SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemali velja: Za celo loto predplačmn 15 (Id., za pol leta S ffld., za četrt leta 4 jld., m jtdta meiec 1 gld.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eslo leto 12 fld., sa pol leta 6 fld., za 6etrt leta S gld., la jeden aetec 1 fid, V Ljubljani na dom posiljan velja 1 jld. 20 kr. v«fi na leto. Posamne Številke po 7 kr. k i Naročnino in ocnaniia (inserate) »»prejema npravnlitvo in ekspedlclja v ..Katol. TIskarni", Vodnikove nllee H. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenllklh olleah It. 2, I., 17. Izhaja vaak dan, invtemfli nedelje in praznike, ob pol 6 ari popoldne, isJtev. 157. V Ljubljani, v soboto 11. julija 1896. Letnik XXIV. Deželni zbor kranjski. XIX. seja, dne 11. julija. Današnjo sejo je deželni glavar napovedal zaradi obilega gradiva, ki je na dnevnem redu, na Vi9. uro dopoludne. Seji predseduje deželni glavar D e t e 1 a, vlado zastopa deželni predsednik baron H e i n. Glede nastavljanja zemljemerskega osebja za agrarske operacije poroča poslanec plem. L e n k h. Agrarskih operacij za razdelitev skupnih zemljišč je v deželi še zelo veliko in prošenj za razdeljevanje skupne zemlje je toliko, da jih za dolgo dobo let ni mogoče povoljno rešiti, ako se osebje zemljemersko ne pomnoži. To pa zahteva seveda večjo letno denarno podporo v ta namen. Troški bodo na-rastli na kakih 5000 gld., tako da bo v prihodnje dežela namestu 15.000 gld. plačevala vsako leto 20.000 gld. v podporo agrarskih operacij. Deželni predsednik baron H č i n omenja, da bodo troški za deželo po novem zakonu večji, vendar dokazuje skušnja, da je delo veliko dražje, ako se dela z začasno nastavljenimi uradniki, ki se v teku časa še le dobro izurijo, a si potem, ko bi bili še le za pravo delo, poiščejo boljših, stalnejših služb, dežela pa mora zopet začeti z neizkušenimi uradniki. Govornik je tudi mnenja, da ni umestno, omejevati podpore samo za deset let, vendar vkljub temu ne nasprotuje novemu zakonu. Načrt zakona je bil na to vsprejet brez debate. V imenu finančnega odseka poroča poslanec dr. Majaron o 3odst. posojilu v znesku 1,500.000 gld., katero je država naklonila v podporo potrebno deželi Kranjski vsled potresa. In sicer se porabi od tega zneska 550.000 gld. za zgradbo in popravo deželnih poslopij, 450.000 gld. v podelitev triodstotnega posojila mestni občini ljubljanski za osnovo zaklada za regulacijo mesta in 500.000 gld. v podeljevanje triodstotnih posojil pomoči potrebnim posestnikom takih poslopij v Ljubljani in po deželnih okrajih kranjskih, katera je razrušil ali poškodoval potres. Poslanec Schwegel v splošni razpravi opiše v glavnih potezah vso akcijo, ki se je vsled potresa zasnovala v pomoč deželi, mestu ljubljanskemu in prebivalcem. — V te namene je država odločila 3,970.000 gld. in sicer darila 775.000 gld. namreč za deželo 540.000 in v. Ljubljano 210.000 gld.; brezobrestnega posojila 3,195.000 gld. in sicer za Ljubljano 2,000.000 in za deželo 1,245.000 gld. in sedaj 3% posojil v znesku 1,500.000 gld. Predlogi finančnega odseka so bili nato soglasno vsprejeti. Poslanec dr. Papež poroča o ustnem poročilu finančnega odseka glede dovolitve podpore za zgradbo lokalne železnice iz Kranja v Tržič. Sklene se, da dežela nakupi obligacij za to železnico v znesku 75.000 gld. — V glavni razpravi omenja poslanec K a 1 a n , da je za tako bogato industrijski okraj kakor ;e tržiški vprašanje o gradnji lokalne železnice Kranj-Tržič velevažuega pomena, zato da bo vkljub visoki svoti, katero bo morala dežela dati v ta namen, glasoval za določeno svoto. Mora pa pri tej priliki omeniti nove ceste, ki se ima graditi iz Tržiča v Podnart, ki bo sedaj popolno brez vsakega pomena, ko se zgradi železnica iz Tržiča v Kranj. Ker je cestni odbor za tržiški okraj tedaj nepravilno postopal in ker se je zakon za to cesto kar v naglici obravnaval in vsprejel, zato prosi govornik, naj deželni odbor nemudoma uvažuje in pretresa vprašanje, ali ne kaže pričetih del pri novi cesti ustaviti in ž nj;mi počakati toliko časa, da se vprašanje o gradnji železnice Kranj - Tržič konečno reši. To govornik tem topleje priporoča, ker je nezadovoljnost med ondotnimi prebivalci zelo velika, in bo sedaj še večja in še bolj opravičena, ko bodo zvedeli, da bo vsled nameravane železnice ta cesta popolno brez pomena. Poslanec baron S c h w e g e 1 toplo priporoča željo poslanca K a 1 a n a ter poživlja deželni odbor, naj nemudoma vstavi pričeta dela pri cesti vzlasti še zato, ker bo treba, ako se železnica napravi, novih dovoznih cest k železnici, katere bo treba deloma tudi ondotnim prebivalcem plačati. Upati je, da deželni odbor vsaj sedaj v zadnjem trenotku popravi to, kar se je zagrešilo glede te ceste. O poročilu finančnega odseka o prošnji mestnega magistrata ljubljanskega, da sme za zgradbo topničarske vojašnice najeti posojilo do najvišjega zneska 400.000 gld., poroča poslanec dr. Schaf-1 e r ter se po njegovem predlogu mestu dovoli najeti to posojilo. O dogradnji ceste od Spodnjega Bernika v kranjskem okraju do Vodic v kamniškem okraju poroča poslanec Povše in predlaga: 1. Deželnemu odboru se naroča, da vse potrebne predloge pripravi, da se cesta od Spod. Bernika do Vodic v prihodnjem rednem zasedanju dež. zbora uvrsti mej okrajne ceste. 2. Deželni odbor se pooblašča okr. cestnemu odboru kranjskemu izplačati še 500 gld., da se cesta dodela. Potem pridejo na vrsto poročila o raznih peticijah : Poslanec dr. Papež predlaga, da se prošnja paznikov prisilne delavnice usliši in sezida še jedna hiša za paznike. Sprejeto. — Po predlogu finančnega odseka, o katerem poroča poslanec dr. Žitnik, se dovoli Jakobini Lukesch, vdovi okrožnega zdravnika v Grosupljem, 200 gl. letne miloščine in 100 gl. vzgojnine za njenih šest nepreskrbljenih otrok. Po poročilu poslanca Povšeta se dovoli podob-čini Vodice v občini Podkraj za popravo poti od Vodic do Rupnika podpore še daljnih 500 gld., kateri se izplačajo v 1. 1897. Prošnja za podporo Engelberta Bussbacha, bivšega okrožnega zdravnika v Cerknici, o kateri poroča posl. Povše, se ugodi. Po poročilu posl. Schwegelna se dovoli vdovi deželnega blazniškega zdravnika Preiniča 50 gld. skozi tri leta in Mariji Freyer, vdovi muzejskega kustosa miloščine 50 gld. skozi tri leta. LISTEK. Iz Worishofen-a, dne 3. julija. IX. Ker je zdravje brez dvoma jedna glavnih dobrot na svetu, se ni čuditi, da sleherni po njem hrepeni in si na vso moč prizadeva, ako se mu je skrhalo, je zopet popraviti in še bolj učvrstiti. Zato vrejo k prelatu Kneippu skupaj bolniki od vseh vetrov, da bi jim v red dejal pohabljene ude. Videti je vmes tadi take, ki so — bi človek sodil — popolnem neozdravni, kakor n. pr. jetični, nadušljivi, od raka izglodani, škroiulozni, zgrbljeni in sključeni. Tudi ti želijo ozdraveti in so prihiteli v ta izvoljeni kraj, da bi jim Kneipp popravil telo in uravnal ude. Gosp. prelat, ves vnet poleg duhovskega za svoj zdravniški poklic, stori, kar more in skuša vsakemu pomagati. Tudi bolniki nizkega stanu, ki brez denarja sem pridejo, niso zapuščeni. Hrano dobijo brezplačno v tukajšnih dobrodelnih zavodih, največ v „sebastijanišču", — glavno zdravilo, voda, je pa tudi zastonj. Usmiljeni bratje pod vodstvom vrlega priorja, ki je izprašan in umeten zdravnik ter odločen, Kneippovo delo po njegovi smrti nadaljevati, so za Würishofen neprecenljiva dobrota v vsakem oziru. Več kot 200 siromašnih, od vseh krajev tu sem pri-beglih bolnikov dobiva pri njih zastonj hrano, nekateri tudi stanovanje. Istotako se deli brezplačno jed v samostanu sester-dominikank, (ne benediktink, kakor mi je zadnjič po pomoti ušlo s peresa). Pa tudi premožnejši patienti primeroma malo potrošijo, živi se v Wörishofnu ceno, ako se pomisli, kako je po drugih zdraviščih. Pravil mi je nekdo, da v Karlsbadu od desetaka na dan malo ostane; iz svoje skušnje vem, da se po toplicah nižje vrste — ako vse v račun denem, — petak kar umane, tukaj imaš 5 mark, t. j. 3 avstr. gld., čez in čez zadosti. Kogar denar ne razriva ali kdor je prijatelj varčnosti, izhaja celo s 3 m., zakaj stanovanje po privatnih hišah je dobiti, kedar ni veli-cega pritiska, celo za 1 m. Preprosta hrana, kakor jo Kneipp najbolj priporoča: črn kruh, mleko, sir, prežgana juha in sočivje pa tudi malo stane. Pojdi v .Vegetarisches Restaurant", tam boš vžival samo vegetarične, zdrave in redilne jedi, malo plačal in si brisal usta z mehkim prtičem, napolnjenim z jedrnatimi napisi, da