRAMIH! Danica SEDEVČIČ itiratni™ EVROPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM www.interalta.si PVC OKNA IN VRATA Interalta X-line S sistemom X-line postavljamo novo mero za kakovost oken i Izboljšan 5 komorni sistem za največjo možno izolativnost U(k) vrednost profilov =1.1 W/m2 K za prihranek energije - Povečana protivlomna varnost za varno bivanje in počutje Nižji profil za več svetlobe v prostoru, siva tesnila za lepši izgled PE Ljubljana.............01/51-11-624 PE Litija................041/770-298 OBČINA ŠMARTNO PRI LITIJI TOMAZINOVA 2 1275 ŠMARTNO PRI LITIJI URADNE URE PONEDELJEK: OD 07.30 DO 11.00 IN OD 11.30 DO 15.00 SREDA: OD 07.30 DO 12.00 IN OD 13.00 DO 17.00 PETEK: OD 07.30 DO 11.00 IN OD 11.30 DO 12.30 Tel: 8962 770, Fax: 8962 773 Zasedanja šmarskega občinskega sveta Dne 18.09.2003 je bila 6. redna seja Občinskega sveta Občine Šmartno pri Litiji. Na tej seji so svetniki med drugim obravnavali projekt vzpostavitve regionalnega sistema ravnanja z odpadki in po razpravi odločanje prestavili do pridobitve sklepov občinskih svetov ostalih občin, ki so podpisnice pogodbe. Od JP KSP so zahtevali natančno osnovno kalkulacijo stroškov ravnanja z odpadki in višino cene zbiranja in odlaganja odpadkov na urejenih deponijah v Sloveniji. Svetniki so sprejeli vse predloge za nove krajevne skupnosti v občini Šmartno pri Litiji, ki so bile obravnavane na zborih občanov.. Nove krajevne skupnosti bodo: Liberga, Velika Kostrevnica, Velika Štanga, Štangarske Poljane, Primskovo, Razbore, Jablaniška dolina, Javorje, Vintarjevec in Zavrstnik. Pod 4. točko dnevnega reda so svetniki obravnavali povišanje cen programov predšolske vzgoje v Občini Šmartno pri Litiji. Svetniki niso sprejeli novih cen za posamezne programe predšolske vzgoje, prav tako ne sklepa, da občina krije izpad prihodkov zaradi izpisa otrok iz vrtca v času poletnih počitnic za pokritje plač, prispevkov in davkov na bruto plače za zaposlene. Tudi sklep, da občina pokrije izgubo JZ VVZ Litija do konca leta 2003 zaradi prenizke ekonomske cene programov za namen pokritja plač, prispevkov in davka za bruto plače zaposlenih, ni bil sprejet. Svetniki pa so sprejeli sklep, da se ukineta olajšavi: plačilo rezervacij za neprekinjeno odsotnost otroka za en dan oz, največ dva meseca v poletnih mesecih in obračunavanje rezervacije za otrokovo odsotnost s predložitvijo zdravniškega opravičila. Sprejeli so tudi, da druge olajšave ostanejo v veljavi. Tako starši, ki so najeli kredite za reševanje stanovanjske problematike, lahko najeti kredit uveljavljajo kot zmanjšanje bruto dohodka na družinskega člana. Za otroke v razvojnem oddelku starši plačajo le stroške prehrane, medtem ko so ostalih plačil do ekonomske cene oproščeni. Pod peto točko so na predlog svetnika g. Aškerca svetniki obravnavali najemnine v občinski stavbi na Staretovem trgu 25. Svetniki so sprejeli sklep, da se najemnina za poslovni prostor, ki ga ima v najemu Litijska mesarija zmanjša. V torek 07.10.2003, so se na 4. izredni seji ponovno zbrali svetniki na temo projekta vzpostavitve regionalnega sistema ravnanja z odpadki. Svetniki so s tremi glasovi za in 10 glasovi proti zavrnili pristop k projektu CER0Z. (N.D.) Letošnje popotovanje bo 8. novembra Cilj Levstikovega popotovanja Moravčah Cilj 17. popotovanja po Levstikovi poti bo letos v Moravčah. V soboto, 8. novembra s startom med 6. in 9. uro se bodo udeleženci podali na pot skozi Šmartno pri Litiji, Jelšo in Libergo, kjer bo treba v dnevnik odtisniti prvi kontrolni žig. Nato pa naprej skozi Presko do Grmad, kjer se bodo srečali s prvo letošnjo novostjo. Odločali se bodo lahko med klasično potjo skozi Gobnik do Moravč ali po novi trasi popotovanja, ki bo popotnike vodila skozi Vinji vrh, Poljane, Gradišče, Sevno (kontrolna točka), Gornji vrh in Kamni vrh do Moravč. Tudi na tej trasi bo poskrbljeno za vse ugodje in prijetno počutje popotnikov. Je pa južna trasa letošnjega popotovanja zanesljivo bolj zanimiva tako za hojo kot za čudovite poglede na slovensko pokrajino. Vsi, ki bodo prišli v Litijo lahko koristijo okrepljene vlake iz vseh smeri Slovenije, ob 5:50 pa bo iz Ljubljane proti Litiji odpeljal tudi posebni vlak. Več kot doslej bo tudi avtobusov za povratek v Litijo. OD 11. ure naprej bodo s cilja v Moravčah vozili pohodnike nazaj v Litijo, kjer bo poleg rednih vlakov ob 15:35 proti Ljubljani odpeljal tudi posebni vlak. Avtobusne vozovnice za povratek s cilja lahko kupite samo ob prijavi v Litiji. Prireditelj naproša vse domačine, ki bodo ob pot prodajali svoje domače dobrote, da popotnike sprejmejo gostoljubno in jim ponudijo kvalitetno hrano in pijačo. Zaradi množičnosti prireditelj opaža, da nekateri posamezniki mislijo, da taki množici lahko podtaknejo tudi nekvalitetne izdelke. Prav tako opozarjajo, da bodo na poti izvajali kontrolo nad prodajo, saj brez soglasja organizatorja le-ta za udeležence ni dovoljena. Vsak udeleženec bo prejel novo spominsko priponko, novo knjigo Levstikovega popotovanja, ki zadnja leta postaja običajna praksa in seveda dnevnik za spominske žige. Prijave so obvezne, cena prijavnine pa znaša 500 tolarjev na osebo. Podrobnosti najdete na naslovu www.levstik.net, dodatna vprašanja pa sprejemajo prek elektronske pošte info@levstik.net. Rudi BREGAR Ljubljanska c. 14*1270 Litija *Tel,:01/898 32 36 ABt INSTALACIJE Daljinski nadzor centralnega ogrevanja o o o o o o o Vgrajujemo sisteme za nadzor, daljinski vklop in izklop centralnega ogrevanja v stanovanjih, vikendih ali drugih objektih. Direktor KSP Litija se je pogovarjal s Cl Primskovo Direktor KSP Litija je septembra na pogovore sprejel predstavnike Civilne iniciative za zagotovitev pitne vode na Primskovem. To je že drugi sestanek z njim v letošnjem letu, medtem ko se šmarski župan na prošnje ne odziva. Na sestanku so se dogovorili, da bodo v prihodnje sodelovali in se medsebojno obveščali, predvsem pa v interesu zagotavljanja nemotene oskrbe s pitno vodo sodelovali. Dogovorili so se, da bodo v oktobru pregledali vse vodovodne priključke in zamenjali vodomere. Do zaključka redakcije smo ugotovili, da so se dela že pričela. Ob tem civilna iniciativa prosi vse uporabnike vodovoda Primskovo, da pri tem sodelujejo in omogočijo zamenjavo dotrajanih vodomerov in pripravo točnega seznama uporabnikov vodovoda. Seveda pa še vedno ostaja odprto vprašanje, kdaj bo zagotovljena neoporečna pitna voda. Na to pa bi lahko odgovorila Občina Šmartno pri Litiji, ki pa se vztrajno izmika jasnim pojasnilom. Rudi BREGAR Politika LISTA 2003 Zagoni in zagonetke Kako se (z)more mladi, komajda rojeni občini Šmartno (ne)pripetiti toliko reči? Kako malo informacij e občanstvu dostopnih in kako malo se zaenkrat na tem dela? Po radiu izvemo npr. več o občinah Grosuplje, Ivančna Gorica, Velike Lašče, Dobre-Polje, Škofljica in drugih: župani redno poročajo, kaj se dela, zakaj se dela, zakaj se še ne dela, do kdaj se bo kaj delalo, koliko bo kaj stalo, kakšne križe imajo, kdo jih povzroča, pa še občanstvo jih po telefonu gnjavi in masira z vsem mogočim. Gotovo so po naimani pol ure za mikrofonom in nekako vsak mesec pridejo na vrsto. Vse čestitke niim in radiu Zeleni val. »Šmartno« se je na začetku mandata zagnalo in prekladalo preložen statut, katerega bistvo je bilo, prekiniti s tradicijo krajevnih skupnosti in občanstvu ponuditi številne vaške skupnosti. Zadeva je »zašla«; spet se jih na novo dela, sklicuje se zbore krajanov (mejno ali podmejno obiskane), na katerih ni zaenkrat kaj ponuditi. Pred krajanstvo bo treba nujno priti s programi, zakonsko regulativo in s finančno konstrukcijo. Škoda je trošiti toliko »energije« za