Vojeslav Mole: Molitev.
8
Kako ne bil bi grešnik blažen? Tako sladko je greh nevaren, s hudiči in peklom zastražen! O bodi, Bog, mi blagodaren !
Življenje varno duše skruni, nevarnost ljubi duša mlada : ves dan veslati med tolmuni, zvečer zaspati tik prepada.
•
5.
Kaj hoče tožba, kaj solze? Ko kamen trdo stoj, srce! In če te zgrudi bolečina, ko meč zasikaj, ko ostrina!
Rafael Mirt.
Molitev.
lo-aj bo moj grob šumeči, bujni oljčni gaj, naj z Vesno šepetajo mlade, sveže veje in Favn v nevidne strune v gaju mi igraj in večni Pan naj se v grmovju bližnjem smeje, pod bregom šumi morje in v sinje vse obzorje naj lije solnce prečisti svoj soj, nad vsem naj solnčni drgeta pokoj!
Ne, Azrael! Naj bom večernice prelest! Naj demon zvezde bom, ki iz noči trepeče, izdam vsemiru vsemu naj o dnevi vest, vsem zemljam, solncem, daljam vsem noči blesteče, naj zadrhtim v daljine, naj razjasnim temine, za gore daljne naj se potopim in v zarjah vekovečnih naj zgorim.
Vojeslav Mole.