ti bo nehote smeh ušel in pripomogel k urnejši prebavi. Kneippovec mora redno živeti in vseskozi „kneippiški* držati se; pojedati in popivati ne gre, sicer je škoda za daljno pot v Worishofen. Opomnil sem že, da mnogo Kneippovih bolnikov domov gre tacih, kakoršni so sem prišli. Oblivi jim niso odpravili bolezni. A pomisliti treba, da imajo skoraj vsi, ki h Kneippu pridejo, večletne, zastarane bolezni ali celo od rojstva sem; zopet drugi očividne, nepopravljive telesne hibe, da jim g. prelat pri vsi svoji bistroumnosti in prebogati skušnji ne more nič pomagati. Pa še to je. Nekateri meni, da ga bo Kneipp v hipu — kakor bi marelo razpel — ozdravil, mu slepe oči odprl, grlo zgladil in kljukaste noge zravnal. Akoravno je Kneipp veleumen, čudodelnik pa le ni. Kdoi je stanoviten, bo pa vender dosegel vspeh, da se ne bo mogel prečuditi. Vstrajnosti treba, zlasti pri starih, že zarujavelih boleznih in bolestih. Toda največ je tacih, da precej, ako prvih 14 dnij ne čutijo zdatnega zboljšanja, poberejo ko. O prošnji rektorja graškega vseučilišča za podporo za prosto omizje, poroča poslanec M u r n i k, se odloči, da se o njej obravnava v prihodnjem zasedanju. O prošnji prebivalcev vasi Sp. Turjak, Ščurke in Zelimlje za podporo poroča posl. P o v š e ter se prošnja izroči deželnemu odboru, da naroči pregledati ondotne vodne razmere po dež. hidrotehniku in o tem pripravi potrebne predloge. Prošnji Marije Ivane, prednice ubogih šolskih sester v Smihelu pri Novem Mestu se ugodi in dovoli 500 gld. remuneracije za tri učiteljice na on-dotni šoli za gluhoneme. Poročevalec poslanec M u r n i k. Prošnja Andreja Klemenca, posestnika v Planini pri Logatcu za podporo, ker mu je poginilo več govedi, se izroči dež. odboru v rešitev. Posl. M o d i c jo je tako-le podpiral : Visoka zbornica! O tej prošnji Andreja Klemenca iz Planine za podpro za nakup živine usojam si tudi jaz dodati visoki zbornici nekoliko pojasnil. Prosilec je meni dobro znan in je v resnici pravi revež ; to dokazuje tudi to, da je njegova prošnja podprta od županstva in župnijskega urada. Znano je tudi visoki zbornici, da so v Planini vsako leto nekaj mesecev preplavljeni in da jim voda vsako leto pridelke več ali manj uniči in da so torej Planinci navezani ni zaslužek z vožnjo. Z vožnjo mora pa le oni si kaj prislužiti, kateri ima vožno živino. Prosilec je pa le po nesaeči ob svojo živino, torej si z vožnjo ničesar prislužiti ne more in je s tem pahnjen v največjo revščino. Dolžnost mi je torej priporočati slav. dež. odboru, da podeli prosilcu zdatno podporo. Prošnja vasi Plavški Rovt nad Jesenicami za podporo za napravo nove občinske poti se izroči dež. odboru. Poročevalec dr. Papež. Poslanec A ž m a n je to prošnjo priporočal rekoč: Prošnja, o Kateri je govoril gosp. poročevalec, je vredna posebnega ozira. Vas Plavški Rovt nad Jesenicami ima 13 posestnikov, precej in dobro obdelanega sveta, nima pa nobene pripravne zveze z drugim svetom, ker obstoječa občinska cesta je tako strma, da pride tu in tam na seženj dolgosti skoraj polj sežuja strmine. Da je tu potreba velika, je razvidno na prvi pogled. Pomagalo pa bi se lahko tej vasi, ako se vas zveže s tisto cesto, katero je zgradila na svoje stroške kranjska obrtnijska družba. — Vas Plavški Rovt je oddaljena kake 4 kilometre od državne ceste pri Jesenicah in ker bi se za polovico tega pota porabila imenovana cesta kranjske obrt-nijske družbe, bi bilo izgotoviti le kaka dva kilometra. — Kadar bo tedaj ta soseska predložila še stroškovnik, potem sklep občinskega odbora in mnenje cestnega odbora, to proSnjo kot poslanec tega okraja posebno priporočam v ugodno svoječasno rešitev. Prošnja učiteljeve vdove Ane Novak iz Preloke se izroči deželnemu odboru. Poročevalec poslanec K a 1 a n Imuniteta poslancev. V današnji seji deželnega zbora stavil je poslanec g. dr. Danilo Majaron samostojni nujni predlog, katerega je podpisala cela zbornica in kateri slove: pita in odpalijo domov. Zato Kneipp vedno ponavlja in na srce polaga : vstrajati, ne ustrašiti se prvega nevspeha, pa doma stanovitno nadaljevati. Seveda ni prijetno, več tednov tu posedati in leniti, kdor ima doma obilno dela in skrbij; tudi dolgčas je tistemu, ki ni prijatelj knjige, zlasti ob tako neugodnem vremenu, kakor sem ga jaz zadel, — a zdravje nad vse! Poznam jih, ki se že pol leta tu zdravijo. Seveda tudi doma se človek lahko zdravi po Kneippovi metodi, po knjigi, — a vse kaj druzega je tukaj, kjer so priprave, da malokje take, potem pa Kneippova oseba sama. Danes je zopet deževalo. Sedeli smo doma in čitali. V „sebastijanišču" imamo lepo knjižnico in kapelo z Najsvetejšim, torej si duhovnik že prežene dolgčas. Za časnike je tudi vsestranski preskrbljeno. Prodajalci časnikov pridejo v vse hiše, ponujat najnovejše novice v francoskem, angleškem, nemškem, italijanskem, ogerskem in češkem jeziku. Spečajo mnogo te robe in ob tem živijo. Izmej dunajskih dnevnikov lahko dobiš : „Vaterland", „Reiehspost", „Deutsches Volksblatt" in „N. Fr. Presse". (Konec slidi.) „Ker je glasom ukaznega lista c. kr. justičnega ministerstva z dne 4. julija 1896 (XII. J. XIII. kos) c. kr. najvišji sodni in kasacijski dvor na vprašanje c. kr. justičnega ministerstva oddal mnenje, da je pripuščeno po smislu § a 153. kaz. pr. reda presoji zaslišujočega sodnika v vsakem posameznem slučaju, ali član državnega zbora ali pa deželnih zborov, Če je zaslišan kot priča v kazenskem postopanju proti tretjim osebam, ima pravico, ne odgovarjati na vprašanja, s katerimi se hočejo poizvedeti viri ali poroki informacij, na katere se opira njegov, pod varstvom imunitete izgovorjeni govor in da se tudi poslanca lahko po smislu § a 160 kaz. pr. reda prisili, celo mej zasedanjem z globami do 100 gld., ali pod pogojem zbornične dovolitve celo z zaporom do šest tednov k pričevanju ali prisegi; ker je torej s tem c. kr. najvišji dvor izrekel, da po sedaj veljavnih zakonih poslanska imuniteta za takšne slučaje ne velja, ker poslanci mej osebami , po § u 152 kaz. pr. reda, dolžnosti pričevanja prostimi, niso našteti; se glede na to, da poslanci niso v stanu povse zvrševati s v o j e g a n ez a v i s n e g a poklica, ker ne morejo dobiti za svoje govore informacije, ako se je dotičnim posredovalcem in porokom bati, da jih poslanci morajo v kazenskem postopanji kot take izdati, od podpisanih smatra kot neobhodno potrebno za varstvo poslanske imunitete, staviti naslednji samostalni nujni predlog : Visoki deželni zbor skleni: Visoka c. k r. deželna vlada sepo-zivlje, da prej ko mogoče predloži državnemu zboru načrt zakona, s katerim se dopolni § 15 1. kaz. p r. reda tako, dasemudoda sledeči odstavek: 4) člani državnega zbora in deželnih zborov glede izjav, storjenih v svojem poklicu. V Ljubljani, dne 10. julija 1896." (Slede podpisi.) (Konec sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 11. julija. Katoliški shod v Levovu je z včerajšnim dnem zaključil svoje zborovanje. Strogo stvarni, temeljiti in splošno odobravanj govori so se vrstili po že objavljenem vsporedu. Posebno zanimiv je bil govor nadškofa Moravskega o zvezi rusinske cerkve z Rimom in grofa Stanislaja Tarnovskega o soci-jalnih nalogah v skupno obrambo socijalnih nevar-nostij. Konečno so se soglasno vsprejele nastopne, za sedanje razmere prevažne resolucije, in sicer: o organizaciji katoliških delavskih društev, zboljšanju nravnega in gmotnega stanja obrtnega stanu, o omejitvi dvoboja, pospeševanju malega poljedelstva, večji skrbi za cerkveno slikarstvo, uvedbi verske šole ter organizaciji pouka v šolah in glede ustanovitve rusin. ljudskega lista v katoliškem duhu, kakor tudi jed-nakega delavskega časnika. Poleg teh so se vsprejele še resolucije o posvečevanju nedelj in praznikov v uradih in prodajalnicah, o ustanovitvi delavskih hiš in zavetišč za osirotele otroke, glede zavarovanja delavcev in poslov ter uvedbe učnih tečajev za socijalno vprašanje. Vrhu tega so se vspre-jeli še mnogi drugi sklepi, ki merijo na zboljšanje duševnega in gmotnega položaja delavnih stanov. K sklepu shoda se je prebrala brzojavna zahvala presvetlega cesarja za izraze vdanosti ter kardinala Rampolle v imenu svetega Očeta in je nadškof Isakovicz podelil zborovalcem svoj blagoslov. Bog daj, da bi obrodilo to vsejano zrno obilni sad, ki je prepotreben posebno za prežalostne gališke razmere. Dogodek v Gyetvi in poročilo mažar-skih liberalnih listov. Ogerski državni tajnik Zsilinskj, ki je predobro znan radi