pičel izplen, še posebno, ker je že drugih, zelo resnih problemov čez glavo. Za delo občinske uprave (županstva) so gotovo potrebni prostori, vendar, ali ie bilomodro že na začetku vtakniti na desetine milijonov v vrhnje prostore na Tomazinovi, ki so težko dostopni ostarelim in invalidom, brez prepotrebnih parkirišč, v soseščini in kraju nasploh pa je praznih prostorov dovolj; poveže se jih z e-priključki, obvezni raporti in druga nujna skupna opravila pa se lahko vršijo tudi v tesnejših prostorih. Finančni zalogaj se bo že na kratek rok znal pokazati kot boleč, še posebno v luči razdružitvenih obveznosti. Sicer pa občanstvo uradno še ni izvedelo za te prostore, ni bilo otvoritve, ne dneva odprtih vrat, ne obvestila, kaj prostori ponujajo. Vodooskrba je, vsaj tako v zakonih piše, ena prioritetnih naloo občine. V glasilu občin in na spletnih straneh beremo, kakšne tegobe imajo z vodo na Primskovem, s strani občine pa ni primernega odziva. Žalostno je, da tečeio (enosmerni! stiki skozi pisma in medije, ni pa mize, za katero bi se kaj reklo in doreklo. Problemi vodooskrbe utegnejo uiti na piano še kje drugje, še posebno, če vemo, da so zato marsikje skrbele krajevne skupnosti, ki so imele izvoljene ljudi, kak »cvenk« in ogromno zastonjskega angažiranja, sedaj pa so zadeve v zraku. Štiristo-kilovottni daljnovod je stara dediščina. Praobčino to ni skrbelo, vrsto let so se veselo izdajala gradbena dovoljenja na trasi, ki je postala prav zato na več mestih vprašljiva. Sledile so popravljene inačice, in ko je praobčina dojela, da gre na dvoje, se ni več menila za to, saj jo trasa več ne prečka, ampak le tangira. Na mladi šmarski občini je, da pokrene iniciativo. Veliko hiš in zaselkov bo potrebno zaobiti, od investitorja pa bo morala občina tudi kai iztisniti, kajti to ie resen poseg v prostor, ob katerem se mora marsikaj v prostoru in na infrastrukturi urediti, sanirati in zgraditi. Ce ne bo postavljenih jasnih ciljev, se bo dogajalo nekaj mimo in na škodo nas. Pričakali smo tudi prvo pridobitev, »Gabrov must«, ki je širši in s pločnikoma (širšim in ožjim). Narejen je bil hitro, v nedrih ima veliko železa, počepnil ne bo, ima pa žal ozko odprtino in visoka voda ga bo verjetno še vedno oblivala in prelivala. Ima tudi »drobno« napako, saj bo, po podatkih, ki so priromali na svetniške klopi, kar drag. Če za primerjavo omenimo mežnarijo, na novo rastoči objekt - gotovo bo naileošivtmu. - ki bo imel v pritličju prostore, vitalne za domačine - ob raznih slovestnostih in tudi za goste, ki prihajajo v naš kraj občudovat edinstveno katedralo, in bo za polovico večii vložek stara podrta, nova pa od zunaj zgrajena: dobila bo fasado, žlebove, urejeno okolico, priključke, okna in vrata, notranjost pa bo še počakala na druge denarje, potem se številki verietno tepeta. No, novo družbeno dobro objekta bo, obliublia. finančno podprla tudi občinska blagajna, brž ko bo zmogla. Delitvena bilanca med občinama je bila koncem septembra »svečano« podpisana. Razrez delitve, ki je priromal pred svetnike, ni kaj prida obetaven, nasprotno, kar nekaj postavk je, ki se bodo občutile na daljši rok. Iz gradiv se vidi, da so se sosed ie nato dobro pripravili in zadeve s svoie strani zelo ustrezno izpeljali. Seveda pa je delitev na dvoje tako pomembna, da bo moralo biti o tem ustrezno informirano tudi davkoplačevalsko. Vsekakorto čakaio in so do teoa upravičeni. Bomo videli! Zelo težavna je zadnje mesece tudi ustrezna rešitev deponiranja odpadkov Ponujena in zelo draga je inačica regijskega odlagališča v občini Hrastnik, kamor del sredstev vlagajo bodoči koristniki in država. Septembrska izredna seja občinskega sveta je bila nesklepčna; kot da bi jo večina svetnikov »špricala« iz bojazni, sprejeti odgovornost za (ne)odločitev. Na ponovljeni seji v oktobru, ki je biia izredno konstruktivna, je glavnina svetništva odločila, da se v zasavski projekt ne vstopi. Res je tudi, da je krivec zagate praobčina, ker je v nedogled mencala in vrgla proč kar nekaj denarja. Tu je še Rakovnik, ki je resen problem, vreden dolgih sestavkov. Tudi to je dediščina nremotriti. primeren izhod, da jim usne presekati gordijski zavez. Vseh tem se kratkomalo ne da na hitro niti dotakniti, pa bi vsaka zase potrebovala resne zapise. Kot po novem, soustanovitelji vrste ustanov v Litiji smo in bomo le-te po delitvenem razrezu dolžni sofinancirati - in razmerja nikakor niso »nriiazna«. Tu je še prizidek osnovne šole in finančna konstrukcija okrog njega, ki bo kar dolgoletna obveza občinske blagajne, kajti napak podedovanega stanja je kar nekaj. Doletel nas bo rebalans proračuna s svojimi neznankami in Javni zavod Bogenšpetk se nod novo »metlo« išče in išče v poslanstvu varovanja kulturne dediščine. In še in še... Žal je stara seiska lipa, kot naravna dediščina, dotroela in padla vznak. članstvo PRVO LETO 00 N.Si ŠMARTNO PRI LITIJI M Si Nova Slovenifa Krščanska ljudska stranka Člani in članice smo se zbrali v obnovljeni restavraciji gradu Bogenšperk. V goste smo povabili podpredsednika stranke in vodjo poslanske skupine v Dižavnem zboru mag. Janeza Drobniča, predsednika OON.Si Ivančna Gorica Andreja Sekirnika, ter predsednika in tajnika litijske občinske organizacije, Boštjana Sukiča in Primoža Lambergarja. Pregledali smo dejavnost stranke v preteklem letu in jo ocenili kot uspešno. Glede na kratek čas delovanja smo dokaj uspešno nastopili na občinskih volitvah, povečali pa smo tudi število članov občinskega odbora. V NOVI SLOVENIJI smo zaskrbljeni zaradi politike sedanjih in preteklih vlad. Zaskrbljujoče in boleče je dejstvo, da je oblast opeharila večino prebivalstva v postopku lastninjenja. Dmžbeno premoženje je izpuhtelo, razdeljeni certifikati so večinoma papir brez vrednosti. Veliko število še pred nekaj leti dobro stoječih podjetij je bilo likvidiranih, množica ljudi je izgubila delo, socialno varnost in svojo perspektivo. Na drogi strani je bilo dopuščeno nekaterim izbrancem, da so »olastninili« oz.pokradli družbeno premoženje, ki smo ga z odrekanjem ustvarjali desetletja. Sedanja oblastna opcija, ki že več kot desetletje, tudi z različnimi zvijačami (npr.Pucko), ostaja na položajih, je postala povsem neobčutljiva za stiske malih ljudi. Vedno več ljudi živi pod pragom revščine. Mladi so brez perspektiv, prav tako mnogi starejši, ki so izgubili zaposlitev. Na sodiščih je težko doseči in dočakati pravico, v zdravstvenih ambulantah je prav tako težko priti na vrsto za zahtevnejšo storitev; samoplačniško pač, a koliko jih je, kito zmorejo?! Pokojnine se realno vstrajno znižujejo. Pri odmeri pokojnine je nekdaj leta za polno delovno dobo (moški 40 let) znašala 85 % povprečne plače, sedaj le še 66 %. Bruto plače so prekomerno obdavčene, s spremembami davčne zakonodaje se celo zmanjšujejo olajšave družinam z večjim številom otrok. V kmetijstvu s podvojenimi napori komaj shajajo, manjše kmetije propadajo, podeželsko kultivirano pokrajino požira grmovje. Zadolževanje države se drastično povečuje, korupcija, ki je sicer očitna, a tako skrita in nedotakljiva, nam spodjeda temelje.... Brez čimprejšnje in korenite spremembe politike je naša prihodnost zelo negotova. Potrebno se bo soočiti z realnostjo in na volitvah oblast uravnotežiti ter jo spraviti pod nadzor. Težko je napovedati kolikšen bo za vse te napake račun, ve se le, kdo ga bo moral plačati. Nova Slovenija si bo prizadevala, da bi se stvari začele premikati v pozitivno smer. R.V. TEDEN OTROKA OB GESLU: Smo mladi, v spoštovanju med sabo, imamo se radi. V tednu otroka smo na razredni stopnji organizirali teden dejavnosti tako, da bi otroci šolske dni preživeli drugače in se