židovsko-liberal. idej glede podržavljenja ljudskih šol na deželi, je 6. t. m. obiskal kraj Gyetvo, koder je nameraval s svojimi somišljeniki posvetovati se o svojem načrtu. Toda tukaj jo je slabo skupil. Četa žensk in otrok ga je vsprejela jako neprijazno in ni mu preostalo druzega, nego takoj pobrati kopita ter bežati. Poročevalec „Pester Lloyda" pripomni, da se ima zahvaliti le hitrosti svojih konj, da je srečno ušel. Ženske so pobirale kamenje ter je metale za odhajajočim. Koncem omenjenega poročila pa dostavi židovski dopisun nastopni pomenljivi stavek: „To so sadovi agitacije katoliške ljudske stranke; ti nam tudi po- dajajo nekako sliko za prihodnje volitve. — Brez-dvomno je tu posegel vmes ondotni župnik." Ta dogodek so objavili že nekateri včerajšni listi, toda mi smo s tem počakali do danes, ker smo dobro vedeli, da je trditev dopisunova glede posredovanja ondotnega župnika popolno izmišljena in največja laž. Kakor se danes iz verodostojnega vira poroča, ni dotični župnik prav nič vedel o prihodu državnega tajnika in ga tedaj tudi ni bilo doma. Kakor ne moremo odobravati takega počenjanja, moramo vender najostreje obsojati predrznost dopisunovo, s katero skuša oblatiti ogersko duhovščino in katoliško ljudsko stranko, kajti le predobro je znano, da je ljudstvo samo prišlo do prepričanja, da se mora po-vsodi potegniti za pravice vere in cerkve in da je sama liberalna politika vzrok, da se nezadovoljno ljudstvo vzdiguje zoper svoje tlačitelje. Velepomenljiv izrek. Ogerski dnevnik „Al-kotmany" priobčuje izjavo nadvojvode Josipa, ki bode brezdvomno napolnila vsako katoliško srce z odkritosrčnim veseljem. Po poročilu imenovanega lista je vsprejel nadvojvoda Josip povodom nadzorovanja vojaške posadke v Ungvaru deputacijo stolnega kapitelja v Munkacsu ter na njene izraze lojalne udanosti nastopno odgovoril: „Ne samo moj kralj, marveč tudi cela dežela vd, da je bilo katoli-čanstvo vedno opora domovine in prestola. Sedaj skušajo sicer nekateri krogi zakriti to dejstvo s plaščem pozabljenosti. Mi pa moramo to zabraniti. Upajmo, da bode Bog še vse na dobro obrnil." Te zlate besede člana naše cesarske hiše naj si globoko zapišejo v srce sedanji kulturonosci, katerim je katoliška vera trn v peti in ki menijo, da bo po uveljavljenju židovsko - liberalnih idej zasijala zlata zarija nad Avstro-Ogersko. Davčna preosnova v francoski zbornici. Kakor je bilo pričakovati v sedanjih francoskih parlamentarnih razmerah, tako se je tudi zgodilo. — Vlada je morala umakniti svojo davčno predlogo. Počasi se je vršila glavna razprava in že v pričetku je bilo jasno, da vladna predloga ne bo srečno prebila vseh raznih sodba. Poslanci so stavili tako raznovrstne predloge, da ni bilo možno računati na kako večino. Na glavni upor je pa naletela določba II. člana, v katerem se glasi, da se poviša davek na obdelano zemljišče na 41/* odstotka. Pri tej priliki je zbornica s 323 proti 147 glasovom sklenila vrniti vladi sedanjo predlogo ter jo pozvati, naj za jesensko zasedanje izdela nov načrt. Akoravno predloga v marsičem ni ustrezala trezno sodečim poslancem, je vendar določevala marsikatero ugodnost za nižje stanove in zatoraj se sme trditi, da je Meline umaknil svojo predlogo iz strahu pred sovražniki pravične davčne preosnove. Tedenski koledar. N e d e 1 j a , 12. julija : 7. po Binkoštih ; evang. : O lažnjivih prerokih. Mat. 7. Mohor in Portunat mm. Ponedeljek, 13. jul.: Anaklet pap. Torek, 14. jul.: Bonaventura šk. Sreda, 15. jul.: Razdelitev apostolov. Henrik. Četrtek, 16. jul.: Marija škap. Karmeljska. Petek, 17. julija: Aleš spoz. Sobota, 18. julija: Kamil. Lel. spoz. — Lunin spremim Prvi krajec 17. ob 5. uri 2 min. zvečer. — Solnce izide: 15. jul. ob 4. uri 3 m.; zaide ob 7. uri 41 m. Dnevne novice. V Ljubljani, 11. julija. (Deželni zbor kranjski.) Danes je končal deželni zbor svoje zasedanje ob V»3. uri popoldne. Dolga razprava je bila še pri zakonu glede določil za kolesarje. Nadalje je poslanec dr. Žitnik dobro posvetil poslancu Hribarju zaradi njegovih zadnjih napadov pri razgovoru o deželni zavarovalnici, rekoč, da posl. Hribar ni o svojem predlogu ničesar govoril, da ni navel za svoje trditve nobenega veljavnega dokaza ter da je sploh govoril kakor judei in propria causa. — V tajni seji so se podelili osebni dokladi g. Pečniku in Zupancu, deželnima uradnikoma po 100 gld. in vdovi dež. uradnika Pfeiferja se je povišala pokojnina na 450 gld. in vzgojeval-nine se je dalo za letos po 50 gld. za vsacega nepreskrbljenega otroka. — Deželni glavar je v prelepem sklepnem govoru zaključil zborovanje spomi-njajoč se očetovske dobrotljivosti presvetlega cesarja kličoč mu slava, kar je navdušeno odmevalo iz vrst deželnih poslancev. (Nove zvonove) je danes blagoslovil mil. g. generalni vikar pl. P a u k e r in sicer za župno cerkev sv. Jakoba v Ledinah tri ivonove (15386, 7255 in 474 kg.), za podružnico sv. Pavla v župniji Planina pri Vipavi 2 (149 in 88 kg.), za kapelo Marije Pomagaj v Ravnici na Hrvatskem 1 (53 kg.), za podružnico sv. Štefana v župniji Bohinjska Bela 1 (521 kg.) in za kapelo na pokopališču župnije Lokve nt Hrvatskem 1 (516 kg.) (Prijava volilcev pete kurije.) Pozivu mestnega magistrata ljubljanskega, naj hišni gospodarji do 10. t. m. vrnejo doposlane jim naznanilnice, v katere je vpisati vse v dotični hiši stanujoče moške osebe, ki so 24 stare ter od volitve niso izključene, odzvala se je do sedaj komaj polovica hišnih posestnikov. Vsi, ki naznanilnice doslej še niso vrnili, pozivljejo se torej, da to čim prej stori. Pripominja pa se, da je vpisati tudi vse one osebe, ki imajo že kot davkoplačevalci volilno pravico, ker v novi ku-riji imajo pravico voliti v s i volilci. (Koncert hrvatskih tambnrašev) je bil sinoči izvanredno dobro obiskan. Vsi prostori so bili prenapolnjeni. Igralo se je vrlo dobro, zato so tambu-raši želi tudi obilo pohvale. Zvečer bode tamburaški koncert ob 8. uri v Hafnerjevi pivarni na Sv. Petra cesti. Vspored je nastopni: 1. „Slava Slovencem" koračnica (Vilhar, V. G. Brož). 2. .Glasbene ob-sjene", (Miletič). 3. „Na valovih jadranskega mora" (V. G. Brož). 4. „Potpourri slovenskih pjesama" (V. G. Brož). 5. „Turška straža" (Farkaš). 6. „Molitva momara", brač-solo (V. G. Brož). 7. „U Posavskoj šumi," glasbena slika (V. G. Brož): a) Večer u šumi. Pjevanje prepelice, kukavice, slavulja. Ura udara 10 satih. — b) Vatra. Vatrogasni zapovjed-nik zove u pomoč. — c) Vatrogasni Callop. — d, e) Slijepčeva pjesma i pratioca mu. — f) Rodilo se ciganče. — g) Ciganski ples. — h) Pjetao navješta jutro. Zvonovi zovu u cerkvu. Orgulje kod sv. mise. — k) Narod pleše kolo pred crkvom. 8. „Škotska" (V. G. Brož). 9. Potpourri hrvatskih piesama" (V. G. Brož). 10. „Postillon d' Amour" (V. G. Brož). — Jutri v nedeljo svirajo tamburaši v Sricariji ob V44. uri popoludne. (Izpred sodišča.) V petek 10. jul. vršila se je pri dež. sodišču vsklicna obravnava zoper trnovskega župana g. Benigarja in g. Rudolfa, pri kateri sta bila oba obtožbe razžaljenja časti bistriških orožnikov oproščena. — Povod, da sta prišla imenovana gospoda pred sodišče, je dalo pismo, katero sta pisala okr. žend. stražmeštru v Postojino, v katerem sta tožila nad nečuvenim počenjanjem po-nočnih fantalinov in vednim pobijanjem oken gosp. kaplanu Rudolfu in da se storilcem na sled ne pride. Skrb za javno in lastno varnost življenja narekala jima je prošnjo, naj okr. stražmešter izvoli opozoriti tukajšnje orožnike, zlasti dva izmed njih, ker sta preveč prijazna z ljudmi, o katerih se je trdilo, da pobijajo okna. Ta je pismo odstopil dež. žend. komandi, ta pa je nakazala imenovana orožnika, naj tožita gg. Benigarja in Rudolfa radi razžaljenja časti. Okr. sodišče v II. Bistrici je bilo pa mnenja, da gg. Benigar in Rudolf orožnikoma nista nikakor časti vzela. Ta razsodba pa je bistriško - trnovske liberalce, oso-bito notarja Rahneta tako razjarila, da se je pod njihovim pritiskom napravil poziv na deželno sodišče v Ljubljano s zahtevo, da se Benigar in Rudolf morata kaznovati. Ta priziv, ki je ravno tako robat kot konfuzen, trdi med drugim, da s kaplanom Rudolfom noben olikanec ne občuje, dalje da je orožnik Drčar sicer zabavljal črez duhovščino, a kaplan Rudolf ne spada med njo, ampak le g. dekan, ki pa je med vsemi Bistričani skrajno priljubljen. — Toda g. notar je pogorel s svojo nesrečno polemiko prav pošteno in dež. sodišče je bilo zopet mnenja, da gg. Benigar in Rudolf v ničemer nista zakrivila, da bi kaznjivo bilo in da sta opravičena svoje sum-nje izreči. — Obtoženca je zastopal gosp. dr. Šu-steršič. (Iz Kranjske Gore,) 10. julija. Danes smo tu izročili materi zemlji truplo za kapjo umrlega, zbog zdravljenja nekaj tednov tu bivajočega knjigovodje iz Brežic, gospoda Antona Spindler. Kako je ta nenadna smrt vzbudila sočutje ne samo njegovih sorodnikov, znancev in prijateljev v Brežicah in drugod, nego tudi pri Kranjskogorcih, pokazal je njegov pogreb. Udeležili so se ga nekateri sorodniki in tnanci, ki so od daleč prihiteli, vsi tukajšnji uradi in, kar je bilo posebno ginljivo, tudi požarna bramba, ki je ob krsti svetila. Ranjki gospod si je bil že lansko leto s svojo prijaznostjo pridobil simpatije, katere je vlival, kakor smo čuli, i v Brežicah, kar svedočijo razni poslani venci. Bil je tudi vzgleden kristijan; naši ljudje so ga videli pogosto v cerkvi pri službi božji, tudi v oddaljeno podružnico je zahajal. Podpiral je rad vse dobro. Bil je tudi zvest sin svojega naroda, čegar težnje je po svoji moči vsikdar podpiral. Blaga duša, počivaj sladko v zemlji slovenski 1 (Iz Starega Trga.) Pred nekaj časom se je v Podcerkvi opekel otrok in bil je v dveh urah mrtev; mati se bo imela odgovarjati pred sodnijo. — Dne 7. julija zjutraj ob 4. uri je nagle smrti umrl neki Franc Jernejčič, znan lovec. Ljudje pravijo, da si je smrti sam kriv. r. (Iz Zagorja.) Mej letošnjo slovesno procesijo sv. R. T. na Sv. Planini je zažgala dosedaj neznana zlobna roka hlev in hišo, katero je kupila cerkev, da bi se priredila prenočišča za romarje ob času shodov. Pogorelo je popolnoma vse. Glavni zastopnik zavarovalnice Phönix g. Prosenc je pogorišče osebno pregledal ter vso zavarovalnino natanjko izplačal. — Obe naši šoli ste vsled bolezni še vedno zaprti, zato sklenemo šolsko leto v torek sö skupno sv. mašo. — V četrtek bode pri naši cerkvi javna dražba za opeko 60.000 do 70.000 in za kamenje 50 do 60 voz, kar se je pobralo iz cerk. stropa. Stroški za popravo cerkve so bili zračunjeni prvotno na 16.S00 gld. a sedaj so narasli že na 22.500 gld. — Ker je še nek?j črnila pri hiši in pero ravno v roki, dovolite g. urednik da še jedno zinem. Da smo Zagorjani nekoliko bolj proti jutru pomakneni, to mi je znano. Da pa raste in cvete orijentalska domišljija že pri nas, tega do včeraj nisem še vedel. O tem me je prepričal „Rodoljub" z dne 4. julija. Tamkaj trdi tukajšnji dopisnik, da ste dne 21. junija mej pridigo prve maše padli dve opeki raz strop, katerega podirajo, ter povzročili ono grozno paniko, o katerej sem v Slovencu popolno stvarno poročal. Ne vem kje je videl dopisnik opeki, ki ste se vsuli na oder ? Najbrže se mu je le sanjalo ? Ali pa so kebri prejšnjega večera tako močno upli-vali na njegove možgane, da si je predstavljal malo pručico v podobi dveh opek! Tukajšni zidarski nadzornik je bil vsled dopisnikove trditve užaljen, kakor da ni dovolj skrben in previden pri podiranji, kar pa na tem mestu ravno nasprotno izjavljam. Prosil me je, naj sporočim resnici na ljubo v Slovencu, da sta ou in g. župan precej po maši odre pregledala in nista našla niti najmanjši košček opeke ali malte, ki bi se sam od sebe odlušil. Zakaj tedaj poročate neresnico ? Glede županovega ukaza „cerkev zapreti" je zopet samo to-le resnica. Gg. župnik in župan sta se precej po sv. maši pomenkovala, kaj je storiti vsled prejšnjega strahu. G. župan je trdil „cerkev na vsak način zapreti". Tudi gospod župnik je bil istega mnenja. Toda ker je več inže-nerjev in veščakov opetovano zatrjevalo, da je cerkev dovolj varno podprta za vsak slučaj, vsled tega je g. župnik ukrenil, da se deseta sv. maša in krščanski nauk ta dan še opravita v cerkvi, drugi dan naj pa stavbinski odbor ukrene, kaj je storiti. Ta je sklenil, da naj bode nedeljska služba božja v zakristiji, ob delavnikih je pa lahko v cerkvi, ker je malo ljudij. Tega sklepa se naši „Gospodje" tudi natanjko drže. Ali ni res Kljukec ? Torej nikar ne zavijaj, kar se precej zlomi! Glede naših poslušalcev pa pripomnim, da dobri in pošteni v cerkvi kakor tudi zunaj cerkve jednako radi poslušajo pridige, zanikrneži so pa v cerkvi in zunaj nje popolno jed-naki, ker imajo samo oči ušes pa ne. — Tudi to je nekaj novega, da izraža dopisnik željo, o čem naj govori g. kaplan na prižnici. — Prijatelj, taka reč se naroči vsaj v soboto, ne pa v pondeljek ali pozneje ! * * * (Iz Celovca,) dne 10. julija. Minulo sredo obiskal je našega knezoškofa in preč. g. o. Henrika Deniflö, Ord. Praed., slovečega dominikanca, ki biva sedaj za nekaj časa tu, prevzvišeni ljubljanski vla-dika dr. Jak. Missia. (Iz celovške škofije.) Premeščeni so č. gg.: provizor Al. Hutter iz Guštanja v Vovbre; S. Jörg iz St. Jurja ob St. Vidu v Riže; kaplan J. Fugger iz Prevalj v Pliberk; J. Brabenec, kaplan v Železni Kaplji kot provizor v St. Tomaž ob Cilbregu ; V. Krejči, kaplan v Svečah, kot provizor v Črneče; M. Schmidt, kaplan v Smihelu, kot kaplan v St. Jurij na Vinogradih; J. Hribar, kaplan v Zgornji Beli, kot provizor v Smarjeti pri Telenberzi; J. Rozman, provizor v Smarjeti, kot kaplan k glavni mestni fari sv. Ilja v Celovcu. — Na novo so nameščeni kot kaplani č. gg.: Iv. Quitt v Milstatu, A. Gaggl v Rojah, K. Hraba v Spodnjem Dravbergu, F. Kramar v Otmanjah, A. Križaj v Prevaljah, F. Malgaj v Železni Kaplji, F. Mejer v Meiseldingu, J. Mess-ner na Zgornji Beli, J. Ortner v Stallu, A. Romavh v Kotarčah, J. Sattler v Smihelu nad Pliberkom, V. Sitelkopf v Črni, Iv. Snedic v Hodišah, A. Seybald na Zgornji Beli, J. Smolej v Skocijanu, J. Sporn v Svečah, F. Tuttl v VolŠberku, J. Unterluggauer v Lipi, K. Walcher v Št. Andražu, Valentin Weiss v Beljaku. (Večer sv. Cirila in Metoda na Koroškem.) Poroča se nam : Vkljub neugodnemu deževnemu vremenu v minulem tednu, bil je svitel tudi letošni večer sv. Cirila in Metoda. Po vseh naših hribih, koderkoli prebivajo Slovenci, žarelo je veliko število slovenskih kresov. Vrli slovenski fantje zažgali so jih kar po več na jednem hribu v različnih skupinah, da je bilo res lepo gledati. Tudi vrh visokih gora, na Peci, Obirju itd. žareli so kresovi. Zlasti se je odlikovala podjunska dolina. Od mnogih stra-nij se je čul strel topov. Žareči kresovi in gromeči topovi so naznanjali daleč v deželo, da je moral spoznati najhujši Nemčur, da tudi koroški Slovenec še živi! Da se vedno bolj zaveda ter vstaja k novemu življenju, izprosita nam sv. Ciril in Metod ! —rn.— (S Sv. Višarij.) Bilo je 1. julija, ko se podam z dežnikom v jedni in s knjigo v drugi roki na daljši sprehod. Vzel sem s seboj veliko knjigo, ker se mi je bilo naročilo, naj se prav vestno učim, dežnik pa, ker sem slišal vedno praviti, da ne gre dež, ako imaš dežnik pri sebi. V začetku me pelje pot dol proti gostilni na planini. Na tem potu, in sicer nekako v sredi med gostilno in prvo kapelico nad planino, kjer stoji malo pod romarjem dobro znano vodo veliko drevo, dobil sem najboljši do zdaj mi znani odmev na višarskih hribih. Kajti ako za-kličeš tukaj krepko tja proti takozvani „črni peči", oglasi se ti odmev trikrat na tej strani ravno nasproti ležečih visokih vrhov in potem vedno hitreje še Sest- do sedemkrat na drugi strani okrog kame-nitih lovcev, tedaj vsega vkup devet- do desetkrat. Sest- do osemkraten odmev se pa pri dobrem glasu tukaj na več krajih dobi. Od tu obrnem se gori na neki strmi vrh. Ali komaj pridem gor, začne deževati. Kaj mi ostane druzega, kakor jo popihati domu. Pa še to ni šlo čisto gladko. Ker je bil hud veter, moral sem hitro zapreti dežnik, da ne bi mi ga veter, kakor marsikateremu romarju, preobrnil. Tako pridem, kakor sem prej šel od plana, s knjigo v jedui in z dežnikom v drugi roki, sicer malo moker ali vendar srečno domu. Ker se na prostem nič nisem mogel učiti, začnem se zvest prej storjenemu sklepu zdaj doma učiti. Ali komaj odprem knjigo, začne že nekaj na oknu zraven trkati. Hitro pogledam tja in vidim, kako se toča zaletava v šipe. Nehote mi pridejo pri tem pogledu besede v misel, katere sem prej na nekem nemškem kraju že večkrat spregovoriti slišal, namreč: „To je kranjski veter prinesel." Vendar tudi to ne traja dolgo, kajti v kratkem postane še bolj temno in med močnim dežem začne grmeti, ali v strelovod na stolpu in na zraven stoječem hribčku ne udari, kakor se je to teden prej zgodilo. Ko je takrat nekdo, ki je ravno med tem spal, slišal praviti, da je strela v cerkev udarila, vprašal je v občno veselje vseh okrog stoječih, ali je strela pri tem kak ropot naredila