ob tem tudi veliko naučili, doživeli, ustvarjali in kar je najpomembnejše, da bi se med seboj razumeli, se spoznali in ostajali prijatelji. Na naravoslovnih dnevih so spoznavali gozd, sadovnjak in se orientirali. Na športni dan smo se odpravili na bližnje hribe - Javorje, Grilovec in Primskovo. Ogledali smo si tudi igrico z naslovom Volk in trije kozlički in potem izdelovali lutke iz različnih materialov. Izdelki, ki so nastajali ves teden, so bili razstavljeni, tako da so si jih lahko ogledali starejši učenci, učitelji in tudi starši. parja GORŠE nadaljevanje s 1. strani Bazen v Šmartnem Ne glede na vse to, kar se je v preteklih letih dogajalo, imamo sedaj v Šmartnem (pravi) bazen. Njegova dolžina je 12,5 m, širina 8 m, globina pa od 110 do 130 cm. Bazen bo na voljo za različne namene. V prvi vrsti bo namenjen za pouk športne vzgoje na razredni in na predmetni stopnji. Bazen bodo lahko uporabljale tudi druge šole in vrtci. Ponudbe zanje bomo pripravili v kratkem. Izvajali bodo lahko 10-urne ali 20-urne tečaje plavanja, športne dneve, preizkuse znanja plavanja in podobno. V popoldanskih in večernih urah pa bomo bazen ponudili tudi ostalim krajanom, društvom in različnim skupinam. Slovesna otvoritev novih šolskih prostorov, in s tem tudi bazena, bo v petek, 24. oktobra 2003, ob 16. uri. Za pouk športne vzgoje ga bomo pričeli uporabljati takoj po jesenskih počitnicah. Za ostale uporabnike pa bo bazen predvidoma na voljo konec novembra. Prepričani smo, da_ je bazen izredno velika pridobitev za Šmartno in okolico. Za šolo predstavlja ustrezne pogoje, ki bi ob dobrem in kvalitetnem delu v nekaj letih lahko bistveno pripomogli k izboljšanju plavalne pismenosti šmarskih otrok. Albert PAVLI Poletna šola v naravi OŠ Šmartno je tudi v letošnjem šolskem letu organizirala poletno šolo v naravi, ki je potekala od 25. 9. do 30. 9. v Žusterni pri Portorožu. Šole v naravi so se udeležili vsi učenci četrtih razredov in v veliko veselje nas vseh so tudi vsi učenci osvojili vsaj bronastega del-finčka, kar pomeni, da so vsi postali plavalci. Nameščeni smo bili v lepo urejenem hotelu v Žusterni in temu primerno smo se morali tudi obnašati. Največ časa smo namenili plavanju, nekaj časa pa je ostalo tudi za pouk In ustvarjalne delavnice. Pri pouku smo spoznavali pojme, ki so značilni za Primorski svet, rastline in živali, ki živijo ob morju in v njem, nismo pa pozabili na matematiko in slovenščino. Prav ustvarjalni pa smo bili delavnicah, saj so nastajali najrazličnejši izdelki, lepo in natančno pobarvni vlitki iz gipsa, pletene zapestnice, zapestnice iz perlic, športne kape iz papirja, slike v eni barvi in drugo. Preživeli smo lep in aktiven teden. Zaključni večer pa je bil nekaj posebnega, saj so se učenci predstavili s točkami, ki so jih pripravili, prejeli so priznanja za osvojene delfinčke in bili nagrajeni s sladkarijami za šale, izjave tedna, domiselne izdelke in še kaj. Veseli smo bili tudi pohval osebja hotela in vabila, da nas naslednje leto spet pričakujejo. Darja GORŠE ZAKLJUČEK TEDNA UPOKOJENCEV TOKRAT V ŠMARTNEM V soboto, 20. septembra, se je v Šmarskem kulturnem domu zbralo nad 230 upokojencev iz vseh petih društev v litijski In šmarski občini. S tem srečanjem so sklenili letošnji teden upokojencev, domačini pa tudi praznovali desetletnico svojega društva. Po nagovoru predsednika gostiteljev je spregovoril g. Jože Grošelj, predsednik Zveze društev upokojencev občin Litija - Šmartno, ki je opozoril na nekatere aktualne naloge, med katerimi je zlasti poudaril potrebo po večji socialni dejavnosti in gradnji gerontološkega centra v Litiji. V kulturnem programu so sodelovali: recitatorska skupina Osnovne šole Šmartno, ki jo vodi ga. Danica Sedevčič, mešani pevski zbor DU Litija z zborovodkinjo Lojzko Koritnik in recitatorka - domačinka Ivanka Tomažič. V prvem delu srečanja je sledila še podelitev pokalov ekipam, ki so sodelovale v letošnjem tekmovanju v streljanju z zračno puško, metanjem polen, kvizu, pletenju, balinanju, klanju, žaganju in sekanju drv in ruskem kegljanju. To nalogo sta opravila predsednik Jože Grošelj in referent za šport, g. Mirko Plaznik, ki je pripravil tudi Bilten z vsemi rezultati. Tokrat je prvič zmagalo DU Šmartno, drugo je bilo DU Dole, tretje DU Sloga Jevnica in četrto DU Litija, medtem ko DU Gabrovka v tekmovanju letos ni sodelovalo. Drugi del druženja so namenili družabnemu srečanju. Po izdatni malici, ki jo je pripravila Litijska mesarija, so se prisotni ob zvokih ansambla tudi zavrteli. Boris ŽUŽEK Bogenšperk Valvasorjeva knjiga navdihnila umetnike različnih generacij tf galeriji gradu Bogenšperk je v mesecu oktobru na ogled razstava, ki nosi naslov po knjigi Janeza Weikharda Valvasorja Iz leta 1682 THEATRUM MOR-ns HUMAfiAE TRIPARTITUM (Prizorišče človeške smrti v treh delih). S svojimi deli se predstavljajo tri generacije umetnikov, ki jih veže iskanje nove likovne smeri. Prvo generacijo predstavljajo kiparja Peter Černe iz Ljubljane, ki je izdelal relief iz žgane gline na temo Mrtvaškega plesa in ga vzidal v steno cerkve sv. Martina pri Braniku v vipavski dolini in Jože Pohlen iz Strunjana, ki je leta 1949 odkril znane freske Janeza iz Kastve, ki segajo v leto 1490, v romanski cerkvi sv. Trojice v Hrastovljah, ter slikar Viktor Snoj iz Hrastovelj, ki je eden od restavratorjev omenjenih fresk. Drugo generacijo zastopata slikarja Igor Rehar in Darko Slana. Oba iz slovenske prestolnice in oba profesorja na visoki šoli za slikanje in risanje v Ljubljani. Benjamin Kreže in Marko Vodopivec pa sta predstavnika najmlajše generacije. Vsem umetnikom je navdih dala serija grafik na temo Mrtvaškega plesa nemškega slikarja Hansa Holbeina po katerih so tudi povzeli tematiko za svoja dela, ta pa so skoraj vsa izdelana s starimi tehnikami, ki so prešle po ustnem izročilu od starejših do mlajših generacij. Razstavo si je možno ogledati vsak dan razen ponedeljka in sicer: torek- petek 9-15 ure, sobota - nedelja 10-17 ure Javni zavod Bogenšperk VREČE ZA ZAŠČITO vaših krznenih, volnenih in drugih tekstilnih oblačil! Ščitijo pred molji, prahom in ostalo nadlogo. Varna in naravna zaščita. GSM: 041 734 291 ČEZ TISOČ UDELEŽENCEV Šmarski upokojenci imajo letos pester program dejavnosti in vse so dobro obiskane. Doslej so našteli že nad tisoč udeležencev, do konca koledarskega leta pa načrtujejo še nekaj akcij, med njimi računajo na večje zanimanje zlasti za zadnji izlet v Veliko Polano in Lendavo (25. oktobra), martinovanje (10. novembra), koncert citrarja Mihe Dovžana in pevke Jožice Kališnik (20. novembra) in božično - novoletno družabno srečanje, ki bo sredi decembra. Še vedno so najbolje obiskani enodnevni izleti in družabna srečanja, v zadnjem času pa tudi obiski gledaliških predstav v poletnih gledališčih na prostem Boris ŽUŽEK X________________________________________/ SVETOVNI ČEBELARSKI KONGRES - APIMONDIA 2003 V LJUBLJANI Na svetovnem srečanju tudi Čebelarstvo Vozelj Svetovna čebelarska organizacija je v letu 1997 izvedla razpis za organizacijo čebelarskega kongresa, na katerega se je javila tudi Slovenija z glavnim mesto Ljubljana. Kongres se je odvijal od 24.