ali ne. Kmalu po tej nevihti — bilo je že bolj pozno na večer — začne polagoma ali vendar vedno bolj in bolj padati sneg. Ko smo potem 2. julija zjutraj vstali, sijalo je jasno poletno solnce na novi zemljo pokrivajoči sneg. — Na predvečer svetega Janeza Krstnika in svetih slovanskih apostolov Cirila in Metoda imeli smo tukaj lepe kresove in pele so se zraven tudi lepe slovenske pesni. Posebno lepo so se od tukaj na dan sv. Cirila in Metoda videli kresovi, ki 80 goreli po hribih med Beljakom in vrb-skim jezerom in od katerih so bili nekateri jako veliki in lepi. Na oba ta dneva je bilo tukaj gori veliko ljudij. Na dan sv. Janeza Krstnika prišle so namreč štiri procesije, tri iz bližnjih far, ki pridejo vsako leto na ta dan, in jedna iz Preddvora pri Kranju, ki pride vsako drugo leto nekako ob tem času na Sv. Višarje. Vseh romarjev vkup bilo je ta dan okoli 800. Na dan sv. Cirila in Metoda bilo jih je pa, ker je bila ravno nedelja in ker je bil ta dan tudi semenj na bližnjem Trbižu, celo kakih 1200. Toliko je prišlo romarjev tudi pred svetim Petrom in Pavlom, na dan teh dveh svetnikov pa proti 2500. Lansko leto je sicer ta dan prišlo okrog 4000 romarjev, moralo jih je pa po noči nekako 1500 na prostem ostati, kajti tudi 2500 romarjev napolni po noči celo cerkev in vse druge prostore po hišah okrog. Zraven tega se pa pri toliki množici tudi jeden od glavnih namenov božjih potov, namreč dobra spoved, zaradi malega števila duhovnikov ne more povsem doseči. * * * «ieneral Baratieri) se ne mara pokazati Trža-čanom, misle, da mu pripravijo neprijeten vsprejem. Kakor se iz Trsta poroča, je dospel predvčeraj popo-ludne ob pol 2. uri v tržaško luko parnik „Kleopa-tra", na katerega se je vkrcal poraženi general. Neštevilna množica, ki je svojedobno proslavljala domnevanega zmagovalca v Afriki z „evviva Baratieri", se je zbrala na obrežju ter nestrpno pričakovala novega gosta. Toda kako so bili tržaški ire-dentovci iznenadeni, ko je kapitan izjavil, da nima Baratierija v prostorih svoje ladije. Iznenadenje se je pa še povečalo, ko so izstopivši popotniki povedali, da so ga videli v Aleksandriji vkrcati se in da se je še prejšni dan zjutraj sprehajal na krovu. Tudi iz Rima došla brzojavna poročila potrjujejo, da se nahaja Baratieri na ladiji. Vsekako je čudno, kam bi bil izginil. (Modemi pagani.) V Parizu so ustanovili nedavno društvo „Olimp", koje si je postavilo za svoj smoter, vpeljati pagansko bogočastje. V to svrho vabijo na plakatih k češčenju Jupiterja in drugih pa-ganskih bogov. Krščanstvo ni neki spolnilo svojih obljub, resnica in človeštvo je le v paganski veri. Vpeljati treba luperkalije, soturnalije, bachanske slavnosti itd. „La Croix" pravi, da naj si abotni moderni paganje svoj kult ukrojé po modernih zahtevah : mesto Plutona postavijo naj Rothschilda, mesto Merkurja kipe tatov (panamistov). (100 milijonov frankov) je darovala vdova bar. Hirsch - eva, da se s to svoto podpira izseljevanje Judov v Argentinijo. — Tako se poroča iz Petro-grada. Upamo, da je s tem darom vdova Kristijanom in judom naredila veliko veselje. * * * (Semuji po Slovenskem od 13.—18. jul.) Na Kranjskem: 13. v Trebnjem, Planini, Kropi, Zgor. Tuhinju, Jagnenci, Starem Logu na Kočevskem, na Vinici ; 14. v Metliki ; 17. v Zdenski vasi. — Na Slov. Štajerskem: 13. v Šoštanju, pri sv. Marjeti v Goricah na Planini ; 15. v Dobovi, Zdolah soseske Pleterje; 16. v Dobji ; 17. v Muti in pri sv. Filipu v Selah Olimske fare. — Na Primorskem: 13. v Ogleju, v Drenciji. Društva. (Slov. k a t o 1. del. društvo) priredi jutri popoludne ob 4. uri v prostorih Ferlinčeve gostilne javen shod z nastopnim vsporedom : 1. Ali je vera privatna stvar ? 2. Prihodnje volitve v V. kuriji. 3. Zavarovanje za starost. 4. Razni govori. Društveniki in njihovi prijatelji se vabijo k obilni udeležbi. (I. ljubljansko del. konsumno društvo) obhaja jutri obletnico svojega obstanka. V to svrho bode ob 7. uri zjutraj na Rožniku sv. maša z govorom. Društveniki in njih prijatelji se vljudno vabijo k tej cerkveni slovesnosti. (Kranj s k o - pri m ors k o gozdarsko društvo.) Iz Trsta, 8. julija. Obljubil sem Vam, da bom še nekoliko sporočil o zborovanju kranjsko-primorskega gozdarskega društva. — Ob 8. uri do-poludne so se sešli zborovalci v veliki borzni dvorani, Počastil jih je bil tudi c. kr. namestnik pl. Ri-naldini. Občnemu zboru je predsedoval baron Berg, društveni predsednik iz Mokronoga. — Poljedelsko ministerstvo je zastopal nadgozdni svetnik Rossipal, c. kr. deželno vlado kranjsko gozdni nadsvetnik Goli, kranjsko hraniluico P. Lassnik, deželni odbor primorski in mesto Trst drž. in dež. poslanec vitez Burgstaller itd. Svojega zastopnika je poslala tudi Hrvatska, namreč gosp, gozdnega nadzornika Conte di Bona in Rusija gosp. gozdnega nadzornika A. Kostanieva. Kot prvi poročevalec je bil oglašen c. kr. gozdni svetnik Rieder, ter je jako zanimivo poročal o izletu pretečenega dne, oziroma o pogozdovanju na Krasu. Vspeha se moramo v resnici veseliti. Videli so se že prav lepi gozdi, in če povem, da je že v nekaterih gozdih paša popolnoma prosta, kaže to že velik napredek v pogozdovanju Krasa. Dalje je omenjeni poročevalec govoril o napravah zoper hudournike pri Buzetu. Ondi se je pokazalo pri zadnjem hudem vremenu, koliko so koristile te naprave, nasproti pa tudi, koliko škode je bilo tam, kjer se te naprave še niso izvršile. — Kot drugi govornik je prišel na vrsto baron Berg in je govoril o uničevanju gozdov, posebno tam, kjer jih popolnoma posekajo. Predlagal je, naj se vpelje deželna postava, po kateri bi moral vsak posestnik, ki namerava kak gozd popolnoma posekati, to popreje naznaniti politični oblasti in ob jednem bi moral posestnik ozi roma trgovec z lesom položiti tako svoto denarja kot poroštvo, kolikor bi se potrebovalo za novo pogozdovanje. Poroštvena svota bi se imela obrestovati in po pogozdovanju vrniti posestniku. Slučajne komisije bi ne smele napraviti posestnikom nobenih stroškov. Predlog je bil izročen društvenemu odboru v presojevanje. Take postave imajo že na Tirolskem in Koroškem. O gozdnih in lovskih važnejših zadevah sta jako dobro poročala gozdni svetnik G o 11 za Kranjsko in gozdni svetnik Pucich za Primorsko. — Ko so se še izrazile nekatere želje ter priporočale društvenemu odboru, je dobil besedo g. kanonik dr. Elbert. Govoril je o tem, kako naj se pomaga posestnikom malih gozdov, oziroma, kako naj se nanje vpliva, da bodo tudi racijonelno gospodarili v gozdih. Da ne bodo samo jemali iz gozdov in potem vse materi natori prepustili, naj si ta sama pomaga, če je to sploh še mogoče ; če ne, naj bo pa „gmajna" ali kras „en miuiature". — Treba je skrbeti ne samo za se, ampak tudi za svoje potomce. Povdarjal je govornik važnost tacega gospodarstva v narodnem gospodarstvenem oziru. Posebno dandanes, ko kmetijstvo vsled vnanje konkurence tako propada, ker morajo poljske pridelke po tako nizki ceni prodajati. Po obširnem vtemeljevanju je stavil govornik nastopne samostalne predloge : Slavni zbor naj sklene: 1. Diuštvenemu odboru se naroča, da se prav kmalu obrne do visoke cesarske kraljeve deželne vlade vojvodinje Krauj-ske, oziroma do visokega deželnega odbora s prošnjo, da se vpeljejo predavanja o racijonalnem gozdarstvu po potovalnih učiteljih, kakor ista že obstoje za razne stroke kmetijstva." 2. „Društvenemu odboru se naroči, da dii kmalu sestaviti knjižico o umnem gozdarstvu v slovenskem jeziku. Rokopis naj pregleda društveni odbor, oziroma zboljša. Ko je rokopis goden za tisk, naj se obrne društveni odbor do „ d r u š t v a sv. M o h o r j a ," da bi to društvo omenjeno knjiž.co izdalo in vvrstilo mej svoja letna darila." Taka knjižica, je omenil govornik, je velikega pomena pri tako .mnogoštevilni izdaji knjig. Vspeh te knjige in predavanj bi se gotovo v gozdnem gospodarstvu kmalu poznal in narod bi bil za to hvaležen. 