- 28. avgusta in je predstavil najnovejšo tehniko In znanje s področja čebelarstva. Na tem tako pomembnem srečanju smo se predstavili tudi čebelarji iz osrčja Slovenije. Številke so lahko celi zlodeji Števila kot taka so prav ljubka in fletna, prisrčna bi rekli. Upodabljamo jih na številskem traku, na katerem se razvrščajo na drenj v levo in desno od odličnice, gospe ničle. Z njimi je prav prijetno tudi računati. Znane so sicer težave z negativnimi, ob katerih začetnik najprej prebledi in se zaskrbljeno vpraša: ali so in čemu sploh so? No, kasneje ugotovi, da niso nič slabše od onih z druge plati. Zgodba se še plete; ugotovi se, da je na levo in desno od gospe še neštevno lukenj, pa tudi te se s časom začepi z iracionalnimi. Dobi se lep, nepretrgan trak, ki veže brezmejnosti skupaj. Njega nazaj ni bilo niti to učenim glavam dovolj; ugotovijo, da vseh števil, ki jim jih računi bruhajo, ne spravijo v to razkošje števil. Pojavi se modri Gauss, ki, da bo zadreg »koj« manj, poprek prejšnjega, skozi gospo ničlo položi še enega, prav takšnega, nič slabšega, in vanj vdahne boženstveni: »Bodi i-realeni! - če si že, tisti prej, realen«. In tako se tudi zgodi; in on vidi, da je dobro! Novo število je bogatejše, je parica, in obe v en dah kričita, kdo da sta; šele takrat jo znamo suniti v kare po meri. Števila postanejo celi zlodeji, ko dobijo metrično priponko. Kar naenkrat nam ni vseeno, kolikšne da so. Še posebno zadenejo tiste, ki imajo monetarno končnico. Kakorkoli! Razvrstimo jih na monetarni trak (a) z gospo ničlo,v sredini: na eno stran pribitke, na drugo umanjke, prve žgečkljive, druge tiščljive. Človeku res ni pomoči: skozi gospo in poprek povleče še i-monetarni trak (p). Kar naenkrat se pojavijo parice, ki jih ne utegnemo stlačiti v en ali drug trak. One »bingljajo«, mi metriramo, one se smejejo, mi »bentimo«. Gauss je svoje stvari lepo rešil. Ene in druge so mu v svoji naravi dovoljevale, vpeti jih v isto neimno metriko, in pri tem mu je znatno pomagal Pitagora: poabsolutil jih je, prekucnil na realno os in poprimerjal, pa je imel vsaj boljši red pri hiši. Trakov a in p človeku ne uspe razvozljati, mu delata težave že iz davnine. Organizirani stremijo k regulativam, ki bi p omejile in a okrepile, da bi se gibali kar najbolj ob merljivem, otipljivem, in uspejo. Trakova sta si namreč tako tuja, da nam niti Pitagora niti Gauss ne utegneta pomagati. Opreti se moremo le na pitagorsko izročilo, ki ga Gaussova števila rešpektirajo, v a-p ravnini pa ga empirika vedno znova izpričuje: da vse, kar iz a pogleda še v p, svoj prekuc v a še poveča. In tu tiči zlodej: vse kar iz traku a uide v trak p. se slei-ko-orei prekucne na g v znatnem pribitku. In tako brez Gaussa in Pitagore ni moč, izliti se nam v »šmartenski razkriž«. Pred začetkom ni bilo nič, kot pred stvarjenjem ne. Bila je le Beseda! Ni se govorilo ne o traku a ne o traku (3, kaj šele o razkrižju. Po začetku je načelil doum, da je biten p, a bo pa že kako. Sledilo je popolnjevanje traku p do skoraj enosti, v beli šum. Na vrsto je prišel končno tudi a in na njem bojda stvaren, ki češ, da še obetal? Zacelilo je spoznanje, da trak p še ni dodelan. No, vzporedno se je nekaj dogajalo tudi na traku a, vendar šibko, od drugod oa ustrezno, intenzivno in premišljeno, že kdai memorandumirano - ni kaj! Izgleda, da so nam trak a poravnavali kar drugi in ga počezili s trakom p v razkrižje. In tu nastopi empirično izročilo, da vse kar pogleda preveč iz a v p, se prej-ko-slej prekucne na a v pribitku. In natančno to se ta jesenski čas dogaja. Bojda stvaren izgublja, saj ga prekuci na a zaradi preobilnega p vlečejo čez gospo na tiščočo plat. Podatki kažejo, da val prihaja, »pitagorsko« obogaten; kako visok in dolg je, se bo še videlo, nasluteva pa se, da mu v dogledu nikakor še ni videti dolžine, višino pa že kar. ar(a)s KD Prinskau brez zborovodkinje Dva pevska zbora v okviru Kulturnega društva Prinskau sta letošnja jesen ostala brez zborovskega petja. Tako ženski kot otroški pevski zbor je dobesedno na cedilu čez noč pustila Marta Steklasa, ki je društvo zgolj obvestila, da zaradi preobremenitve glasilk ne bo več vodila petja. Zelo neodgovorno dejanje, ki ga v društvu od človeka z univerzitetno izobrazbo ne bi pričakovali, saj so ji delo plačevali in v prvem polletju za to namenili več kot 110 tisoč tolarjev. Celo sposoditi so si morali denar. Vendar jih to ni odvrnilo od dela, res pa, da so morali odpovedati sodelovanje na dveh pevskih revijah. Zatrjujejo, da bodo celo boljši. Z otroškim pevskim zborom nadaljujejo sami, poleg tega pa so se začeli ukvarjati tudi z lutkovno, plesno in dramsko dejavnostjo. Načrtujejo, da bodo že konec leta pripravili samostojen nastop in dokazali, da kulturnih zanesenjakov na Primskovem nihče ne more pustiti na cedilu. Rudi BREGAR V__________________________________________________________/ AVTO - ŠOLA Sl ° CAR svetič VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI •POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA •ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV organiziramo za H, A, B, E k B, C in E kategorijo s pričetkom v TOREK, 4. 11,2003 OB 16; URI INFORMACIJE IN PRIJAVE umnommncM Izvajanje elektroinštalacijskih del Prodaja in montaža sekcijskih garažnih vrat llTORMANN Izvedba dvoriščnih drsnih vrat www.elektro-petek.si info@elektro-petek.si Na stojnici, ki je bila na izredno ugodni lokaciji v Cankarjevem domu sem se predstavil s celotno paleto izdelkov in pridelkov, ki so povezani s čebelami. Manjkala ni niti predstavitev vzreje matic, predvsem avtohtone kranjske sivke, ki je cenjena, ne le med slovenskimi čebelarji, ampak tudi drugod po svetu. Ob tej priložnosti sem poskrbel tudi za primerno predstavitev in pripravil predstavitveno zloženko v slovenskem in angleškem jeziku. Glede na to, da so bili obiskovalci kongresa iz celega sveta, lahko rečem, da se bo preko teh proizvodov iz medu, ki ga pridelajo čebele v 150 panjih, promovirala moja dejavnost, .poleg tega pa tudi moj kraj in občina Šmartno pri Litiji. Zelo pomemben je bil tudi obisk dela udeležencev na mojem domu. V času kongresa so me posamično obiskovali udeleženci in si ogledovali moje delo s čebelami v Dragovškem. Višek pa je bil prav gotovo obisk organizirane skupine v petek, kateri sem podrobno predstavil svojo dejavnost, poleg tega pa poskrbel tudi za prijetno počutje v naših krajih z manjšo pogostitvijo. Prav gotovo sem dostojno poskrbel tudi za promocijo naše mlade občine, katere ime se je poneslo širom po svetu. Prav ta zloženka in ostali promocijski material, bo obšel širni svet in tako predstavil, ne le ČEBELARSTVO VOZELJ, temveč tudi kraj DRAGOVŠEK in ljudi, ki v teh lepih krajih živimo. Menim, da bo imelo moje aktivno sodelovanje na svetovnem čebelarskem kongresu tudi dolgoročne posledice, saj pričakujem nova naročila iz različnih koncev sveta. Ladislav VOZELJ I la VMdSKI Utitill č. www.si-car.si TEL.: 01/8983-140 • GSM: 041-720-378 KOLEDARSKI SERVIS Franc Vidic Tenetiše 7a, 1270 LITIJA Tel./Fax: 01/898-50-18 SERVIS IN PRODAJA KOLES AKCIJSKE CENE REZERVNI DELI NA ZALOGI SCOTT xo^°o ODPRTO: PON., TOR., ČET., SRE., 14 - 18 PET., OD 9-12 IN 14-18 SOB., 9-12 OŠ GRADEC Teden otroka na OŠ Gradec »Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš sence!« Tudi na osnovni šoli Gradec je bil prvi teden v mesecu oktobru namenjen otrokom. Učenci so z zbiralno akcijo starega papirja dodali svoj kamenček v mozaik ohranjanja zelenega okolja. Pri tem so bili sila uspešni saj so zbrali kar 5 ton papirja. Denar, ki ga bomo zanj prejeli, bo čim več učencem naše šole omogočil, da se udeležijo načrtovanih izvenšolskih dejavnosti. V dopoldanskem času so učenci 3. in 4. razreda devetletke in četrtošolci osemletke izmenično obiskovali šolsko knjižnico. Navdušeno so prisluhnili izredno zanimivemu pripovedovanju zgodb knjižničarke Stanke, ki pa jim je pripravila tudi majhno presenečenje. Vsak učenec je dobil balon, na katerega je pripel listek s svojim imenom. V sredo popoldne pa so bili učenci, skupaj s svojimi starši, vabljeni na predstavitev športnih programov Zlati sonček in Krpan ter k ustvarjanju v likovnih delavnicah. V telovadnici so se učenci preizkusili v preskakovanju kolebnice, metanju žoge v zabojček, vodenju košarkaške žoge med ovirami, dvigovanju trup pa plezanju po žrdi... predvsem pa so se navajali na korektno športno obnašanje. V likovnih delavnicah so z različnimi tehnikami in materiali ustvarjali zanimive izdelke: ježke iz papirja ali pene in naravnih materialov, obraze iz tirno mase, iz kolaž papirja so ustvarili »otroke vsega sveta«, s temperami slikali tihožitje ali barvali mandale. V petek dopoldne pa smo teden aktivnosti na razredni stopnji zaključili z glasbeno predstavitvijo. Učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo, so se nam predstavili s plesnimi točkami in z igranjem na različne instrumente. Prireditev smo sklenili s pesmijo KO Sl SREČEN, ki je v vseh nas obudila občutek sreče in veselja ter misel na nove prijateljske vezi, ki smo jih stkali v tem tednu in bodo trajale in trajale. Na predmetni stopnji smo si pripravili malce drugačne aktivnosti. Na šolo smo povabili družinsko gledališče KOLENC, ki je otrokom pričaralo nepozabno urico kabareja, glasbe, igre in petja. Ob KARAOKAH so otroci predstavili svoje plesne in pevske sposobnosti. Ob zaključku smo prisotni spoznali, da se naši glasbeni sceni ni potrebno bati za svojo prihodnost. V četrtek je bilo še posebej slovesno. Med šolskimi počitnicami nam je uspelo prenoviti talne in stenske obloge v veliki telovadnici. S kratko slovesnostjo in odbojkarsko tekmo med učenci in učitelji OŠ Gradec smo otvorili prenovljeno veliko telovadnico. Učenci so s svojo borbenostjo premagali učitelje z 2:1. Ob 10-letnici likovne kolonije, ki se je letos odvijala v Litiji in Šmartnem, so ob zaključku le-te v kulturnem programu sodelovali naši učenci, ki se kolonije redno udeležujejo s svojo mentorico. Maruša BOKAL r n§omn SttMicKUMNI Valvazorjev trg 12 Mehdi Begaj s.p. DELOVNI ČAS: Ponedeljek - petek: od 7.00 do 20.00 Sobota: od 7.00 do 20.00 Nedelja: od 8.00 do 19.00 Vse stranke obveščamo, da smo se 15.10.2003 preselili v NOVE PROSTORE na Valvazorjevem trgu 12! /. tish ^ Egon Vovk s.|x_ GSM:041/738 640 Graška cesta 15/B 1270 Litija E-mail:egon.vovk@siol.net tel.:(01) 899 50 44 tel/fax:(01) 899 50 43 prodaja poslovnih daril in reklamnih artiklov, priprava in oblikovanje tiska, iisk na vse vrste materialov vseh oblik, sitotisk, tampotisk, razrez črk, oglasne table, transparenti, napisi na avtomobile, termotisk na drese in majice... Za vsakega nekaj! Pri Vesttisk-u smo se dobro pripravili na prihajajoče Novo leto 2004. Pripravili smo PESTRO izbiro novoletnih reklamnih izdelkov in daril! modelov vžigalnikov EL... preko 20 modelov Kemični/, p,$a, več setov pisal in obeskov različnih ^ * *“*&*«».*». S* :w\ 18 modelov različnih koledarjev .. <=!>>• ^ •n še in še. OŠ LITIJA - Podružnica s prilagojenim programom Pogled skozi okno OŠ Litija, Podružnice s prilagojenim programom Pouk v podružnici se je pričel v petih oddelkih prilagojenega izobraževalnega programa z nižjim izobrazbenim standardom in v treh oddelkih posebnega programa vzgoje in izobraževanja. Že v septembra so se pričeli zdravniški pregledi za posamezne oddelke tako, da bodo lahko razredniki spremljali zdravstveno stanje učencev. Vsi učenci imajo enkrat tedensko pouk v računalniški učilnici in uro knjižnično informacijske vzgoje. Osmošolci so izvedli prvi naravoslovni dan na Vršiču in v Kobaridu, ki jim ga je obogatilo lepo vreme in draženje z osmošolci osnovne šole. Trije učenci likovnega krožka so se udeležili Likovne kolonije Litija in Šmartno. Takoj po prihodu so pripravili v hodniku šole razstavo svojih likovnih umetnin. Prvi športni dan so izvedli na Grilovcu, kjer so pedagoški delavci pripravili program aktivnosti tako, da so fizični napor prilagodili sposobnostim učencev. Še prav posebno zanimiv pa je bil program šole v Tednu otroka. Razredniki so pripravili igralne urice, računalniški čira - čara, rekreativne ure, obiskovali pa so tudi šolsko in matično knjižnico. V sklopu tedna otroka je bil izveden tudi proizvodno - tehniški dan. Svilene rutice, voščilnice, šopke, slike, ulitke sadja in druge izdelke bodo razstavljali v Cankarjevem domu, 17.10.2003, ob praznovanju Zveze Sožitje. Učenci oddelka vzgoje in izobraževanja so že pričeli s plavanjem. Udeležili so se ga tekmovalci Specialne olimpiade. Za osnovne šole s prilagojenim programom je bilo organizirano prvo tekmovanje. Ekipa učencev se je udeležila tekmovanja Med dvema ognjema v Maribora in zasedla 4meSt°' Marjeta MLAKAR-AGREŽ OŠ GRADEC V deželi karantanskih knezov Pri izvajanju učnega načrta za geografijo je obvezna izvedba ene celodnevne ekskurzije v posameznem šolskem letu. Za učence osmih razredov devetletke na OŠ Gradec in za učence sedmih razredov osemletke z Vač smo v letošnjem šolskem letu pripravili celodnevno ekskurzijo na Avstrijsko Koroško. Tokrat prvič v sodelovanju s turistično agencijo, in sicer z agencijo Appia iz Ljubljane. 30. septembra smo se zjutraj odpravili na pot, ki nas je vodila čez mejni prehod Ljubelj v Vrbo, do polotoka ob Vrbskem jezera. Tu smo si ogledali Otok- Maria VVorth - najstarejšo krščansko naselbino na Koroškem in občudovali lepoto ter razsežnost jezera. Velik vtis sta na učence naredila knežji kamen na Gosposvetskem polju in cerkev Gospe Svete. Dogodek dneva pa je bil prav gotovo mali svet v Celovcu, imenovan Minimundus. Uživali smo v pogledu na modele znamenitih zgradb sveta in se sprehodili po lepo urejenem parku. Ljudje, pokrajina in številne znamenitosti so na vse nas naredile lep vtis. Geografsko in zgodovinsko znanje iz šolskih klopi smo soočili s še obstoječimi dejstvi v pokrajini in morda bo ravno zato bolj poglobljeno in trajnejše. Topa je bil tudi naš namen. . Amalija KADUNC Likovna kolonija mladih - Litija 2003 Lepo je sodelovati na tekmovanju, kjer so vsi rezultati, čeprav različni, pravilni in na koncu vsi udeleženci zmagovalci. Odkrivanje novih svetov v naravi in domišljiji, igra oblik in urejanje le-teh v domiselne kompozicije, družabnost in resno delo. Taka bi lahko bila oznaka za vsakoletno likovno kolonijo mladih ustvarjalcev iz šol v Litiji, Šmartnem in Gabrovki. OŠ LITIJA Novice iz OŠ Litija Asistenti pri pouku tujega jezika V šolskem letu 2003/04 na Osnovni šoli Litija izvajamo projekt Asistenti pri pouku tujega jezika, tako da pri urah angleškega jezika sodeluje tudi asistentka Rhiannon Hirst iz Velike Britanije. Ves mesec oktober potekajo dogovori med učiteljicama in asistentko, uvajalni seminar, začele pa so se tudi že učne ure obogatene z delom asistentke. Rhiannon Hirst bo enkrat tedensko prisostvovala uram angleškega jezika v vsakem oddelku od 4. do 8. razreda, obenem pa še vodila gledališko skupino, pripravljala angleški časopis, pomagala pri izvajanju angleške bralne značke in imela ure konverzacije z učenci. Učne ure bodo vsebovale tudi medkulturne povezave, saj bo asistentka delila izkušnje iz svoje države z našimi učenci in na ta način prispevala k razvijanju medkulturne zavesti. Sodelovala bo pri športnih, kulturnih in naravoslovnih dnevih in povsod tam, kjer se bo izkazalo, da s svojim znanjem lahko prispeva k razvijanju govorne spretnosti. Glede na to, da je Rhiannon Hirst zaključila študij francoskega, nemškega in ruskega jezika, da je živela v vseh treh deželah, kjer te jezike govorijo, bo resnično lahko mnogo svojih izkušenj prenesla na naše učence. Na dragi strani pa ji bodo učenci in učitelji pomagali izpolniti njeno željo, da se nauči slovenskega jezika. Učiteljici Florina Erbeli in mentorica Vera Taradi, sta prepričani, da se bo na ta način izboljšala kvaliteta pouka, da se bodo pri pouku uporabljale nove učne metode, da bo asistentka prinesla sveže ideje in jima pomagala pri delu. Učitelji in učenci so asistentko lepo sprejeli in si želijo uspešnega in kreativnega sodelovanja. Nagrajeni esej Učenci osmih razredov so pod mentorstvom Jane Štojs v mesecu maju literarno ustvarjali na temo ODKRITJA IN IZUMI ZA DOBROBIT ČLOVEŠTVA. Nagradni razpis sta objavila delniška družba Delo in Slovenska znanstvena fundacija, namenjen je bil učenem, dijakom in študentom. Izmed 160 esejev, kolikor jih je prispelo na razpis, je bil spis Žive Lukač, učenke lanskega 8.b razreda OS Litija, izbran za najboljši osnovnošolski esej. Literarne izdelke bodo nagrajenci predstavili v okvira 9. slovenskega festivala znanosti, ki bo potekal med 14. in 16. oktobrom v Ljubljani. Grafični bienale OŠ Litija je sodelovala na 11 .bienalu otroške grafike v Žalcu. Tema letošnjega bienala je bila Narava v grafičnem jeziku. Na bienalu so bila razstavljena dela petih učencev OŠ Litija, ki so ustvarjali pod vodstvom likovne pedagoginje Marije Hostnik Bregar. Teden otroka Od 6.