3. „Društvenemu odboru se naroči, naj se kmalu obrne do visoke c. kr. deželne vlade voj-vodine Kr?njske, oziroma do visokega deželnega odbora, da se vpelje osemtedenski poduk o praktičnem gozdarstvu, kakor taki poduk že obstoji za Primorsko v Pazinu." Kakor sem že omenil, je bil govor z velikim odobravanjem vsprejet; istotako tudi vsi predlogi in sicer jednoglasuo. — Rešili so se še letni računi in sklenilo se je iz društvene blagajne vsako leto deliti darila onim posestnikom malih gozdov, ki z vspehom zopet pogozdujejo. Pri skupnem obedu v hotelu „de la ville" je bil navzoč tudi c. kr. namestnik pl. Rinaldini. Prvo napitnico na presvitlega cesarja je govoril baron Berg ; drugo kanonik Elbert na poljedelskega ministra grofa Le-deburja; potem je napil vitez Burgstaller kr. namestniku tržaškemu; gozdarski vodja Ilufnagel c. kr. deželnemu predsedniku kranjskemu baronu Heinu ; gozdarski nadsvetnik Goli mestu Trstu; gozdarski svetnik Rieder kranjski hranilnici ; vitez Burgstaller grofu Ccroniniju, dež. glavarju goriškemu itd. Telegrami. Dunaj, 11. julija. Včeraj dopoludne se je vrgel 201etni sin nekega črevljarja raz galerijo stolpa sv. Štefana ter padel na streho kapele sv. Katarine, kjer je mrtev obležal. Rim, 11. julija. Vojni minister se je odpovedal svoji časti in vsled tega so vložili ostavko še ostali člani kabineta. Kralj je ostavko vsprejel in naročil Kudiniju, naj sostavi novo ministerstvo. Rim, 11. julija. Zbornica je vsprejela vladno predlogo glede ustanovitve civilnega komisarijata na Siciliji z 232 proti 139 glasovom. Rim, 11. julija. Včeraj dopoludne je opravil nadškof de Neckere v San Carlo Ca-tinari slovesno duhovno opravilo za umrlega grofa Werszoveoa. Navzoči so bili zastopnik zunanjega ministerstva, višji vojaški častniki, avstro - ogerski poslanik baron Pasetti in mnogo odličnih dostojanstvenikov. Carigrad, 11. julija. Po posredovanju konzulov so sklenili krščanski poslanci na Kreti vdeležiti se narodne skupščine, ki se otvori 14. t. m. Carigrad, 11. julija. Bataljon turških vojakov v Aleppo se je izneveril poveljem svojih višjih, ker mu vojno oblastvo ne izplača redne plače in trpi vsled pomanjkanja hrane in obleko. Tokio, 11. julija. Grozna povodenj, ki je navstala vsled potresa dne 15. m. m. na severovzhodnem japonskem obrežju, je pro-vzročila nenadno smrt 27.000 osebam. Nad 25.000 oseb je ranjenih. a «s čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo S S • ■H s 9 M J S O 10 9. zvečer 736 0 23-7 1 si. jvzh. skoro jasno 0.0 11 7. zjutraj 2. popol. 736 7 7362 16 9 22-3 sr. svzli. p. în.vzsvz. soparn o nevihta W Preizkusili in priporočili so sloviti vseuuili&uni profesorji in zdravniki tinkturo za želodec lekarjaPiccolija v LJubljani (Dunajska cesta), katera je ugodno učinkujoče, želodec krepčujoče, slast in pre-bavljenje pospešujoče in telo odpirajoče sredstvo. — Stekleničica velja 10 kr. m (50-21) 1 C « C* Íí-E ® -olš * h* s GÖ.S S COI* " H " ^ ä ° O 0 o § pin— " M» 2 en S S &(jga semenišča. SWvm- ted: 1. (Jijouot. ptecUcd-nifía, 2. oTa jni ft Of o -po toč i fo o od&ctotiem deloocrnju- v ob zadnjega oÊêuecja s&oia. ite-o notiecja od&ota. 4. SosameivM pzedfoiji m natvati^ bné 24. j-unija- 1S96. OSSoz. Hotel Fiselier v Kamniku. V nedeljo, 12. julija t. 1. otvoritveni vrtni koncert s sodelovanjem vojaške godbe c. in kr. peš-polka kralj Belgijcev štev. 27. Začetek ob 4. uri popoldne, Vstopnina za osebo 20. kr., za družino 50 kr. Za dobre pijače, okusna Jedila po nizkih cennh, kakor tudi 7.» solidno postrežbo se bode najbolje skrbelo. Za mnogobrojni obisk prosi največjim spoštovanjem Emilij Keržižnik, 488 l—l restavrater. Pri neugodnem vremenu vrši se koncert prihodnjo nedeljo. Fran Meisetz, juvelir I» zlatar, ei uso.ia tem potom naznaniti, da je na novo uredil in otvoril svojo prodajalnico na Mestnem trgu Št. 13 (poprej Jos. Sparowitz) in si bode prizadeval s svojo bogato zalogo in zmernimi cenami ustreči željam častitih naročnikov. Vsa v to svrho spadajoča naročila, kakor tudi poprave se izvršujejo v lastni delavnici dobro, naglo in ceno. 48t> 3—1 cJitf" jo kot primes k bobovi kavi edino zdrava kavina pijača. Dobi se povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom Kathreiner 768 20-11 Štajersko deželno kopelišče 11 Mili JI !1 "lC-| l'ostuja južne železnice Poličane. Sezona od 1. maja do 30. septembra. Pitno, kopalno zdravljenje z mrzlo vodo in mlekom itd. Opise v obliki knjižice razpošilja ravnateljstvo zastonj. Tempeljski in Styria vrelec, vedno sveže napolnjena 327 10-8 priznai/a glavberjevo solnata kislika, proti obolenju prebavnih organov priporočena od najprvih slovitih medicinskih avtoritet, prijetna, osvežujoča in namizna pijača, katero razpošilja kope-USko «skrbništvo Bogaško-Slatin8ko. ivguit Mate čevljarski mojster v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27 priporoča se prečastiti duhovščini in slav. občinstvu v naklonitev naročil na vsakovrstna W obuvala ^ zagotavljajoč dobro delo iz trpežnega blasta po možno nizki ceni. 406 10—7 Razglas. Na c. kr. državni gimnaziji v Kranju vpisavali se bodo učenci, kateri nameravajo vstopiti v prvi razred, v sredo, dne 15. julija ud 9. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Vsprejemne preskušnje vršile se bode v četrtek dne 16. julija od ]/g 9. ure zjutraj dalje. Dotični učenci pridejo naj v spremstvu .starišev ali njihovih namestnikov ter naj prineso seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Vsprejemna taksa je določena na 8 gld. 30 kr., ki se bode onim, ki preskušnje ne bi prestali, vrnila. Učenci, kateri so oddaljeni od Kranja, pa se morejo javiti za vsprejem tudi pismeno, vposlati morajo krstni list, zadnje šolsko spričevalo ter takso. Vendar pa se murajo v črtrtek. dne 16. juli|a pred preskušnjo predstaviti osebnogimnazijskemu ravnatelju. Ravnateljstvo c. kr. drž. gimn. v Kranju dne 1. julija 1896. 477 3-3 Vse stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane cene! MJT Pri rabi 387 8-8 preprog in oBšivov naj se naroče najnovejši vzorci vzRobno ~ nemšRe tovarno za preprogo <§usf. a liroinberg (prov. Foznanjsho). Ti so radi svoje neprekosljive cene in lepote znani v tu- in inozemlju in se pošljejo na zahtevo franko na vse strani. Pri naročilih vzorcev se prosi za označenje približne cene zaželjenih preprog. IG. HELLER na Dunaju II/2 Praterstrasse 49 208 20-9 29 4 Zastopniki se iščejo! Pred ponarejanjem se jo treba posebno varovati! Konjski cvet (pomnoženi resi ituoijsk i tok) steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih ndov. Ta cvet, uinogo let po iz-_fe)__ -si kušenih živinozdrav- nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepllen, lajša otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restitucijo (očvr-p ščenje) po kakem trudapolnem delu. SRnšsna milina slu za živino, za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d. Rabi se skoro40Iet z najboljšim vspe« hoin večinoma po hlevih, ako živlnče ne more Jesti; zbolj-šuje mleko. Zamotek z rabilnim navodom vred velja 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. priporoča in lazpošilja na vse strani s prvo pošto lekarnar 113 15 Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko. Z odkritjem in kupno pridobitvijo mogočne zaloge popolno nezgorljive in popolno belo žgane ilovee na Kranjskem se nahajam v prijetnem položaju izdelovati popolno nezgorljive pači iz £v arčeve ilovice v vseh zaželjenih barvah, kakor: bele, creme, slonokoščeno-bele, orange, sivo-olivne, platino-sive, rococo biserno-sive, kostanjevo-rujave, kavino-rujave, temno bronasto-zelene, svetlo-bro-nasto-zelene, višnjevo-zeiene, vijolCasto-zelene, inahovo zelene, morsko-zelene itd. itd., ne samo mnogo trajneje in elegantneje, kakor do sedaj, marveč tudi mnogo ceneje, ki ne razpočijo celo pri najvišji temperaturi, kakor tudi ne pri naglem spreminjevanju temperature. ^«edllnUce z belo, višnjevo-sivo in najflnejo obkladbo Z email-peenieami, ASU;«*:*«.» ■ za kopališča, kuhinje itd. z vžganimi okraski elegantne in cene. terracotta kipi, podstave za vaze, konzole, okraske za vrtove itd. itd. 483 3-2 v največji izberi. Priporočam tudi p. n. g. tvomičarjem svojo popolno nezgor^ivo kvarčno opeko za ognjišča pri kotlih. Sostavljanje pečij, štedilnikov, banj za kopanje itd. oskrbujem z izvežbanimi lastnimi monterji. Najprijazneie vabim tudi nekupce na ogled svojih razstavnih skladišč PeČarska steza št. 2. in Trnovski pristan št. 4. August Drelse, Tre,nova« in odiikova« tovarne za izdelovanje pečij in ilovnatih izdelkov. »a mnogih razstavah. v ^jllbljaill. • v • i ^ v>ilr» domačih konservativnih obrtnikov in trgovoev, kate: Jrriporociina naznanila naši naročniki in Sitatelji „Slovenca'- blagovolijo katera naj oenj. uvaževati, I sta bila na svetovnih razstavah z diplomo in svetinjo v BruseJju (Belgija) 1888. 1 na Dunaju 1892.1. izdelovatelja orgelj v Kamnigorici (Gorenjsko) priporočata se prečast. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom v izvrševanje in VHukovrsituili poprav. Matiju Horvat ^ čevljarski mojsterv Ljubljani, sv. Petra cesta 32 * priporoča se prečast. duhovščini In slav. občinstvu £ J v naročanja raznovrstnega 9 BC oblivala '•8 £ ' katera izvršuje ceno, pošteno, iz zanesljivega blaga t* 9 od najpriprostejše do najfinejše oblike. K IVAN JAZ v LJUBLJANI, Dunajska cesta 13. Zaloga šivalnih strojev in kk-ceniki zastonj pristrojev za vozarenje. in franko. m. | izdelovatelj cerkvenega orodja in posode ^Ljubljani, Poljanska cesta št. 8, pol. Alojzijevišča priporoča se preč-astiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje monštranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križev itd. iz najboljše kovine po pol:ubnera slogu in po nizki «eni. BRATA EBERL, crkoslikarja tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v LJubljani za frančiškansko oerkvijo. Mojstra pleskarja c.kr. državne irc.kr. priv. južne železnice priporoča'a se proč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje. Aloj zij Zorman trgovina z moko v Ljubljani, Florijanske ulice št. 7 1 priporoča vsakovrstno moko po različni ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko. | Prodaja na drobno in debelo ter zago- | tavlja uljudno postrežbo. 3 Fran j o To man podobar in pozlatar, Križevniški trg 1, Ljubljana se priporoča preč. duhovščini za izdelovanje cerkvenih in sobnih del po nizki ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- » logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), Z slike, cofe, krogljice za vrvi itd. . JUL «» i» sCm. i? , svečar v Gorici, Solkanska oesta 9. priporoča prečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu pristne ^>4 čebelno-voščene sveče ki g. po 2 gld. 45 kr. Za pristnost jamči s svoto ■¡OIBHI1000 kron. WWM Pošiljatev franko za naročila v Avstro-Ogerski monarhiji. PeCár J X U Ji A X Pečžr Ljubljana, Gradišče št. 8, Igriške ulice št, 3 priporoča p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo pečij, glinastih snovij, štedilnikov itd. in vseh v to stroko spadajočih del po ------- nizkih cenah. ===- ?TTTTTT***TT Josip Rebek preje Ahčin ^ ključavničar 4 v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 ^ priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim 4 predstojništvom in p.n.občinstvu v vsako- X vrstna stavbinska kllučarska dela T Izdelujetrpežnoizdelanaštedilnaognjišča, a ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej T še se priporoča v izdelovanje cerkvenih 4 spominikovin nagrobnih ograj. Zaloga in ■ napeljevanje hišnih telegrafov in telefonov. Delo trpežno in natančno, cene nizke. T j ♦ ♦ \ t t JERNEJ ČERMELJ trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo v Ljubljani, Semenišče (za vodo) priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu , svojo bogato zalogo vsega v | gospodinjstvo spadajočega blaga . P? najJnffi ceni. ^ « ¡rn> W «M» >M> W o !« O - S IS o t 71 a. rt _ x> .a, nS *G3 t- «J o 03 Ü « <« MI « i«4«i m* «• I LUKA VILHAR | Vodnikove ulice 4 poleg Katol. tiskarne f priporoča svojo zalogo ^ zlatih in srebrnih 1 žepnih ur, * nihalnih, stenskih f in ur budilnic 4 po najnižjih cenah. ^ Poprave izvršuje natančno in točno. % | IFzraRO Soii5ajr I | pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 9 f * se priporoča preč. duhovščini in si. ob- $ 5 činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- ^ tskarsko obrt spadajoča tlela, osobito pri ® novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo | § in ceno. Prenavlja tudi obrabljeno predmete. § » W « "«441 «I^Oi «K* » «ifrSfc <044)««Ml *M> # | Fr. Šisku ded.^r^bVani^ | § Marije Terezije eesta št. 6 § ?so priporoča v podkavanje konj in razno- g vrstnih voz, ima tudi v zalogi ^ f raznovrstne voze in sani f ^ ter jih izdeluje po najnižji ceni. ^ « «M> «M1^^« « * FB. TOME€ pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice št. 14 j se priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu v izvršitev vseli pozlatarskih del in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, g. križevih potov, podob svetnikov itd. za- f? gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. ^ mizarski obrt In zaloga pohištva v Ljubljani Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno zalogo clivatiov, &im-nic, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago. ¡Slgg^gggg-SBBBBBBgalŠB^ajJsaBEffliSŠaBBjSgBSBBBSBBB^ Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta 16 priporoča se čast.duhovščini in si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstne obleke. V zalogi ima narejene obleke za gospode in dečke, dalje površnike, ne-premočljive haveloke, haveloke iz veljblo-dove dlake (Kameelhaar), mantile in plašče za gospe itd. Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Z» dobro blago se jamči. Tapetniška kupčija % OHKEKA | v Ljubljani, Šelenburgove ulice 1 $ dobroznana preč. duhovščini, priporočaj svoje izvrstne modroce na peresih | (Federmatratzen) po 10 gl., nadalje ilm- i i nlce, dlvane in vsa v tapetniško \ obrt spadajoča dela. V .. „ 2Í - S •C •te M s s> 2 O V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri SCŠT Jakobu Zalazniku dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. Priporoča se za naročila ob primicijah, svatovščinah, imen-dneh in raznih slovesnostih. NJega Svetost papež LE O XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Lapponi-ju g. lekarnarju 6. PICCOLI-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za do- poslane Jim stekleničice Tinkture za -»« (Cena Jednl iteklenlčlol 10 kr.) wtr želodec. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bolehavim Piccolijevo želodčno tinkturo, _ . . —-;---—---* lekarnar „pri Angelu" katera krepča želodec, povečuje slast, po- , spešuje prebavljenje in telesno odprtje. | T Ljubljani, na Dunajski CCStl Naročila točno izvršuje proti povzetju G. Piccoli, ( p n (Semeni, železniške šinef 264 29 f traverze, vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, cinkasti in pocinkano ploščevino, štor je za obijanje stropov, samokolnice, vsakovrstno kovanje za okna in vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebu je, priporoča po zel6 znižanih cenah din dre j ^DrušRovič, trgovec z z&teznino Glavni trg 9/10. Ljubljana. Glavni trg 9110. Valentin Accctto, zidarski mojster iei 45-20 v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14, priporoča se slav. občinstvu in prečast. duhovščini, podjetnikom in društvom v vsa v zidarsko obrt spadajoča dela bodisi že v izvršitev novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij ali v popravljanja, prenavljanja, dozldavanja ali povečavanja starih poslopij, vzidavanja in postavljanja lončenih štedilnlh ognjišč, polaganje vsakovrstnega, osobito cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni, zagotavljajoč zanesljivo, strokovnjaško izvršitev z uporabo dobrega materijala. Priporoča se nadalje tudi v odjemanje vsakovrstne stavbinske in strešne opeke iz lastne opekarnioe, za katere izvrstnost jamči ter oddaje po najnižji ceni. Na želio daje tudi nasvete in tudi posreduje pri nakupovanju stavbenega prostora ali vže obstoječih stavb. f/C Vseskozi praktični načrti in proračuni na željo točno. "VG ♦ ♦ ♦ ♦ Št. 19.748. Razglas. 467 3-3 Pri podpisanem magistratu izpraznjeno je službeno mesto konceptnega pristava s plačo letnih 1000 gld., aktivitetno priklado letnih 200 gld. in s pravico do dveh petletnic, in pa služba konceptnega praktikanta, za katero je določen adjutum 600 gld. na leto. Prosilci za te dve službeni mesti morajo dokazati, da so zvršili juridične študije in prebili z dobrim vspehom teoretične državne izpite in pa praktični izpit v političnem uradovanji. Oni, ki praktičnega izpita še nimajo, namestijo se provizorno in se morajo zavezati, da narede ta izpit vsaj v teku treh let. Vrh tega je dokazati starost, potem znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi in vse druge merodajne razmere prosilčeve. Prošnje, opremljene z omenjenimi dokazili, vložiti je do 31. julija t. 1. pri magistratnem vložnem zapisniku. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 23. dan junija 1896. Primerna p rilo ž nois1 n a da rj I a! Friderik Hoffraann, urar, 105 24—12 na Dunajski cesti v Ljubjani, priporoča svojo zalogo vseh vrst ar žepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijaliteta in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. HKS" Poprave se dobro in solidno izvrSujejo. Iii» % (J!a >' Zobozdravnik Schweiger ortliimjo vsak (lnu od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne v hotelu ,pri Maliču' v Ljubljani, sobna št. 25-26. Najnovejše: Pariške emajl-plombe, prav iste bčje, kot zobje, zlato- in platina - plombovanje. Umeteljno zobovje in posamne zobe v zlatu vstavlja po najnovejši metodi, tudi v kavčuku. — Za vsa dela jamči popolnoma. 324 12 rwm^r^^ :KKÄKXX»oöüoöoöoüooü«ÄK A « X Zarezna strešna opeka prcšana strešna zarezna opeka (marseljska) in navadne oblike se stroji delana strešna £ opeka je po znižanih cenah vedno na pro- " daj i v tovarni Knez & Supančie 295 14~13 Ljubljana. CKXKKXXHKKKHXXX3 J. Bendik-ova v Št. Valentinu na Nižjeavstrijskem msčoh za mazanjsinlikanje je najboljše sredstvo za ohranjenje usnja in se dobiva v Ljubljani le pri tvrdki Karol Weber v Špitalskih ulicah, ponarejanji svari se si. občinstvo. 112 25—13 Pred | Restavracija Pufltsch v Žabnici, ob vznožju gore sv. Višarij. Podpisani javlja uljudno potujočemu p. n. občinstvu, da je sezidal nasproti ^N postaje Žabnica c. kr. avstrijskih železnic novo restavracijo $ ter jo opremil z vsemi potrebščinami najbolje, nameravajo obiskati slovito Osobito bodi romarjem, kateri 465 15-3 božjo pot na sv. Višarjih najbolje priporočena, ker je od tu najbližnja pot do cerkve sv. Viiarij. Za zanesljivo dobro kuhinjo in pijačo, istotako za pazno in uljudno postrežbo je najbolje oskrbljeno. — Točilo se bode izvrstno dobro vležano Koslerjevo marčno ln založno pivo, zajamčeno pristna štajerska, tirolska in laška vina, pa tudi razne mineralne vode. — Cene se ne bodo menjavale, temveč postreglo se bode s stalnimi, zmernimi cenami ob vsakem letnem času. Nosačl. spremljevalci, jezdni konji in tovorna živina, dalje sani za povratno vožnjo z gore bodo vselej na razpolago. V obilni obisk vabita uljudno velespoštovanjem Franc WoŽitZ, restavrater. Rudolf PufitSCh, posestnik. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih «enic in vrednostij Wien, I. Bezirk, U h t HII ovij o 1» O lota 1870. Izdelava perila za gospode, gospe in otroke □a debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. n v > 0) d S o > a h p* o o o Srajoe za groapode, beli cbiffon. gladke na prsih, brez ovratnika, brez maniet, 1' Trst jedna od gld. 110 do ! 70 iest „ „ 6 i5 „ 15 — Srajoe za deike, t 4 velikostih, »icer kakor gornje Jedna od gld. 1'— do 1-40 fe«t „ ,, 6-75 „ 7-75 Svltloe za gotpode, 8 vrst jedne RO kr. do gld. 1-40 Jest gld. 4 .10 do gld. 7"SO Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 2 80. Dvanajst maniet od gld. 3 30 do 4-60. 13 predlog (Vorbemden) odgld.3'ž5do5-— * O w o* o •ta S» < (D N 9> P O < O •■J «2. o 0 o< K4 <0 Za kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka •T. O, Hamami v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo c. In kr. častnikov in o. in kr. mornarico. Sir Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 8 28 « W\ T m s itlrimi sobami in prltlkllnaml oddati je s 1. avgustom v II. nadstropju hiše kamnoseka Alojzija Vodnika v Kolodvorskih ulicah. 388 9 i S se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v zanesljivo strokovnjaško izvršitev Jakob Accetto zidarski mojster, cerkvenih stavb, župnišč, zasebnih poslopij, polaganje cer- zapriseženi izvedenec c. kr. dež. sod. v Ljubljani, kvenega tlaka, demoliranje starih poslopij, prenavljanje itd. Kravja dolina it. 19, poleg znamenja po lastnem ali predloženem načrtu pod jamstvom dobrega, trpežnega tik Martinove oeste dela po nizki, delu vseskozi primerni ceni. 853 15 — 10 I J. Spreitzer, stavbeni in umetnostni ključai" w iinMf&!ii$ m*- Zahvaljujoč se najtopleje za dosedaj mi izkazano zaupanje, si usojam naznaniti, da sem ustanovil sedaj novo lastno delavnico v večjem slogu v Parnih idicali, ki, oskrbljena z najnovejšimi pomožnimi stroji, lahko popolno ustreza vsem tehničnim zahtevam, in prosim, ker razpolagam z izbranimi delavnimi močmi, tudi še nadalje mi zaupati naročila. — Priporočam se posebno v izdelovanje stenskih vezij, vijakov, sestavin za stroje iz kovanega železa, želez, ovijalnih zatvornic (Mata) katerih jedini izdelovatelj sem jaz na tukajšnem trgu, dalje za finejša umetnostno - kjučarska dela kakor: vrata, ograje za balkone, terase, stopnice in grobove, križe in podobe za zvonike, dalje svetilnice, lestence, sobno pohištvo iz kovanega železa, pristreške, kazala itd., kakor tudi vsa druga konstrukcijska dela. 4S2 6—3 Proračune in risarije zastonj in iranko. Velika zaloga stavbinskega materijala. F.P.VIDIC h Comp. v Ljubljani ponujajo po najnižjih cenali Zarezane strešnike CStrangfalzziegel), najbolje in najceneje kritje streh. Lončene peci in štedilna ognjišča izTJZtot2?e' Češke peči. Nastavke za dimnike in (Steinzeug) za vodovode, stranišča itd. CCVi iz lift 1)IClltite. CVf iii/i/11/) n,i mozajik plošče in plošče iz Portland-cementa za tlakanje ijllIilUHlV cerkva, hodnikov, trotoarjev itd. Roman -Cement. Portland - Cement 1»™™*»«norj»,,. Ognja protivno opeko in plošče. Q-tf/>isitf\ lamvt ii»f\ (Duchpapiic) ter vse v stavbinsko stroko tjLI VotlU IVpitlVU spadajoče predmete. Trstne Štor je in karbolinej. Najnižje cene. (265 30~28) Domača tvrdka AnaHofbauer Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd. v Ljubljani. Velika zaloga cerkvene obleke, orodja in posode. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke In vsa popravila. — Izdeluje ročno i it pošteno po najnižji ceni bandera In vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno. zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča Ana Hofbauer, i«> 45 20 imejiteljlca zaloge cerkvene obleke v Ljubljani. Gledališke ulioo 4. m Pleskarski in lakirarski obrt tvrdke Jo§i|i J na Bregu štev. 20 v Ljubljani se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi za vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela, osobito v prostoročno Izvršeno imitacijo vsakovrstnega lesovja. — Vsa naročila izvrši natančno z uporabo najboljšega materijala ter jamči za dobro delo po možno nizki ceni. 390 52—8 « ! I Dunajska borza. Dnč 10. julija. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. Skopni državni dolg v srebru ... . 101 , Avstrijska zlata renta ......123 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 , Ogerska zlata renta 4%.......122 . Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . 99 . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 958 . Kreditne delnice, 160 gld......355 , London vista...........119 » Nemški drl. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 58 „ 20 mark............11 - 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........44 . C. kr. cekini......................® ■> 75 kr. 70 . 40 . 20 . 75 . 45 , 50 I 80 , 75 . 73 . 51 . 45 „ 65 „ Dne 10. julija. 4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 144'gld. b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 156 Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....189 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 Tišine sreike 4%, 100 gld.......139 Dunavske vravnavne srečke b% . . . . 126 DunavBko vranavno posojilo 1. 1878 . . 107 Posojilo goriškega mesta.......112 4% kranjsko deželno posojilo.....— Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke4 % 99 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 223 „ , južne železnice . 170 „ „ južne železnice 6* . 128 , , dolenjskih ieleznic 4 % 99 50 40 25 60 25 75 <¡5 70 50 Kreditne srečke, 100 gld........198 gld. 50 ki. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. — „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ — „ Rudolfove srečke, 10 gld.......22 „ 50 r Salmove srečke, 40 gld................70 „ — „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......69 „ — . Waldsteinove srečke, 20 gld......61 . — „ Ljubljanske srečke.........22 „ — „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 156 „ 75 . Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3382 . 50 „ Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal. 2eleznic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rabljev 100....... 414 103 61 80 159 126 87 ST Nakup in prodaja "£S vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. | Zavarovanje ia zgube pri žrebanjih, pn izžreban]« najmanjšega dobitka. K ■ 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „1EBCII «olIzBile it. 10 Dunaj, Ririahilfiritruii 74 B. 66 Pojasnilav vseh gospodarskih in finančnih stvarsh, potem o kursmh vrednostih vseh ipekulaoi|skih vrsdnostnib papirja« in vestni sviti za dosego koiikor je mogoče viioueg» ubrestovanja pri popolni varnosti naloženih g 1 avn I c.