-10. oktobra je potekal Teden otroka. Na OŠ Litija so se na teden še posebno pripravili. Naredili so razstavo likovnih izdelkov, učenci 7. in 8. razredov so izdelovali papirnate rakete za učence nižje stopnje, obiskovali so ure pravljic v šolski knjižnici, obiskali so splošno knjižnico Slavka Gruma, imeli kostanjev piknik, tekmovali v štafetnih igrah, imeli različne delavnice, ob koncu tedna pa so sklicali šolski pariament. Bilo je pestro in zabavno. Zbrala in uredila Petra PAVLICA Smo mladi - v spoštovanju med sabo, imamo se radi. Teden otroka v vrtcu Medvedek Tako kot večina delavcev, ki dela z otroki, smo se tudi vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic v vrtcu Medvedek, še posebej pripravile in se potrudile, da bi bil ta teden za otroke res nekaj posebnega. Tako so v celotnem tednu potekale kar se da različne in pestre dejavnosti. Otroci vseh starostnih skupin, smo se zbrali, skupaj igrali, plesali in rajali. Medse smo povabili tudi babico, ki nam je pripovedovala pravljice. Vzgojiteljice smo uprizorile igrico Razbita buča in otroci so si jo z navdušenjem ogledali. Zadnji dan v tednu pa smo se posladkali s kostanjem. Največje veselje in darilo je videti srečo in veselje v otroških očeh. Takrat, ko to vidimo, vemo, da je naš trud poplačan. V vrtcu Medvedek pa se bomo trudili, da bo v očeh naših otrok kar največkrat videti srečo in veselje. . __ Maja TOPLAK Za naš jubilej- 10.letnico smo se odločili,da se po dolgem času srečamo v domačem okolju v Litiji, Šmartnem in na Bogenšperku. Odrasli okoli svojega doma pogosto ne vidimo skritih lepot, mladi likovniki pa so našli nenavadne poglede in detajle in jih uspešno upodobili v svojih akrilih, temperah, pastelih in perorisbah. Po končani osnovni šoli se za večino mladih zapre pot v svet likovne umetnosti v trenutku, ko le-ta neha biti otroška igra in bi lahko prešla v zavestno ustvarjanje. Zato je še posebno pomembno, da se je letos naši koloniji priključila tudi Gimnazija Litija. Večina teh mladih talentov in navdušencev verjetno ne bo šla v likovne poklice, prepričan pa sem, da bodo znali ceniti lepote naše narave, da bodo kot odrasli obiskali kakšno likovno razstavo in svoje domove okrasili s kakšno umetniško sliko in jim s tem dali novo, bogatejšo vsebino. Ob okrogli obletnici likovne kolonije mladih, pa poleg mladih likovnikov zaslužijo vse čestitke tudi mentorice: Marija, Danica, Berta, Marjana, Andreja in še ena Marija. Brez njih in glavnega organizatorja Jožeta Gorenca, predsednika Zveze kulturnih društev Litija, te kolonije ne bi bilo. Tri tedne po likovni koloniji mladih je Zveza kulturnih društev Litija v sodelovanju s šolami pripravila tudi razstavo najboljših del v avli občine Litija. Ta razstava bo na ogled do 21.10.2003. Ob prisrčnem kulturnem programu osnovne šole Gradec, se je vsem sodelujočim zahvalil tudi Jože Gorenc in podelil priznanja vsem udeležencem letošnje kolonije. Se vidimo prihodnje leto. Jože MEGLIČ, akad.slikar Umetniški vodja kolonije OŠ LITIJA - Podružnica s prilagojenim programom Pedikura v šoli Na Podružnici s prilagojenim programom smo v sredo, 01. 10. 2003, k uri gospodinjstva povabili gdč. Gabi Stritar. Tema učne ure je bila osebna higiena. Učenci 4. razreda so se naučili, kako pomembna je pravilna skrb in nega nog. Gdč. Gabi, ki je kozmetičarka in se profesionalno ukvarja s pedikuro, je učencem predstavila svoj poklic. S seboj je prinesla pripomočke za urejanje nohtov in kozmetiko za noge. Prikazala je njihovo pravilno uporabo in opozorila na možne težave, ki nastopijo, če si nohte nepravilno strižemo. Ura je bila zanimiva in učenci so aktivno sodelovali. Zahvaljujemo se gdč. Gabi, ker se je odzvala našemu povabilu in nam s svojim predavanjem in prikazom posredovala nova znania- Slavi GOVEKAR ROBERT VOJE s.p. GSM: 041 893 724 Loška 3,1270 LITIJA E-mail: cartech@siol.net Tech ■ AVTOAKUSTIKA ALARMI CENTRALNO ZAKLEPANJE ELEKTRIČNI POMIK STEKEL CaiTech Zastopstvo in prodaja akumulatorjev za osebna in tovorna vozila, traktorje ter moto program. Do1 5. NOVEMBRA AKUMULATORJI-1 0% POPUST pri gotovinskem plačilu. - ROVVER 45 Ah - ROVVER 55 Ah - ROVVER 63 Ah - ROVVER 74 Ah 6.390 SIT 7.344 SIT 8.856 SIT II.394 SIT Na zalogi tudi akumulatorji tipa FULMEN FORMULA s povečano zagonsko močjo in SIS, ki je poleg velike zagonske moči še hermetično zaprt. ZA VSE AKUMULATORJE 24 ITI6S6C6V! 'Puhilite utvaz, pu?en mvaz puhiti 7W PLANINSKI KOTIČEK E Letos savski planinci slavijo 10-letnieo delovanja svoje sekcije Sekcijo vseskozi nad vse uspešno vodi Marko Drnovšek, ki je zaslužen, da je Sava danes najbolj planinski kraj v občini (po številu članov društva na 100 prebivalcev). Člani sekcije so kot velika družina, saj se med seboj vsi dobro poznajo in jih druži iskreno planinsko prijateljstvo. Marko zna poskrbeti, da na izletih, ki jih skrbno načrtuje do najmanjših podrobnosti, vlada prijetno razpoloženje. Predvsem pa zna zagotoviti, da se na njegovih izletih najde nekaj za vsakogar. Tako je bilo tudi na zadnjem izletu na Veliko Planino konec prejšnjega meseca. Od Kranjskega Raka do Zelenega roba so vsi udeleženci hodili skupaj in si spotoma ogledali še v etnološki muzej spremenjeno Peskarjevo bajto ter kapelo Marije Snežne. "Gamsi”, ki jim nobena pot ni prestrma in ki vedno hitijo naprej, so se povzpeli na Konja (1803 m), s katerega je zelo zahteven sestop, ki ni primeren za vrtoglave. Ostali, ki bolj cenijo zložne poti, občudovanje narave in prijetno kramljanje med hojo, pa so osvojili najvišji vrh Velike Planine Gradišče (1666 m). Seveda je Marko poskrbel tudi za ustrezno spolno sestavo obeh ekip: na Konja se je povzpelo 6 dečkov in 6 deklic, po Veliki Planini pa sta se sprehajala brata Drnovšek in 15 deklic. Pa naj še kdo reče, da ni bog najprej sebi brade ustvaril. Obe skupini sta se srečali Pri Juriju v Kamniški Bistrici, kjer so za vse pripravili okusni golaž. Podobno potekajo tudi ostali izleti sekcije, zato ni čudno, da se jim vsako leto pridruži kakšen nov član. Za Dan samostojnosti savski planinci vsako leto pripravijo tradicionalno planinsko inventuro, na kateri pregledajo dosežke minuleta leta in se pogovorijo o načrtih za vnaprej. Na letošnji inventuri bodo lahko ugotovili, da je za njimi ne le zelo uspešno leto, temveč tudi desetletje. Tudi Litijski občan savskim planincem iskreno čestita ob njihovi obletnici in jim želi varen korak in obilo lepih planinskih doživetij. Borut VUKOVIČ 27.9- 2003 - Savski planinci na Veliki planini v*! ': *{ JERL fr Til« širi nadaljevanje s 1. strani | TSllIliČilO tilŽ3¥H8 prvenstvo taekwondo-ja 2003 Iz šmarske občine sta se tekmovanja udeležila dva tekmovalca, ki sicer nastopata za ljubljanski taekvvondo klub Dragon. SARA GROZNIK (rdeči pas- 2.kup) se je po kratkem premoru uspešno vrnila v tekmovalne vode in proslavila kar v treh kategorijah- tri zlata odličja. V kategoriji posamezno, mladinke 14-17 let, skupina A (rdeči in črni pasovi), je v tesnem izidu v finalu premagala lansko državno prvakinjo, ki je imela kar dve stopnji višji pas, in osvojila zasluženo prvo mesto- naslov državne prvakinje za leto 2003. Drugi naslov si je v kategoriji dvojic prislužila skupaj z Mohar Rokom, ko sta si že v prvem kolu priborila neulovljivo prednost, kar je na koncu zadostovalo za zmago. Nastop, zmaga in tretji naslov DP v kategoriji mešano (trije moški, dve ženske) nad 15 let je bila le še pika na »i« in plačilo za naporne treninge. ROK MOHAR (črni pas 3.dan) je, po uspešni operaciji in rehabilitaciji kolena, potrdil pripravljenost na tekmi, saj je v kategoriji člani, 18-26 let, skupina A, že v prvem krogu dokazal, da je kar nekaj let pred ostalo konkurenco in uspešno ubranil naslov državnega prvaka v omenjeni kategoriji. Temu uspehu pa je letos dodal še tri naslove državnih prvakov. Prvega v kategorijah dvojic nad 15 let (skupaj s Saro), drugega v kategoriji ekipno (trojic- trije moški) nad 15 let in tretjega v kategoriji mešano (trije moški, dve ženske) nad 15 let. Priprave in nastop na državnem prvenstvu 2003 je Mohar Roku sponzoriral SEAT, CARcommerce Litija, kateremu se ob tej priliki lepo zahvaljuje za podporo. Poleg 7 naslovov, ki sta jih osvojila skupaj s Saro Groznik, je matični klub Dragon (sicer pod vodstvom glavnega trenerja) skupaj z zmagami ostalih tekmovalcev v skupnem seštevku presegel vse ostale klube in se tako iz četrtega mesta, ki so ga osvojili lani, dvignil na prvo mesto. Tako se je naslov klubskega državnega prvaka po enajstih letih domovanja v Mariboru končno vrnil v slovensko prestolnico-Ljubljano. Glavni trener je bil zadovoljen z lanskoletno okrepitvijo kluba- tehničnim trenerjem (in tekmovalcem) Mohar Rokom, saj je osvojena lovorika plačilo za enoletno vestno delo v klubu. Tekmovalci (tehničarji) že nadaljujejo s treningi, saj jih v decembru čaka mednarodno prvenstvo. (S&R) TENIŠKA ŠOLA Vpis: do 30.10.2003 vsak dan na Tenis parku AS ali po telefonu 031-693-330 oz. 01/8980-800 Teniška šola bo potekala 2 x tedensko po 60 minut vadbe na teniškem igrišču. Pričetek teniške šole: takoj ko bodo prijavljeni vsaj štirje otroci Cena: 9.000,00 sit mesečno (ddv vključen v ceno!) Predvideni dnevi in ure vadbe do skupinah: Skupina A: PON in SRE od 13h -14h (letniki 1995-1993) Skupina B: TOR 16h -17h in SRE od 17h -18h (letniki 1998-1996) Letos bomo vpisali samo dve skupini novincev. Število otrok v skupini je omejeno (6-8). Oprema: Lopar si lahko izposodite na tenis parku AS! - —............odreži in vrni na TENIS PARK AS---- - - - - - — - PRIJAVNICA ZA VPIS V TENIŠKO ŠOLO: IME IN PRIIMEK: ROJSTNI DATUM: NASLOV: VPISUJEM SE V SKUPINO (OBKROŽI) : A B IME IN PRIIMEK ENEGA OD STARŠEV: TELEFON (doma ali služba): PODPIS staršev:________________ Tehnično državno prvenstvo Pomse 2003 Taekwondo klub Litija se je v soboto 5.10.03 v Ljubljani pod organizacijo TKD kluba Dragon udeležil državnega prvenstva v tehniki (pomse). Na prvenstvu je sodelovalo 85 tekmovalcev iz šestih klubov. Tekmovalci so lahko tekmovali posamezno, v dvojicah, ekipno ter skupinsko. Delili so se na dve skupini; A - tekmovalci nad 2. kup (rdeči pas) ter skupina B - tekmovalci nižjih pasov. TKD klub Litija je dosegel naslednje rezultate: Posamezno: 1. mesto Lea Klopčič skupina A 2. mestoMaruša Višnikar skupina A 2. mestošpela Šinkovec skupina A 3. mesto Manca Vidmar skupina A 3. mesto Maša Koprivnikar skupina A 4. mesto Blanka Šegš skupina A 4. mesto Katja Kremžar skupina A Dvojice: 4. mesto Špela Šinkovec ter Miha Perko Trojice: 2. mesto Katja Kremžar, Lara Amršek ter Maša Koprivnikar 2. mesto Blanka.Šegš, Lea Klopčič ter Maruša Višnikar 3. mesto Špela Šinkovec, Manca Vidmar ter Anita Juvančič 4. mesto Manca Kolar, Katja Vidmar ter Karolina Aškerc Skupinsko: 2. mesto Katja Kremžar, Lara Amršek, Maša Koprivnikar, Sebastjan Gospeli ter Nermin Rekanovič nad 18 let nad 18 let od 15 do 18 let od 15 do 18 let pod 15 let nad 18 let pod 15 let nad 15 let pod 15 let nad 15 let nad 15 let pod 15 tet pod 15 let Teakvvondo klub Litija je dosegel ekipno 4. mesto, kar je zadovoljiv rezultat. Taekvvondo klub Litija vas obenem vabi da si 25.10.2003 ogledate 3. kolo državnega prvenstva, ki bo potekalo v športni dvorani Litija pod organizacijo TKD kluba Litija. Franci ŠIRCELJ ZLATARNA! LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 0I/899 53 93 ODPRTO: od 9.00 dol 9.00 Sobota: od 8.30 do I2.00 MORAVČE, c. na Grmače I6, tel.: Oi/72 3I 868 ODPRTO: od 9.00 do 12.00 in 14.00 do 18.00 Sobota: od 9.00 do 12.00 Obiščite nas in se prepričajte o bogati izbiri nakita iz rumenega zlata, BELEGA ZLATA IN SREBRA. Vaš nakit bomo popravili, predelali ali ZAMENJALI ZA NOVEGA. v septembru se je začela že 30. sezona OLMN /O | g 74 NA TRAVI. V obeh ligah sodeluje 23 ekip. vTuTuft-V REKREACIJA- OLMN NA TRAVI Ekipe prihajajo iz treh občin, in sicer iz litijske, šmarske in ljubljanske občine. Skupaj je prijavljen 501 igralec. Cilj lige je vzpodbuditi posameznike, da se združijo v ekipo, društvo, in se začnejo organizirano ukvarjati s športno rekreacijo. V našem primeru z nogometom. Ta liga povezuje ekipe in jim omogoča srečanja, na katerih se odigra tudi tekma. Tako spoznavamo okolje, v katerem živimo, in pa tudi ljudi. Na tekmah sodijo sodniki po svojih najboljših močeh. Dogaja pa se, da je v glavah igralcev poražene ekipe za poraz pogosto kriv sodnik. Če bi tekme naših lig analizirali, bi ugotovili, da je narejenih veliko napak pri izvajanju strukturnih enot v fazi napada in v fazi obrambe (odkrivanje igralca, podajanje žoge, sprejemanje žoge, vodenje žoge, varanje z žogo, streljanje na vrata, pokrivanje igralca, odvzemanje žoge, izbijanje žoge), da je slaba individualna, skupinska in moštvena taktika (prehod iz faze obrambe v fazo napada, slaba priprava in slab zaključek napada...), in še bi lahko našteval. Od sodnikov pa zahtevamo vrhunsko sojenje brez najmanjše napake. Tako kot večina igralcev v naših ligah ni trenirala v nogometni šoli, tudi večina sodnikov nima licence. Vendar če so napake dovoljene igralcem (pomanjkljivo znanje nogometnih veščin), naj bodo tudi sodnikom. Tisti posamezniki, ki pa se čutijo sposobne igrati nogomet na višjem nivoju, to je tekmovalnem, naj se včlanijo v nogometni klub, v okolici katerega živijo. Na našem področju imate veliko izbiro: NK Litija, NK Kresnice, NK Jevnica, KMN Svea Lil_ Če je v naši ligi preveč tekmovalnosti, pa je ravno obratno s kulturo obnašanja. To se kaže med tekmami kot tudi po njih. Zato se moramo vsi skupaj bolj potruditi, da bodo tekme ostale rekreativnega značaja, ter da se bodo tako igralci kot gledalci na njih lepše vedli. Tomaž ROZINA 1. OLMN NA TRAVI št. odig. št. št. št. št. št. št. tekem porazov remijev prejetih razlika točk OEM. IZD. P. ZG. LOG 6 1 5 20 7 16 2. VILIČARJI PARKELJ 6 0 5 21 10 11 15 3. KING SIZE OE 6 1 1 4 28 7 21 13 4. SD SAVA 6 2 1 3 20 11 9 10 b. GOST. MAČEK 6 2 1 3 14 18 -4 10 6. ŠD POLŠNIK 1 6 1 3 2 19 20 -1 9 7. OMAHEN TRANSPORT 6 2 2 2 19 13 6 8 8. BARON 6 2 2 2 10 12 -2 8 9. MK LIGHT SOUND 6 3 1 2 19 24 -5 7 10. GOST. JUVAN HOTIČ 6 5 0 1 14 32 -18 3 11. JANG BOJS 6 5 0 1 10 26 -16 3 12. VAČE 6 6 0 O 7 21 -14 0 2. OLMN NA TRAVI št. odig. št. št. št. Št. št. št. tekem porazov remijev prejetih razlika točk 1. KAMNOLOM DRAGA 6 0 O 6 28 7 21 18 2. JANČE 6 1 0 5 27 8 19 15 3. ŠD PREŽGANJE 5 O 0 5 20 8 12 15 4. LESKOVICA 5 1 0 4 21 12 9 12 5. KSD VELIKA STANCA 6 3 1 2 16 17 -1 7 b. BISTRO AS 6 4 0 2 16 23 -7 6 7. KORONA LIBERGA 5 3 O 2 8 14 -6 6 8. ŠD DOLE 5 3 1 1 12 19 -7 4 9. ŠD POLŠNIK 2 6 5 0 1 16 28 -12 3 10. GOZDARSTVO KASTELIC 5 4 O 1 11 18 -7 3 11. JAVORJE 5 5 0 0 3 24 -21 0 Kolesarska sekcija ŠS Bole pri Liliji tudi letos ni ostala brez realiziranih idej in programa, Id si ga je zadala ob začetku sezone. Ob koncu kolesarske sezono Naša prva številčnejša tura je bila »tftpon na Bole«, 24.85.2003, katero je organiziralo naše ŠB v sodelovanju s Centrom za razvoj Litija. Udeležba na Dolah je bila letos manjša kot v lanskem letu - vzrok bi lahko iskali v hranjenju moči za »Vzpon na GEOSS«, ki je potekal naslednji dan. A kljub vsemu je kolesarje na cilju čakal okusen golaž in okrepčilo, vsak pa je dobil tudi spominsko majico. Poletna potepanja si je vsak zamislil drugače. Nekaj jih je po dolgem in počez prekolesarilo otok Pag, drugi pa smo se odpravili po Sloveniji. Letos smo se odločili za potovanje po severnem in severovzhodnem delu Slovenije. Začeli smo v Ljubljani, nadaljevali skozi Savinjsko dolino na Koroško in naprej preko Prekmurja do Rogatca. Tudi na »Kumsko nedeljo« nismo ostali doma. Kljub slabemu vremenu smo krenili z Dol preko Podkuma do Trbovelj, kjer smo zagrizli v hrib. Cilj se nam je kar hitro približeval. Na vrhu smo se okrepčali, nato pa je sledil povratek domov. Ta vzpon je za nas postal kar tradicionalen, saj smo ga premagali že četrtič. Ob koncu sezone pa smo ujeli še zadnjo lepo napoved, katero smo izkoristili za vzpon na Mangrtsko sedlo. V nedeljo, 28.09. 2003, smo štartali iz Rateč, pot nadaljevali skozi Italijo, čez Predel do Mangrtskega sedla. Zaradi vetra na cilju pa smo se morali odreči lepemu razgledu in se hitro vrniti k našem izhodišču. Če na kratko povzamem kolesarsko dogajanje na Dolah, lahko rečem, da je sekcija mlada, a izredno aktivna in polna zagona in novih idej. Edino, kar pogrešamo, pa je udeleževanje kolesarskih dogodkov v večjem številu - predvsem pa manjka kak ‘izgubljeni kolesar’ iz litijske doline in okolice. Janez HRIBAR Novak in Zebičeva nova občinska prvaka V sobam, 04,10.2003, In nedeljo, 05.10.2003, se le na Tenis parku AS odvijalo občinsko prvenstvo v tenisu za leto 2003. Občinski prvak je zasluženo postal NOVAK Primož, ki |e s stopnjevanjem forme čez celoten turnir pnkazal najboljšo Igra v finalu, kjer se mu je uspešno upiral ROZMAN Blaž, saj ga je Novak uspel premagati šele v tretjem nizu. Gledalci sc bili nad_lina!nim dvobojem navdušeni. Tretje mesto sta sl razdelila AHČIN Aleš In ŠTER Drago. Naslov občinske prvakinje si je priigrala ZEBIČ Brigita, ki je v finalu premagala VRHOVEC Karmen. Tretje mesto sta si razdejiii BIZJAK Andreja in MANDIČ Tina. Krono v dvojicah sta osvojila AHČIN Aleš in ROZMAN Blaž. V finalu sta premagala dvojico BIZJAK Tomo in NOVAK Primož, tretje mesto pa sta osvojila ROZINA Srečo in KEPA Bogo. Pri ženskah sta slavile BIZJAK Andreja in BIZJAK Tatjana, drugo mesto sta osvojili KINK Erika in ZEBIČ Brigita, tretje pa sestri RAZBORŠEK, Manja in Neja. Kot zanimivost velja dodati, da so na letošnjem turnirju v finalu aktivirali mlade teniške upe kot pobiralce žog. Ana, Blaž in Nik so delo odlično opravili. Na področju tekmovalnega tenisa so se odvijali zaključni turnirji, tako imenovani MASTERSI, kjer nastopa po 12 najboljših v posamezni kategoriji. Od igralcev TK AS Litija je nastopila le Anja Poglajen in to v dveh kategorijah, do 16 in do 18 let. Obakrat se je uvrstila v četrtfinale. Do 18 let je premagala Abutovič Saro (HIT LJ.) 6:0, 6:0, in nato izgubila z Gradišnik Nušo 4:6 6:4 3:6. Do 16 let pa je četrtfinalni dvoboj predala zaradi bolezni. Pred Anjo in tudi pred ostalimi tekmovalci je sedaj skoraj dvomesečna turnirska pavza, med katero se bo bodo skušali čim bolje pripraviti na naslednjo sezono, od katere v klubu veliko pričakujejo, še posebej sedaj, ko je v ekipo trenerjev vstopil Jaka Božič. Božič bo treniral Anjo in nekatere perspektivne igralce TK AS Litija, poleg njega bosta s tekmovalci delala še Gašper VVallas in Oksana Dobrynska. Slednja je prevzela tudi teniško šolo za najmlajše, kamor se vsi zainteresirani lahko vpišete do konca oktobra. Tenis klub AS Litija sporoča tudi, da lahko vse teniške informacije, tako o tekmovalnem kot rekreativnem tenisu, teniški šoli itd., najdete na njihovi novi spletni strani www.as-litiia.si. (M.P.) Razpored domačih tekem za RD Šmartno 99 Razpored domačih tekem za jesenski del sezone 2003/2004za vse selekcije RD Šmartno 99. Tekme se bodo igrale v litijski športni dvorani. Razpored tekem - člani donalni čas 2x 30minf: 5. KROG 30.10.2003 ob 18:00 (četrtek)" RD Šmartno 99: RK Ajdovščina 7. KROG 15.11.2003 ob 18:00 RD Šmartno 99: RK Grča Kočevje 8. KROG 23.11.2003 ob 18:00 (nedelja)"' RD Šmartno 99: MRD Dobova 10. KROG 06.12.2003 ob 18:00 RD Šmartno 99: RDAlples Želez. ° termin se je spremenil zaradi praznika ob dnevu mrtvih po dogovoru z RK Ajdovščino n termin se je spremenil zaradi koncerta skupine Siddharta v litijski športni dvorani Razpored tekem - kadeti (ioralni čas ?x 30minV 8. KROG 02.11.2003 ob 16:00 (nedelja)" RD Šmartno 99: RK Rudar Trbovlje 10. KROG 15.11.2003 ob 10:00 RD Šmartno 99: RK Dol TKI Hrastnik 12. KROG 29.11.2003 ob 10:00 RD Šmartno 99: MRD Dobova <"> termin se je spremenil zaradi praznika ob dnevu mrtvih Razpored tekem - starejši dečki B (ioralni čas 2x 25min1: 8. KROG 23.11.2003 ob 16:00 (nedelja)" RD Šmartno 99: RK Inles - Riko Ribn. 10. KROG 06.12.2003 ob 16:00 RD Šmartno 99: RK Adria-Krka " termin se je spremenil zaradi koncerta skupine Siddharta v litijski športni dvorani Razpored tekem - mlaiši dečki A (ioralni čas 2x ŽOminf: 3. KROG 08.11.2003 ob 16:00 " RD Šmartno 99: RK Sevnica 5. KROG 06.12.2003 ob 14:30 RD Šmartno 99: RK Dol TKI Hrastnik " termin je prestavljen zaradi zasedenosti dvorane 3-^of 6 0811.2003 oMMS9* čaS ^ 20min'RD šmartno 9g. RK Sevnica 5. KROG 06.12.2003 ob 13:15 RD Šmartno 99: RK Dol TKI Hrastnik " termin je prestavljen zaradi zasedenosti dvorane Predsednik: Aleš HAUPTMAN PoihCite A»h» potutfe, te* lep viAe*. !/**e p*iieike 876 8.147 >0 9.990 10.911 x 155/80 R13 X 7.600 X 7.410 8.990 8.589 1>306 10.500 >69 12.558 >8Č 13.400 145/70 R13 7.000 X 6.980 10.188 8.490 X 8.195 >81 9.990 11.343 11.300 155/70 R13 X 6.900 >0 7.100 X 8.990 (N 8.845 >0 9.990 >39 12.783 >0 13.200 165/70 R13 X 7.800 >66 7.800 >0 10.490 >0 9.959 >0 10.990 >0 14.159 >0 15.200 165/65 R13 X 9.615 10.216 >0 14.268 175/70 R13 >0 8.500 >0 8.700 1>S§ 11.990 >0 11.554 >86 12.990 >33 14.528 >0 16.300 165/65 R14 UK56Q 8.800 1>0 9.000 14.388 11.990 >0 10.216 >66 15.990 IX 16.915 >0 17.800 165/70 R14 10.044 X X >0 11.907 X ŽSfe42§ 17.023 >0 17.000 175/70 R14 >0 9.400 >0 13.490 1>3| 13.287 >26 14.100 >0 16.950 >0 17.800 185/70 R14 >0 11.200 >0 11.340 M 14.990 i&efij 14.051 IX 16.900 >0 18.500 >0 19.200 175/65 R14 >0 9.500 >0 9.800 >0 12.990 iX 12.503 iX 15.500 >0 17.900 >0 18.700 185/65 R14 >0 10.200 >0 10.500 >0 14.990 >46) 14.325 >86 15.990 >0 19.869 >0 20.300 185/60 R14 >0 9.900 iX 10.300 >0 13.990 13.344 >0 15.750 >6§ 19.058 19.600 185/65 R15 >0 11.200 >0 11.600 >86 15.990 15.34« IX 18.990 >0 19.924 >0 21.400 195/65 R15 dača 12.800 >0 13.100- >0 16.990 iX 16.514 >86 19.990 >0 21.367 >0 22.500 205/60 R15 X IX 15.200 >56 20.490 >0 17.857 >0 24.400 IX 25.279 >0 28.500 Cene vsebujejo DDV. Na zalogi imamo tudi ostale dimenzije po akcijskih cenah. Za napake v tisku se opravičujemo 1 MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE!