8554 4 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PRlmukSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini nnn i • Abb. postale I gruppo v^CHtl ^UU lir Leto XXXIV. Št. 237 (10.149) TRST, sobota, 7. oktobra 1978 'PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. EKSPLOZIVNA VSEBINA ZAPISNIKA, KI SO GA NAŠLI V SKRIVALIŠČU RB MED ZASLIŠEVANJEM V dJUDSKI JEČI» MORO OPISAL OZADJE POKOLA NA TRGU FONTANA? Poleg zapisnika so karabinjerji zaplenili še gradivo o strukturi teroristične organizacije, zgodovinski arhiv, ki vsebuje seznam vseh podvigov in resolucije ter druge važne dokumente - Protiteroristična akcija se nadaljuje v Rimu in v Piemontu .RIM, MILAN — P0 odkritju štirih skrivališč rdečih brigadistov v Milanu in po aretaciji devetih teroristov, je karabinjerski preiskovalni stroj stekel s polno paro. General Halla Chiesa, ki poveljuje posebnemu protiterorističnemu oddelku, se je včeraj vrnil iz Milana v Rim, kjer je dal navodila za nadaljnjo raziskovalno akcijo, pod večer pa je odletel v Turin, kjer je prav tako v teku širokopotezna protiteroristična akcija. Skratka preiskovalci skušajo izkoristiti prednost, ki so si jo pridobili ob hudem udarcu, ki so Sa zadali ultralevim teroristom v Milanu. Medtem ko general Dalla Chiesa in njegovi stotniji protiterorističnih izvedencev spredajo novo mrežo, v katero naj bi se ujeli drugi teroristi, milanski in rimski sodniki na-daljujejo s preučevanjem zbranega gradiva. Šlo naj bi za okrog 5.000 strani obsežno dokumentacijo, ki vsebuje pomembno dokazno gradivo tako za preiskavo o ugrabitvi in u-hoju predsednika krščanske demokracije Alda Mora kot tudi za operativne posege proti rdečim brigadam. Kar zadeva preiskavo o pokolu v IT1. Fani in umoru predsednika KD so rimski sodniki včeraj končno potrdili nekatere glasove in domne- V PONEDELJEK POGOVOR Z BREŽNJEV0M ve, ki so se širili v teh dneh. V skrivališču v Ul. Monte Nevoso, kjer je živela Naaia Mantovani, so res našli ■m pa so vsekakor prispevali k uojjšemu razumevanju stališč obeh Pj-riij. S svoje strani je Georges Marchais poudaril, da iz skupnega komunikeja, ki so ga objavili po zaključku pogovorov med njim in BerUnguerjem, izhaja, da je med obema partijama tudi mnogo zelo Pomembnih stičnih točk. Napovedal Jo. da bo v kratkem prišlo do srenja med francosko in špansko Partijo, vendar za slednje srečanje še niso določili niti kraja niti da-tuma in niti ravni delegacij. Francosko komunistično glasilo k* Humanite* ne objavlja nobenega komentarja o Berlinguerjevih pogo-'onh z Marchaisom, vendar v četa' ponatiskuje sklepni komunike o -Ječanju. Socialistični dnevnik «Le V*atin» pripisuje to pomanjkanje u-adnega tolmačenja skrbi obeh komunističnih vaditeljev, da bi se, Kolikor je mogoče, izognili kakršnemukoli izkrivljanju. «Le Matin* pa Pravi, d? sta Marchais in Berlin-kuer preslišala svarilo, ki ga je rtrežnjev namenil evrokomunistom ^Pisanjem Izvestij. Tajnika franco-Ke in italijanske partije namreč potujeta v svojem skupnem komu-mkeju, da je evrokomunizem načel-ua izbira, za katero ni poti nazaj. Komentar desničarskega lista «L’ AUrore» pa je, kot je bilo pričako-yab. bistveno različen. Berlinguer o Marchais sta v Parizu dokončno Pokopala evrokomunizem pod kupom lepih besed, tajnik KPI pa gre v Moskvo, da bi to sporočil Brežnje-vu. Gre, če ne drugo, za dokaj izvirno tolmačenje pariških pogovorov. (if) LONDON — V Blackpoolu blizu Londona se je včeraj končal letni kongres britanske laburistične stranke, ki je zapečatil razdor med stranko in vlado premiera Callaghana. Jabolko spora je bila vladna mezdna politika, ki so jo na kongresu ostro kritizirali. Položaj premiera se je tako še bolj ošibil v trenutku, ko so v Veliki Britaniji že vstopili v predvolilno obdobje. Sicer se bodo že prihodnji teden začela pogajanja, da bi skušali zgladiti spor, vendar so stališča tako. oddaljena, da so perspektive, da bi dosegli sporazum, dokaj omejene. bi bile tarče prihodnjih terorističnih napadov; študijo o tiskarskih tehnikah za ponarejanje vozniških dovoljenj; celoten zgodovinski arhiv RB od ustanovitve leta 1970 do zadnje akcije proti funkcionarju tovarne Alfa Romeo Ippolitu Bestonsu (vsebuje tudi kopije vssh letakov in «resolucij strateškega vodstva* organizacije); znatno količino posebnega papirja, ki ga uporabljajo pri tiskanju vozniških dovoljenj; poskus ponatisa izkaznice karabinjerskih častnikov; dnevnik radijskih komunikacij operativnih central karabinjerjev in policije; platnice «re-soluci je strateškega vodstva september 1978» ter zastavo teroristične organizacije. Dr. Gresti je nadalje poudaril, da so bila vrata stanovanja, kjer so hranili arhiv, zavarovana z zelo sodobno in učinkovito alarmno napravo in so bila neprobojna. Teroristi naj bi tudi že začeli z delom za akustično izolacijo vseh prostorov. Obenem s seznamom zaplenjenega gradiva je milanski državni pravd-nik izročil časnikarjem še izjavo z rezkim demantijem govoric, ki so se širile v teh dneh. Odločno je zanikal, da bi našli Morove slike in magnetofonske posnetke njegovih izjav, pa tudi da bi aretirali Maria Morettija, ki velja za enega najvplivnejših voditeljev RB. Dodal je še, da so ga karabinjerji v soboto obvestili o načrtovani akciji, razpletu katere je stalno sledil njegov namestnik dr. Pomarici, ki je bil v tistih dneh dežuren. Do tu uradno sporočilo, ki brez dvoma osvetljuje vsaj del ozadja bliskovite akcije proti teroristični skupini. Nekatera vprašanja pa o-stajajo kljub vsemu še brez odgovora in zadevajo predvsem vsebino zapisnika Morovih izjav. Če naj prisluhnemo govoricam, ki se širijo v Rimu, naj bi Moro razkril ječarjem ulisno ozadje pokola na Trgu ontana in strategije napetosti, pa tudi o nekaterih drugih političnih škandalih, ki so razburili italijansko jživnost; ’ Milanski «11 Giornale nuovo» kar trdi, da gre predvsem za škandal Lockheed in za prisotnost tujih obveščevalnih služb, zlasti ameriške in zahodnonemške v Italiji. S tem v zvezi velja še poudariti, da so rdeči brigadisti omenili zasliševanje pred sednika KD v svojem petem in de setem sporočilu, v katerih so tudi poudarjali, da bo gradivo na razpolago »vsem tovarišem in iskrenim revolucionarjem*. Na osnovi teh dokumentov, če naj verjamemo glasovom, naj bi pre iskovalci ugotovili zanimivo okoliščino: naslovniki in vsebina Morovih pisem naj bi bili tesno povezani z zasliševanjem. Ime naslovnika in nekateri odlomki pisem naj bi bili zato dokaj jasno sporočilo za tistega, na katerega se je obračal predsednik KD. če je vsebina zapisnika res taka ni čudnp, da je dala povod za druge glasove, po katerih so preiskovalci preučili gradivo skupaj s častniki obveščevalnih služb in da nai bi bili z njim seznanjeni tudi vladni krogi. Te domneve zaenkrat niso bile ne potrjene ne demantirane. Končno gre v okviru preiskave še omeniti, da je sodnik Imposimato včeraj popoldne zaslišal Renza Ros-sellinija, čigar intervju dnevniku «Le matin* je dvignil dokaj prahu. Ros-sellini je v zvezi s svojo oddajo 16. marca dejal, da je na osnovi analize političnega položaja napovedal možnost hude teroristične provokacije. nikakor pa ne Morove ugrabitve. (vt) L oktobra srečanje Andreotti-Schmidt RIM — Zahodnonemški kancler Helmut Schmidt se bo 10. oktobra sestal v Sieni s predsednikom italijanske vlade Andreottijem. Delovni obisk spada v okvir občasnih stikov med šefoma obeh vlad. PRVI DAN SREČANJA PREDSTAVNIKOV NARODNIH MANJŠIN SOSEDNIH DEŽEL Pregled težav in uspehov v boju za enakopravnost narodnih manjšin Uvodna poročila so podali Race (SKGZ), Paulin (SS0), Zwitter (ZS0), Smolle (NSKS), Marjana Gradnič (HAK - Gradiščanski Hrvati), Hajoš za madžarsko in Abram za italijansko narodnostno skupnost v Sloveniji - Danes razprava in obisk Goriške Predsednik SKGZ Race pozdravlja udeležence srečanja med predstavniki manjšin NA ZAHTEVO DRŽAVNEGA PRAVDNIŠTVA Catanzarska porota podpisala zaporni nalog za Franca Fr odo Padovski odvetniški juri pravnik naj bi bil ie na tujem CATANZARO — Na zahtevo ca-tanzarskega državnega pravdništva je porotno ‘sodišče, pred katerim se bo 16. oktobra nadaljeval proces zaradi pokola v Kmečki banki, včeraj po poldrugi uri posveta podpisa lo nov zaporni nalog za Franca Fre-do. Padovski odvetniški pripadnik, ki je eden od glavnih obtožencev na procesu in ki je kanec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let vodil prevratniško celico v Venetu, je izginil konec prejšnjega tedna. Daši preiskovalci ne izključujejo nobene domneve, vendarle prevladuje mnenje, da jo je Freda pobrisal. S tem v zvezi gre zabeležiti tudi govorice (čeravno so nepreverljive), da naj bi bil že v tujini. Sklep o zapornem nalogu, ki ga je v imenu sodnega zbora podpisal iiiiiiiiiiiiHiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiuimimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zaključeni sirsko-sovjetski pogovori predsednik dr. Scuteri, je bil gola formahjošt,. saj kazenski zakonik obvezuje sodnika, da ukrepa v primeru kršitve določil o prisilnem bivališču. Posvet se je zavlekel dalj časa, ket je moral sodni zbor preučiti poročila pobrije o izginitvi pa-dovskega prevratnika in potrditi lastno pristojnost. Ob koncu formalnosti je sodni zbor ukazal policiji in karabinjerjem, naj izsledijo Fre-do in naj ga zaprejo v kaznilnico, kjer bo na razpolago sodni oblasti. Zaporni nalog je v bistvu edini razplet v skrivnostnem dogodku, ki razburja demokratično javnpst. Preveč’je namreč zaskrbijojočili vprašanj, na katera so preiskovalci doslej odgovorili le .z ukrepi, ki Imajo grenak priokus zvonenja po .toči. Naj navedemo le dejstvo, da od odkritja bega straži pred vrati Fredo-vega doma pohcijska patrulja, češ .»pripravljeni smo v primeru, da bi se vrnil domov.* Glavno vprašanje, ki si ga vsi zastavljajo, pa je, zakaj je Freda izginil ravno v tem trenutku. Iz strahu pred ječo? Najbrž ne, saj bo minilo še več mesecev, preden bo' catanzarska porota izrekla razsodbo, potrebna pa bo vrsta let, da bc le-la postala polnorpočna. Prav tako ni mogoče trditi, da Freda doslej ni imel priložnosti za pobeg, saj policijsko nadzorstvo nad njim ni" bilo ravno strogo. Možen odgovor, dasi obstaja nevarnost da zdrsnemo v politično fantastiko, morda prihaja iz Milana. Med gradivom, ki so ga preiskovalci zaplenih v skrivališčih rdečih brigad naj bi bil med drugim tudi «zapisnik» Mcro-vega zasbševanja v «ljudski ječi», ki naj bi vseboval kepico novic o ozadju strategije napetosti. Mar je zaradi tega kdo ocenil, da je najbolje, če padovski odvetniški pripravnik, ki je najbrž tudi dobro poznal zakulisno dogajanje, izgine? Protest zaradi odlašanja z reformo RAI-TV RIM — Vsedržavna časnikarska zveza in sindikat časnikarjev RAI sta odločno protestirala zaradi nove odložitve seje parlamentarne komisije za nadzorstvo nad radiotelevizijskimi oddajami, ki bi morala proučiti Dredloge upravnega sveta radiotelevizijske ustanove. Na ta način — pravi sindikalna nota — se onemogočata sanacija in reforma RAI, katere glavni točki sta decentralizacija in uresničitev tretje mreže. Vse to pa ustvarja negotovost in napetost ne samo v RAI, ampak med vsemi, ki so zaposleni na področju informacije. RIM — Predsednik republike Perthu je 'sprejel na 'Kvirinalu rimske, ga župana, Argana, ki ga je seznanil z najbolj perečimi problemi italijanskega glavnega mesta. Kitajski zunanji minister v Rimu RIM — Predsednik republike Perthu je sprejel včeraj na Kvirinalu kitajskega zunanjega ministra Huang Hua, ki je v četrtek zvečer dopotoval na uradni obisk v Italijo. Govor je bil o razvoju sodelovanja med obema državama na vseh področjih in o prispevku, ki ga obe državi lahko dasta za utčjevanje svetovnega mir«. Hua Je povabil predsednika Pertinlja, naj obišče LR Kitajsko. Predsednik republike .je povabilo z zadovoljstvom sprejel Pred sprejemom na Kvirinalu je imel Huang Hua polurni pogovor z ministrskim predsednikom Andreottijem, kateremu je orisal med drugim notranji položaj na -Kitajskem ter prizadevanja, da bi Kitajska postala moderna država, pri čemer pekinški voditelji računajo na sodelovanje zahodnih industrijsko razvitih držav. Na Farnesini pa so potekali politični pogovori med obema, zunanjima ministroma, Huang Huom in Forlanijem, najprej na štiri oči, nato pa ob navzočnosti obeh delegacij. Pred tem sta ministra, podpisala dva sporazuma o kulturnem in znanstvenem sodelovanju med Italijo in Kitajsko. . lllllimilUlllimitltllHIimiMlllllllllllllMIIIIIIIIMIIHHimimillllllllMIIIIIIIIIIIJIIIMIIIIIHIIlllIMMIIIIIIIIIIIIIII SPOROČILO TAJNIKA IACCA0NINUA Vsedržavni kongres KD bo prihodnjo pomlad v Rimu Točen datum bo določil vsedržavni svet RIM — Vsedržavni kongres Krščanske demokracije bo prihodnjo pomlad v Rimu. Tako je sporočil tajnik Zaccagnini na zasedanju strankinega vsedržavnega sveta, ki se je začelo sinoči in bo predvidoma trajalo tri dni. Točen datum kongresa bo moral določiti sam vsedržavni svet, ki bo tudi določil temo kongresa. Zaccagnini je včeraj predlagal dve varianti: ali «KD s svojo tradicijo in svojimi vrednotami pred italijansko družbo in pred izgradnjo Evrope*, ali pa «Ideali KD za demokratično rast italijanske družbe in za izgradnjo Evrope*. Sicer pa je zasedanje vsedržavnega sveta posvečeno pretežno vprašanju reforme strankinega statuta, MOSKVA — Sirski predsednik Asad je včeraj zaključil svoj že drugi letošnji obisk v Sovjetski zvezi, od koder ne odhaja praznih rok: sovjetski voditelji so mu obljubili izdatno vojaško pomoč ter ga podprli pri njegovem zavračanju sporazumov iz Čamp Davida ter poudarili, da je ženevska konferenca edini sedež za reševanje vprašanj Bližnjega vzhoda. Prav na tem področju pa se položaj iz dneva v dan bolj zaostruje. Zaradi srditih bojev med sirskimi četami in kri-stjansko desnico v Bejrutu je ameriški predsednik Carter včeraj zahteval sklicanje varnostnega sveta OZN. Za tokrat se je odločil po telefonskem pogovoru z Brežnjevom, z izraelskimi, sirskimi in libanonskimi voditelji ter po propadu vseh pozivov za ustavitev ognja. (Na sliki: med pogovori sirske in sovjetske delegacije). ARETIRAN SIN RIMSKEGA MISOVSKEGA SODNIKA Alessandro Alibrandi je grozil agentom s samokresom RIM — Rimski fašistični sodnik Antonio Alibrandi, ki se je v bližnji preteklosti proslavil s svojimi neutemeljenimi sodnimi akcijami proti levičarskim aktivistom, se je tokrat znašel v resnih «družinskih» težavah, saj je policija aretirala njegovega mladega sina Alessandra, znanega misovskega pretepača. Epizoda, ki je privedla sodnikovega sina v zapor, je bila dokaj razgibana. Alessandro Alibrandi in njegov prijatelj in somišljenik Alessandro Romeo sta v četrtek zvečer stala ob nekem avtomobilu v rimski četrti Portuense, ko je privozil mimo policijski avto. Agentom se je dvojica očitno zdela sumljiva, take da je eden od policajev stopil k njima. Alibrandi je takoj zbežal, agent pa za njim. Takrat je sodnikov sin povlekel iz žepa samokres in ga naperil proti agentu, ki pa je planil nanj in mu strgal orožje iz roke. Seveda so Alibrandija in njegovega pajdaša aretirali in odpeljali na kvesturo, samokres pa so dali pregledati. Gre za revolver kalibra 38, kateremu so zbrisali serijsko številko. S podobnim samokresom je bil pred enim letom v isti četrti ubit antifašistični študent VValter Rossi. Alessandro Alibrandi je moral v preteklosti večkrat opravka s policijo zaradi udeleževanja pri škva-drističnih pohodih. Pred poldrugim letom je bil tudi aretiran v družbi z drugimi aktivisti «fronte della gio-ventu*. ki so celo streljali proti policijskim agentom. Vsi so bili takrat prijavljeni sodnim oblastem, toda kmalu zatem so bili nepričakovano oproščeni vsake krivde. V zadnjem času pa se je skupina fašističnih pretepačev zbirala v ne kem baru v četrti . Portuense, od koder so prirejali pohode proti bližnjim sedežem demokratičnih organizacij. Prav ta skupina je morda priredila pohod, pri katerem je bil pred enim tednom ubit Ivo Zini. Njegov oče, sodnik Antonio Alibrandi, pa je zaslovel, ko je v okviru preiskave o organizaciji PID (proletarci v uniformi) izdal na desetine zapornih nalogov brez vsakršne podlage. Med aretiranci je bil celo svetovno znani znanstvenik, prof. De Finetti, proti kateremu je Alibrandi izdal zaporni nalog samo zaradi tega, ker je javno izrazil solidarnost z aretiranci. Sicer pa ni Alibrandi nikdar skrival svojih simpatij do neofašistične stranke, kar ga je očitno gnalo, da je svoje poklicno delovanje usmerjal izključno proti levici, (ta) o čemer je imel uvodno poročilo član vodstva KD Vincenzo Russo. Glavne novosti zadevajo sestavo strankinega vodstva, nezdružljivost funkcij v stranki in v vladi, zastopstvo parlamentarcev na kongresu in predstavniški sistem. Zanimiv je tudi predlog o uvedbi nekakšnega «davčnega anagrafskega urada*, ki bi beležil dohodke ljudi, ki bi prevzeli kakršnokoli javno funkcijo. Po poročilu posl. Russa so sinoči zasedanje prekinili, danes pa bo na vrsti diskusija. Politična vprašanja sicer niso na dnevnem redu, pričakovati pa je, da bodo med diskusijo vsaj delno prišla do izraza, saj se v tem trenutku odvija znotraj KD dokaj kompleksna predkongresna i-gra, katere zadnje formalno dejanje je bilo imenovanje ministra Do-nat Cattina za namestnika strankinega tajnika. Prav lo imenovanje je povzročilo precej pomislekov v drugih strankah vladne večine, ko pa se je Do-nat Cattin v zadnjem času večkrat izrekel proti nadaljevanju politike nujnostnega stanja, še posebno pa proti sodelovanju s komunisti. V imenu KPI je te pomisleke javno izrazil član vodstvo Bufalini v izjavi za strankino glasilo «L’Unita»: ugotovil je, da je v tem tako delikatnem trenutku važno vse, kar lahko vpliva na politično usmeritev KD. «S tega vidika — je nadaljeval — ne tajimo, da gojimo določeno zaskrbljenost zaradi nekaterih političnih stališč, ki jih je tudi v zadnjem času izrazil posl. Donat Cattin. Vsekakor pa bomo to izbiro o-cenjevali po dejstvih in po konkretnem razvoju politične akcije Krščan ske demokracije.* (tm) Doslej sta bili že dve taki srečanji: na Koroškem prvič in nato v Lendavi. Tokrat je srečanje manjšin oziroma narodnostnih skupnosti sosednjih dežel v Trstu. Brez posebnega ceremoniala, v preprostem delovnem vzdušju, posvečenem preverjanju problemov, uspehov in izpeljanih pobud, so se v veliki dvorani sedeža slovenskih organizacij v Ul. sv. Frančiška zbran zastopniki koroških Slovencev (ZSO in NS KS), gradiščanskih Hrvatov (HAK), madžarske narodnosti iz Prekmurja, italijanske narodnostne ssupnosti v Istri in, seveda, Slovencev v Italiji. Poleg voditeljev manjšinskih delegacij, bili so tu Zvvitter (ZSO), Sa-botnik (NSKS). Fusilli (Unija Italijanov), Marjana Grandič (Hrvatski akademski klub), Hajos Ferenc predsednik komisije za narodnostna vprašanja pomurske SZLD), predsednik SKGZ Boris Race, Paulin (SSO), so se srečanja udeležili slovenski župani, tržaški pokrajinski odborniki, predsednik kraške gorske skupnosti, slovenski občinski svetovalci iz Trsta in drugih občin, goriški in beneški javni delavci, deželni svetovalec SSk Štoka, senatorka Gerbečeva in zastopniki KPI, PSI in KD. Srečanje so spremljali nadalje generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko, predsednik komisije za narodnostna vprašanja SZDLS Hartman, Geza Bačič in Saša Gruden (predsednik in podpredsednik komisije za narodnosti pri skupščini SRS), Številni časnikarji in drugi. Če naj že v samem uvodu ozna-čimj strnjeno vsebino prvega dne srečanja, je tudi tokrat prevladala solidarnost med narodnostnimi sku|> nostmi, občutek potrebe po člmte-§nejši akcijski enotnosti posameznih manjšin, navezanosti na matične narode. predvsem pa želja, da bi odpravljanje zaprek k boljšemu sporazumevanju in sodelovanju med narodi sosednjih dežel pomenilo tudi rešitev še vedno odprtih vprašanj Slovencev na Koroškem in v Italiji ter Hrvatov na Gradiščanskem. Za to pa je potreben brezkompromisen boj s šovinističnimi silami, ki težijo k tlačenju manjšinskih pravic, oziroma proces demokratičnega dozorevanja družb, ki naj manjšine sprejmejo kot enakopravne partnerje in subjekte odločanja o lastni u-šodi. V tem smislu lahko služi kot zgled praksa narodnostne politike v SR Sloveniji, kot je bilo jasno razumeti iz poročil predstavnikov Madžarov iz Pomurja in Italijanov iz Istre, katerim status samoupravne skupnosti in pa angažiranost vsega prebivalstva na dvojezičnem o-zeml.ju jamčijo širše okvire uveljavljanja in reševanja razvojnih vprašanj. Po pozdravu predsednika SKGZ Raceta, je o položaju italijanske skupnosti v SR Sloveniji spregovoril Apollonio Abram. Pojasnil je, da se italijanska narodnost v SR Sloveniji, kateri omogočajo vsestranski razvoj in družbeni razmah republiške ustavne in druge norme, statuti in nenazadnje dokument osmega kongresa ZKS, zavzema za njihovo čim globlje uveljavljanje v krajevnih skupnostih in na vseh področjih družbenega življenja. Pri tem je poudaril še vedno pereča vprašanja izboljšanja šolske strukture, obenem pa uspešno uveljavljanje narodnostnega zastopstva v delegatskem sistemu. Abram je poudaril, da se Italijani v SR Sloveniji in ne samo v njej zanimajo za izvajanje osimskih sporazumov, kakor tudi spremljajo dogajanje v okviru matičnega naroda. Zato je upravičeno zaskrbljena za pojave nasilja in nestrpnosti, kot so bile skrunitve spomenikov na Krasu. V imenu SSO je nato spregovoril Damjan Paulini ki je obširno opisal položaj naše manjšine, pri tem pa izrecno poudaril še odprto bitko proti zapostavljanju slovenskega jezika v izvoljenih organih in javni upravi. Veliko pozornost je nato Paulin posvetil perspektivam in problemom družbenogospodarskega razvoja in ohranjevanja narodnostne skupnosti na lastnem prostoru. Pri tem se je dotaknil vprašanj spreminjanja ozemlja, služnosti in razlaščanja. O položaju koroških Slovencev sta spregovorila za ZSO Franci Zvvitter za NSKS pa Karel Smolle. Zvvitter je označil trenutni položaj koroških Slovencev kot primer «zamrzlih odnosov* med manjšino in vlado, ki noče podvzeti pobud glede na to, da se bližajo upravne volitve v Avstriji. Koroški Slovenci odklanjajo sedmojuli.isko zakonodajo, kakor tudi udeležbo v zloglasnih »sosvetih*. kjer naj bi jim krojile u-sbdo veci’.ske stranke in nacionalisti. Žebjo pa biti subjekt sporazumevanja z osrednjo vlado. Pri tem je seveda pomembno, kakšno bo meana rodno vzdušje. Sedmoiulijsko zakonodajo je prav (Nadaljevanje na zadnji strani) V ODLOČEN ODGOVOR MRAČNJAŠKIM SILAM Vedno več ljudi na častni straži pred spomenikom bazoviškim žrtvam Protestna izjava medobčinskih svetov SZDL občin Tolmin, Postojna in Koper ter dolinske občine • Končno razsvetljava pri spomeniku nih družbeno političnih organizacij, I nedeljo, ko bodo do 6. ure ob spolu so se polnoštevilno odzvale vabi- i ™ii,„ _ Na bazoviški gmajni, pred oskrunjenim spomenikom Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču — simbolom odpora našega naroda proti fašističnemu zatiranju, so se tudi včeraj vrstila zastopstva antifašističnih organizacij iz vse dežele in se bodo tako vrstila tudi danes in jutri do 12. ure. Včeraj so se pred spomenikom končno prižgale tudi luči, ki jih je že pred tednom dni obljubil tržaški prefekt. Vrstijo se tudi razne protestne izjave. Medobčinski sveti SZDL primorskih občin Tolmin, Postojna in Koper so poslali naslednjo protestno izjavo: Delovni ljudje in občani Primorske z veliko zaskrbljenostjo spremljamo zadnja divjanja fašistične drhali na Tržaškem, ki oskrunja in ruši spomenike protifašističnega boja, napada sedeže slovenskih organizacij, požiga in uničuje jugoslovanske avtomobile in z nam vsem še dobro znanim fašističnim slova rjem in psovkami ščuva zoper miroljubno sožitje, enakopravne odnose med narodi in narodnostmi, napada temeljne človečanske pravice in s tem s,,odkopuje tudi vsa tista demokratična načela, ki jih vsebuje duh Osima in ki so jih v celoti podprli vsi naši delovni ljudje in občani, vse napredne demokratične sile v sosednji Italiji in vsa napredna svetovna demokratična javnost. V boju zoper vse tiste sile, ki želijo vrniti tok zgodovine nazaj v čase mračnjaštva, v obdobje nasilja, nesvobode, nestrpnosti, v zanikanje osnovnih človeških pravic, o-drekanje obstoja narodnosti, zoper sile, ki želijo ustvariti vzdušje stalne napetosti — stojijo naši delovni ljudje in občani trdno na strani vseh miroljubnih in demokratičnih sil in dajejo vso podporo boju zamejskih Slovencev in italijanskim demokratičnim silam, ko se z vso odločnostjo upirajo dvigajočim se ostankom fašizma. Protestno izjavo je na svoji včerajšnji seji sprejel tudi dolinski občinski svet. Izjava se glasi: Občinski svet občine Dolina, zbran na redni seji 6. oktobra 1978, ostro obsoja ponovno provokacijo in o-skrunitev spomenikov padlim za svobodo proti nacifašizmu. Ugotavlja, da te in podobne provokacije žalijo ustavo, ki se je rodila iz odporniškega gibanja, da so te provokacije namenjene proti mirnemu sožitju med Italijani in Slovenci v deželi Furlaniji - Julijski krajini, da spodkopavajo temelje osimskih sporazumov, ki so sestavljeni na bazi bratskega sožitja med Italijo in Jugoslavijo; zahteva od pristojnih oblasti, da se krivci izsledijo in kaznujejo; da se take provokacije pravočasno preprečijo. Vabi vse demokrate k aktivni budnosti v sodelovanju z organi javne varnosti, tako da ustvarimo demokratično budnost proti vsakemu, ki bi mislil rušiti ustavo in demokracijo. Le na tak način bo ta demokracija, pridobljena z velikimi žrtvami, ostala pri življenju. Sekcija VZPI-ANPI iz zgoniške občine je y zvezi z oskrunitvami slovenskih spomenikov sklicala v sredo v Zgoniku sestanek vseh krajev- so se polnoštevilno odzvale vabi- j meniku zastopniki tržaškega Mladin-lu in enotno obsodile taka fašistična i skega krožka, krajevnih organiza-lzzivanja. Organizacije zgoniške ob- i cij jz Trebč in VZPI - ANPI iz zgo- fino en nron7oiQ zkipIha ----i i ._. . „. . čine so prevzele častno stražo pred spomenikom bazoviškim žrtvam v noči med soboto in nedeljo, in sicer od 24. do 3. ure ANPI, KPI, PSI niške občine, zadnjo izmeno pa bodo opravili člani kulturnega društva «Ivan Trinko* iz Čedada, učiteljišča «A. M. Slomšek» in predsedstva se bo zaključila opoldne s postavit- - n ... , ,. - at- uo uuujucua uuuiuiie s posta ' g, onj,?° “'“J1 vijo marmornate plošče z imeni šti-V Pnh0d^ dneh' ^ mučenikov in datumi doseda-da bi se konkretno pogovorili o na- niih skrunitev činu in oblikah učinkovite zaščite' J h skrunltev- KDO JE ZA KAJ ODGOVOREN V POKRAJINSKEM ODBORU Na seji pokrajinskega odbora, ki je bila v sredo, 4. oktobra, so si novoizvoljeni odborniki porazdelili funkcije. Podpredsedniško mesto je bilo poverjeno odborniku Eziu Martoneju (KPI), ki bo odgovoren tudi za proračun in splošne zadeve. Martone je bil podpredsednik tudi v dosedanji upravi. Odbomištvo za javna dela je bilo dodeljeno Pietru Devesco-viju (PSDI). Odbomištvo za kmetijstvo, turizem in šport bo vodil Lucijan Volk (PSI). Za osebje ter vprašanja kulturnega in gospodarskega razvoja slovenske narodnostne skupnosti bo odgovoren Bojan Brezigar (SSk). Odbomištvo za socialno varstvo (oskrba za mladoletne, psihiatrična oskrba) so ponovno poverili Mauriziu Pessatu (KPI). Za varstvo okolja, higieno in zdravstvo bo v okviru nove pokrajinske uprave skrbel Gianfranco Carbone (PSI). Za odnose z družbenimi in sindikalnimi silami ter za zadeve gospodarskega značaja bo skrbel Paolo Nicolini (KPI). Odbomištvo za šolstvo ter kulturne ustanove pa bo kot doslej vodil Stelio Spadaro (KPI). PRIČETEK SEZONE STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA Krleževa «Leda» zastavlja občinstvu vrsto sodobnih in bolečih vprašanj Primerna počastitev 85-Ietnice velikega hrvaškega pisatelja • Komedija žela odobravanje gledalcev Sinoči je bila v tržaškem Kulturnem domu otvoritev letošnje sezone Stalnega slovenskega gledališča s premiero Krleževe «komedije karnevalske noči» «Ledan. Predstava je bila posvečena 85-letnici velikega hrvaškega pesnika in pisatelja Miroslava Krleže. Veliko število gledalcev je s svojo navzočnostjo potrdilo važnost sinočnjega dogodka. Oceno predstave bomo objavili prihodnjič, moramo pa zapisati, da so komedijo gledalci pozitivno sprejeli. Delo je režiral hrvaški režiser Vlači Štefančič, sceno je pripravil Niko Matul, kostume Ružiča Nenado-vič - Sokolič, glasbo pa je napisal A-leksander Vodopivec. V glavnih vlo- gah so nastopili Anton Petje (vitez Oliver Urban), Stane Starešinič (ve-leindustrialec Klanfar), Lidija Kozlovič (Melita, Klanfarjeva soproga), Livio Bogateč (akademski slikar Avrel), Bogdana Bratuž (Klara. Avrelova soproga). Nerina Švab je bila služkinja Tanny, prvo damo je igrala Mira Sardoč, drugo damo pa Tanja Smotlak, Jožko Lukeš je bil gospod. Včerajšnja predstava pomeni brez dvoma dober začetek sezone, tako Po navzočnosti občinstva, kot tudi po pomenu predstave. Delo je zahtevno in prav gotovo aktualno tudi za današnji čas. V njem prideta do izraza Krleževa socialna kritika in Cecovinijevemu enobarvnemu manjšinskemu odboru so po vsej verjetnosti dnevi šteti. Med strankami ustavnega loka, ki se pod šouom zadnjega volilnega izida niso znale zediniti okrog skupnega programa in kandidata za župansko mesto, _______ _ se v tem zadnjem razdobju vse ja- meni stražili predstavniki openske i sneje oblikuje enotnost, ki se izraža sekcije KPI, Mladinskega krožka j predvsem v obsodbi sedanje občim s Proseka in Kontovela, ter dijaki ske uprave in teženj, ki jih leta slovenske strokovne šole, dopoldne matere učencev z osnovne šole «Bazoviških junakov* v Rojanu, dijaki liceja F. Prešeren, dijaki treh slovenskih višjih srednjih šol iz Gorice ter člani Bora, ki bodo prevzeli tudi izmeno do 18. ure, skupaj s predstavniki PD Gruden iz Nabrežine, do polnoči pa bodo stražili zastopniki smučarskega kluba iz Devina. PSI iz Trsta ter občinski in pokrajinski svetovalci KPI ter člani vodstva tržaške federacije KPI Častna straža se bo zaključila v izraža. Potem ko so se o sedanjem položaju na občini ter o programu, ki ga .je župan Cecovini predložil na zadnji seji občinske skupščine, nedvoumno izrekla pokrajinska vodstva KD, KPI in PRI, se je na predsinočnji seji o tem jasno in o-dločno izreklo tudi pokrajinsko vodstvo PSI, ki je med drugim sprejelo odstop Gianfranca Carboneja s tajniškega mesta, ker je ta funkcija nezdružljiva s funkcijo odbornika na pokrajini, ter na njegovo mesto izvolilo Augusta Segheneja. Pokrajinski odbor PSI je povsem llliiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiimniiiiiuiiitiimiimtfiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiii USPEH SOLIDARNOSTI MED DEMOKRATIČNIMI SILAMI MLADINSKI KROŽEK Prosek - Kontovel vabi vse vaščane na predavanje, ki bo v ponedeljek, 9. t.m., ob 20. uri v Soščevi hiši na Proseku, na temo: TRENUTNI POLITIČNI POLOŽAJ SLOVENCEV V ITALIJI Predaval bo predsednik SKGZ BORIS RACE. Vabljeni! SPD IGO GRUDEN vabi na predavanje dr. KARLA ŠIŠKOVIČA POLOŽAJ SLOVENCEV V SEDANJEM POLITIČNEM TRENUTKU V ponedeljek, 9. oktobra, ob 20.30 v d ..štvenih prostorih. Vljudno vabljeni! Visioli (KPI) predsednik rajonskega sveta v Rojanu Občinski odbor LPT ponovno onemogočil rabo slovenščine, ki jo zagotavlja člen 27 pravilnika, ker ni poskrbel za tolmača Sinočnje nadaljevanje umestitvene seje rajonskega sveta za Rojan, Greto in Barkovlje sta označevali dve pomembni dejstvi. Prvo, izredno negativno, je predstavljala odsotnost občinskega tolmača, s čimer je manjšinski odbor «melonarjev» ponovno onemogočil slovenskim svetovalcem rabo slovenščine, do katere imajo pravico po čl. 27 pravilnika o delovanju rajonskih konzult. (Ali naj spet trepetamo v pričakovanju «demantija» pristojnega občinskega odbornika?). Po drugi strani je pa pri odločilnem glasovanju o predsed niku prevladala solidarnost demokratičnih strank, ki je ponovno povsem osamila predstavnike LPT in njihova fašističnega in indipenden-tističnega pomagača. Po kratkih glasovalnih izjavah, pri katerih je skupina KD napovedala oddajo bele glasovnice, kandidat KPI je pozval k podpori demo-krr.Lčne stranke, ki so se sporazumele o enotnem programu, in sta se za enotnost zavzela tudi predstavnika PSI in SSk (ki je govoril v slovenščini, a je ostal njegov poseg brez prevoda), je sledilo odločilno glasovanje v balotaži med Vi-siolijem (KPI) in Zappalajem (LPT). Pri 19 pristotnih (manjkal je eden od 6 zastopnikov meščanske liste) je kandidat KPI prejel 8 glasov (4 KPI, 1 PSI, 1 SSk, 1 PRI in 1 od predstavnikov KD, pri katerem je odločil demokratični čut odgovornosti), zastopnik LPT je pa poleg svojih 5 prejel, kot običajno, še glas fašista in predstavnice MIT. Novoizvoljeni predsednik Visioli je takoj po umestitvi predlagal, naj rajonski svet dovoli občinstvu, da postavi morebitne predloge glede de- V PAVILJONIH PRI MONTEBELU Še danes in jutri na ogled salon modelarstva EXP0M0DEL Jutri zvečer slovesna podelitev nagrad za najlepše izdelke V prostorih tržaškega velesejma, in sicer v paviljonih E in F si še danes in jutri (od 10. do 13. in od 15. do 20. ure) lahko ogledamo 2. vsedržavni salon modelarstva «EX POMODEL*, na katerem nastopa kakih 200 razstavljavcev z 2000 miniaturnimi izdelki od modela nekdanje egipčanske ladje do tankov in raznih vojaških naprav iz prve Danes se poročita IRENE GOIZA in JURE VESNAVER Sekcija KPI Just Pegan Opčine - Zgonik jima iskreno čestita in želi obilo sreče na novi življenjski poti. in druge svetovne vojne, od prvih do najsodobnejših letal, itd. Približno polovica vseh razstavljenih modelov sodeluje na 2. mednarodnem natečaju za najlepše izdelke iz plastike. Posebna žirija, ki ima nalogo oceniti eksponate, se bo danes sestala na posebni seji, da prisodi nagrade (po tri za vsako kategorijo modelov: letala, ladje, ci vilne in vojaške naprave, vojaki in diorami). Uradna podelitev nagrad pa bo jutri ob 18. uri v konferenčni dvorani na velesejmu. • Jutri bo prepovedano parkiranje od 13.30 do 17. ure v naslednjih ulicah: škedenjska ulica, na odseku med Ul. Baiamonti in Ul. dei Giar-dini; Ul. dei Giardinii na odseku, ki gre od škedenjske ulice do hišne štev. 59/1; Ul. Pitacco in Ul, Soncini. lovanja konzulte, ki mora steči takoj. Skupinica «melonark», ki si bržkone pritrgavajo urice družinske sreče in najbrž zasluženega počitka, da prisostvujejo po vrsti sejam rajonskih svetov, da jih (z velikim občutkom za dostojanstvo demokratičnih ustanov) motijo s svojimi puhlicami, še posebej ob nastopih slovenskih predstavnikov, ni imela kaj povedati. Pod predsedstvom Visio-lija so se zato takoj sestali načelniki skupin, da se dogovorijo o nadaljnjem delu. (Iv) negativno ocenil programske izjave I davanja o problematiki slovenske sedanjega prvega občana Cecovinija 1 manjšine v Italiji, ki naj bi bila po i--. _ i . 1 ‘ — i • • ■ t_ 1 * ' _ 1_ 7m n lpAnitrln n /-v c* n/\r rr11 n Avrf‘1 ni7Q ter politične cilje, ki jih sedanji ob činski odbor Liste za Trst zasleduje. S tem v zvezi je socialistično vodstvo jasno naglasilo, da zavrača težnje tistih, ki bi radi odtrgali naše mesto iz širšega vsedržavnega in mednarodnega toka ter razpršili vsakršno perspektivo industrijskega razvoja. Na predsinočnji seji pokrajinskega odbora PSI, ki .je trajala zelo pozno v noč, je bil jasno poudarjen še en aspekt sedanje politike tržaških reakcionarnih krogov. Podčrtana je bila namreč posredna odgovornost nekaterih predstavnikov Liste za Trst, ki so na javnih manifestacijah s svojimi alarmističnimi izjavami glede etničnega propadanja Trsta omogočili vzpostavitev takšnega političnega vzdušja, ki nas spominja na vzdušje pred dvajsetimi leti in ki se odraža kot nevaren simptom z vandalskimi napadi na spomenike padlim partizanom ter na jugoslovanske državljane. Pokrajinski odbor PSI zato po-verja stranki nalogo, je izrecno rečeno v tiskovnem poročilu, ki je bilo izdano proti koncu seje, da prevzame vsakršno pobudo, ki bi zagotovila premostitev sedanjega položaja na občini ter privedla v čim krajšem času do sporazuma med strankami ustavnega loka ter do sestave trdne in demokratične večine v občinskem svetu, (dk) • Jutri bo na Rotondi del Boschet-to prepovedano parkiranje zaradi blagoslavljanja živali. Prepoved bo veljala od 7. ure do zaključka o- Delegacija MO SKGZ v Kopru V četrtek zjutraj se je delegacija Mladinskega odbora pri SKGZ sestala v Kopru s predstavniki OK ZSM Koper ter Komisije za mednarodne odnose pri koprski ZSM. Na sestanku sta delegaciji predlagali dosedanje opravljeno sodelovanje na mladinskem področju ter nakazali nove možnosti skupnih akcij do konca letošnjega leta. Med najvažnejše naj omenimo skupen seminar, ki bo novembra meseca v Kopru, na katerem bodo tudi sodelovali člani ostalih obmejnih OK ZSM ter mladinci italijanske manjšine v Jugoslaviji. Poleg tega sta se strani sporazumeli za informativna pre- raznih koprskih osnovnih organizacijah ZSM ipd. V razgovoru so se nato tudi dotaknili priprav na 10. kongres ZS MS, ki bo prihodnji teden v Novi Gorici, ter morebitnem sodelovanju zamejske mladine na pripravah na 10. kongres Zveze socialistične mladine Jugoslavije, ki bo decembra meseca v Beogradu, (ik) VČERAJ V GRLJANU in čuvanja partizanskih obeležij na ull,l>,(lll,,l>,lll>>l,l,lli>,l>l,,ll,l,,,1,,11>ll,llll,l,,>lll,,,,,,|,Hiiiiiii>iiiiiiAiiiiiiiiiuii,iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiitiitMiiiiiniitifiuiiitiiiiif«iMiiiiititiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitittiiiiiiiniiimiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiii območju zgoniške občine. .... ......___________________________ .zr.________________________________________z____________________ _________________ . . _ _________ Na častni straži so se včeraj vrstili do 6. ure zjutraj člani Tržaškega partizanskega pevskega zbora in tržaške VZPI-ANPI. Do 12. ure so stražili člani Stalnega slovenskega gledališča in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ter učiteljice in šolarji od Domja, od polnoči do 13. ure pa so stražili tudi tržaški skavti. Popoldne so jih zamenjali predstavniki športnih, prosvetnih in drugih organizacij iz Križa, Slovenskega kluba iz Trsta in Adrie iz Lomjerja, v sinočnji zadnji izmeni pa so bili na vrsti predstavniki openske sekcije KPI, devinsko-nabrežinske sekcije VZPI-ANPI, Mladinskega krožka iz Gorice, delovnega kolektiva Tržaške kreditne banke. Slovensko kulturno gospodarske zveze ter pet mladincev iz Beneške Slovenije. Danes bodo v prvi šestumi iz- SE ENO JASNO STALIŠČE PRED SEJO OBČINSKEGA SVETA \odstvo PSI za premostitev sedanjega položaja na občini Augusto Seghene izvoljen za novega pokrajinskega tajnika stranke Začetek 3-dnevnega seminarja o reformi kazenskega prava Govorili so sodniki, pravniki in kriminologi iz Italije, Španije in Francije • Sindikat UIL poziva vse delavce, ki so jih upokojili po oktobru 1973 in prejeli odpravnino ENPAS, naj se zglasijo na sedežu UIL, soba št. 27, Trg Papa Giovanni 6, ob delavnikih, razen ob sobotah, od 9. do 12. in od 16. do 19. ure, za informacije. SEJA GO SSŠ Sindikat slovenske šole obvešča, da bo seja glavnega odbora v torek, 10. oktobra, ob 16. uri v prostorih sindikata v Ul. Fabio Filzi 8. V hotelu Adriatico Palače v Grlianu se je včeraj pričelo tridnevno zasedanje delegacij sodnikov, pravnikov in kriminologov iz Italije, Španije in Francije. Osrednja tema seminarja je razprava o novih pravnih ukrepih za zaščito družbe, prireja pa ga Mednarodno središče za. varstvo družbe s sedežem v Rimu. Znano je, da so v vseh teh treh državah še vedno v veljavi zastarela zakonska določila, s katerimi se je težko upirati naraščajočemu nasilju. Poleg tega pa se kriminalna dejavnost pojavlja v popolnoma drugačnih oblikah, kot se je to dogajalo še pred nedavnim, zaradi česar pripravljajo v vseh teh državah reformo kazenskega prava. Delo seminarja je odprl predsednik državnega centra za varstvo družbe sen. Gonella, ki je v svojem nagovoru med drugim poudaril potrebo po večjem mednarodnem usklajevanju kazenskega nrava. Spregovorili so tudi tržaški župan STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU RAZPISUJE « sliebri') .’ A 6 O N M A za sezono 1978-79 Vrsta abonmajev v Trstu Red A (premierski) Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v kredo) Red E (mladinski v četrtek) Red F (druga sobota po premieri) Red G (popoldanska predstava na dan praznika) Red H (mladinski) Red I (mladinski) Red J (mladinski) Vljudno prosimo vse abonente, da dvignejo izkaznice pri blagajni Kulturnega doma, Ulica Petronio 4, od 10.30 do 12 30 ter eno uro pred pričetkom predstav. Abonmaji in vstopnice so še na razpolago. Cecovini, rektor univerze De Fer-ra, predsednik Mednarodnega središča za varnost družbe Francoz Marc Ancel, univerzitetni profesor iz Madrida Marino Barbero Santos ter predsednik organizacijskega odbora in predsednik tržaškega prizivnega sodišča Zumin. Vsi so ood-črtali važnost pobude, saj imajo vse tri države skupne interese na področju varnosti družbe in reforme kazenskega prava. Kot je še posebej poudaril španski predstavnik, je za to državo tako kontak-tiranje še posebno nujno v trenutku, ko je država izšla iz 40-letne fašistične diktature in namerava izpeljati reformo kazenskega prava vzporedno z izdelavo nove ustave. Poleg teh uglednih osebnosti so se uvodnega dela seminarja udeležbi še vladna podkomisar La Rosa, pokrajinski odbornik Devescovi, glavni državni pravdnik Giannuzzi, predsednik sodišča Geraci, predsednik deželnega upravnega sodišča Buscema, finančni intendant Licciardello, svetovalec računskega dvora Amabilino, polkovnik Azza-rone, polkovnik Mittiga in podpolkovnik Vannucchi. Po uvodnem delu se je začela razprava, v katero so posegli prof. Pisapia, Christian Feuillard, Jose Ramon Casabo, prof. Gallo, prof. Jean Pradel tet Candido Conde Pnmpido, ki so spregovorili o raz- predvseftr-pa' & fmdrctji; ki naj •j« ima kazen. oster posluh za bivanjske situacije in praznino meščanskega sveta. Na splošno je bila solidna tudi postavitev dela. Za naše občinstvo je komedija zanimiva, saj se v delu srečujemo s problemi in situacijami, ki večkrat označujejo našo stvarnost. Vključitev «Lede» v repertoar pomeni naše aktivno vključevanje v jugoslovanski kulturni prostor, kar seveda odgovarja našim potrebam. Po včerajšnji premieri lahko znova potrdimo, da je bilo gledališko dejanje pomembno za ves kulturni Trst. Uspeh nove uprizoritve SSG se bo izoblikoval še v ponovitvah. Mislimo, da smo letos pred pomembno in zanimivo sezono, ki bi morala privabiti v naše gledališče čimveč ljudi. To bo seveda najboljša nagrada za gledališke delavce SSG. (am) Sestanek v Križu Antifašistični odbor in sekcija VZ Pl - ANPI iz Križa sklicujeta za danes, 7. oktobra, ob 19.30, v Ljudskem domu sestanek predstavnikov vseh vaških organizacij za koordinacijo straže pri vaških spomenikih. Gostovanje toskanskega deželnega gledališča Prihodnja teden bo prišlo na gostovanje v Trst toskansko deželno gledališče z Molierovo komedijo «Plemeniti meščan* in Petitovo komedijo «A morte dint’ o lietto ’e don Felice*. Molierovo komedijo bodo u-prizorili prihodnji petek v režiriji Carla Cecchia. Slednji se je v svoji režiji poslužil določenih prijemov cammedie delTarte. V delu nastopajo Mara Baronti, Antonio Berto-nelli, Carlo Cecchi, Michele De Marchi, Annalisa Tierro, Claudio Morganti, Gigio Morra, Tullio Orto-lani, Antonella Pischedda, Maura Sandona, Alfonso Santagata, Aldo Sassi in Maria Toffano. breda Osumljenec umora zlatarja Barucha iz Hamburga v koronejske zapore Spretni tatovi odnesli izpred nosa trgovca za dva milijona lir blaga Včeraj so na tržaško kvesturo prepeljali iz Hamburga, kjer so ga letos aprila aretirali, apolida poljskega porekla Grzegorja Turskega, ki je osumljen umora tržaškega zlatarja Barucha. Tursky bi sicer moral dopotovati že v četrtek v Trst z letalom, a se je nosadka temu uprla, tako da so ga posta vili, seveda ob primernem varnost nem spremstvu, na vlak, s katerim je sinoči dospel v naše mesto. Najprej so ga prepeljali na tržaško kvesturo, nato pa v koronejske zapore, kjer ga bosta zaslišala državni pravdnik Staffa in preiskovalni sodnik Giancotti. Medtem ko je Tursky v rokah i-talijanske policije, je njegov pajdaš Bromislav Knapinski še vedno v zaporu v Hamburgu, od koder ga bodo čimprej prepeljali v Trst. Kakšni so lahko rezultati, kadar se v nepridipravu skladno prelivajo lastnosti, kot so drznost, hladnokrvnost, spretnost in iznajdljivost? O tem ve marsikaj povedati 22-letni Maurizio Codnic, poslovodja trgovine z oblačili «Paprique» v Carduccijevi ulici 23, ki se je poldrugo uro ukvarjal kar s tremi takšnimi nepridipravi in se sploh ni zavedal, da so mu pred nosom odnesli tri kožuhe, drag dežni plašč in dve obleki, kar znaša skupno dva milijona lir vrednosti. Za vse to blago pa so plačali samo 10.000 lir. Prvo dejanje tega svojevrstnega tatinskega podviga se .je odigralo predvčerajšnjim okrog poldne. V trgovino z eksotičnim imenom sta vstopila dva elegantno opravljena moška nekoliko temnejše polti. Po zadržanju sodeč bi lahko bila dva diplomata iz kake arabske države. Pomerila sta si hlače, pustila trgovcu desettisočak ter dejala, da se po blago vrneta naslednjega dne. Toda vrnila sta se že popoldne z neko tretjo osebo. Tokrat jih niso zanimale samo hlače, temveč pomerjali so si kar vse po vrsti. Od časa do časa je eden od treh. izmenično, s to ali ono pretvezo odšel iz trgovine, pa se spet vrnil. Vse to .je trajalo poldrugo uro, na koncu pa so možaki zapustili trgovino, ne da bi kupili eno samo krpo. Poslovodja Codnic je nekam čudno gledal za njimi, češ, glej, spet čudaki, ki ti vse prevrnejo in ne kupijo ničesar. Toda istočasno ga je obšla tudi huda slutnja. Ko je skrb- HltllGE VEST! NA ZADNJI STKANI neje pregledal svojo robo, je spoznal, da so ga »diplomati*, ki so med sabo govorili v francoščini, krepko potegnili, (dk) • Tržaški občinski zdravnik je javil naslednje primere nalezljivih bolezni, ki so jih zasledili v Trstu od 25. 9. do L 10. 1978: 1 primer škr-latinke, 29 primerov griže, 1 primer mononukleoze, 3 primere salmonelo-ze, 2 primera noric (I izven tržaške občine), 5 primerov srbečice (3 izven tržaške občine). V Tržiču aretirana vlomilca v Rossonijcvo vilo Dva mlada Tržičana, ki sta pred mesecem dni okradla tržaškega trgovca Sergia Rossonija in odnesla iz njegove vile poJ tržaško obalno cesto 28 umetniških slik in vrsto drugih dragocenosti, so karabinjerji iz Tržiča aretirali včeraj ponoči. Do aretacije je prišlo, ker so karabinjerji sledili 51-letnemu Antoniu Di Drusco iz Trsta, Ul. Ginnastica 35. Ta je znan prekupčevalec ukradenih predmetov in v četrtek zvečer ga je karabinjerska izvidnica opazila v Tržiču ter mu pričela slediti. Na samotnem kraju pri rimskih termah za tržiškim pristaniščem se je ustavil in se pričel pogovarjati z neznanim človekom, ki je zbežal, ko je zagledal karabinjerje. Di Dru-sca so ustavili in v bližini naleteli na citroen, v katerem je bil 25-letni Giuliano D'Orso iz Tržiča, Ul. Delle Vigne 9. Pri njem so našli 29 slik in več drugih predmetov. Na zaslišanju je D’Orso povedal, da je stvari ukradel pred mesecem dni skupno s prijateljem 23-letnim Luigijem Marconejem iz Tržiča, Ul. Rosselli 23 in da sta 33-letnemu Gio-vanniju Cocianiju prav tako iz Tržiča, Ul. San Nicold 37 nekaj dni prej prodala dve perzijski preprogi, ki sta bili prav tako ukradeni v Rossonijevi vili. Sodnik je odredil aretacijo četverice. Vsi se nahajajo v goriškem zaporu. Resolucija odbora časnikarske zbornice V prejšnjih dneh se je sestal deželni odbor časnikarske zbornice, ki je preučil položaj v zvezi z zavodom za socialno skrbstvo časnikarjev (INPGI). Po zadnjih vesteh bi moral INPS prevzeti kmalu posle INP Gl, proti čemur pa se je deželni odbor časnikarske zbornice odločno izrekel in soglasno odobril resolucijo predsednika Itala Soncinija, ki poudarja zahtevo po nadaljnjem obstoju INPGI. Ta ustanova, pravi resolucija, je namreč do sedaj vsesplošno zadostila zahtevam časnikarjev, medtem ko je INPS trenutno v velikih finančnih in organizacijskih težavah, tako da ne nudi nobenega jamstva. Dežeini odbor . asnikarske zbornice je poveril vsedržavnemu odboru časnikarske zbornice, odboru sindikata časnikarjev in predsedstvu INPGI nalogo, da seznani pristojne organe z resolucijo, posebno pa poziva državne organe, da preprečijo prenehanje delovanja INPGI. VLADNI KOMISARIAT V DEŽELI FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI ODDELEK ZA DELA Trst, Ul. Teatro Romano št. 17 -J1 H>S‘j)?- ulji-'* OBVESTILO V smislu določil po členu 7 zakona štev. 14 z'dne 2. februarja 1973 in zakona štev. 1 z dne 3. januarja 1978 obveščamo, da bo pri tem komisariatu — Oddelek za dela — razpisana zasebna licitacija za oddajo del za: gradnjo osnovne šole v Devinu — Občina Devin-Nabrežina — zidarska in sorodna dela — Prva transa. Izklicna cena del znaša 240.103.672 lir. — dela se bodo oddala po pravilih člena 1, črke c), kakor je predpisano v členu 3 omenjenega zakona; — zahteva se vpis v Vsedržavni zbornici gradbenikov v kategoriji II za dela v vrednosti od 500 milijonov lir navzgor; Prošnje za dosego povabila za licitacijo, napisane na kolkonavem papirju po 2000 lir, bodo morale prispeti priporočeno na ta inštitut, v roku 21 dni od objave tega obvestila v Uradnem vestniku dežele. — na ovojnici s prošnjo je treba navesti predmet licitacije; Prošnja za povabilo v ničemer ne veže uprave, ki razpisuje licitacijo. Prispevki V spomin na drago nono Marijo Vivoda darujejo družine R. Blaževič, M. Maver, M. Blaževič ter N. Blasi 50.000 za Dijaško matico in 30.000 lir za SD Bor. SPD Igo Gruden in ŠD Sokol izrekata iskreno sožalje Dušanu Radoviču in svojcem ob smrti drage mame. Po dolgi bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi KARLO PETAR0S Pogreb bo danes, 7. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Borštu. Žalostno vest sporočajo: žena Marija, mama, bratje, sinovi, nevesta, zeti, vnuki, sestra ter vsi sorodniki Trst, 7. oktobra 1978 Žalovanju se pridružuje družina Bruno Damassa. Zapustila nas je naša draga mama, nona, sestra in teta LJUDMILA (KARLINA) RADOVIČ Pogreb drage pokojnice bo danes, 7. t.m., ob 16. uri iz hiše žalosti, Nabrežina 138/A. Žalujoči sin in hči z družinama Nabrežina, 7. oktobra 1978 GORIŠKI DNEVNIK STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom OTVORITVENA PREDSTAVA Sezona 1978/79 MIROSLAV KRLEŽA LEDA ob 85-letnici avtorjevega rojstva Prevod Kran Albreht Scena ing. arh. Niko Matul Kostumi Ružiča Nenadovic • Sokolič Glasba Aleksander Vodopivec 1-ektor Ana Mlakar REŽIJA VLADO ŠTEFANČIČ Danes, 7. oktobra 1978, ob 20.30 ABONMA RED B - prva sobota po premieri; jutri, 8. oktobra 1978, ob 16. uri ABONMA RED C — prva nedelja po premieri; v sredo, 11. oktobra 1978, ob 20.30 ABONMA RED D - mladinski v sredo: v četrtek, 12. oktobra 1978, ob 20.30 ABONMA RED E - mladinski v četrtek. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom V torek, 10. oktobra 1978, ob 15.30 ERIK VOS PLEŠOČI OSLIČEK mladinska igra Baletna šola SSG Sestanek staršev otrok in baletnih pedagogov bo v ponedeljek, 9. t.m., ob 15 uri v Kulturnem domu. Koncerti Danes bo ob 18. uri v gledališču Verdi zadnji simfonični koncert letoš-nje jesenske sezone pod taktirko Lo-renzija Riccija Mutija. Na sporedu bosta Mozartova Simfonija KV 425 in Beethovnova 8 simfonija. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31-948), kjer se obenem nadaljuje prodaja gledaliških abonmajev. Gledališča DANES IN JUTRI GROPAJSKA KLAPA VABI NA SRNJAKE S POLENTO Za ples in dobro voljo bo poskrbel ansambel Lojzeta Furlana SPDT vabi vse planince jutri, 8. oktobra, na tradicionalni vsakoletni DAN PLANINCEV SPDT Zbirališče je od 8.30 do 9. ure na terenu TPK Sirena na barkovljanskem nasipu. Na sporedu bo ocenjevalni planinski pohod za skupine in družine od najmanj 3 do največ 7 članov, ki se bo zaključil na kriški gmajni «pri razbojnikih* (ob cesti malo pred vasjo s prose-ške strani na levi). Tu bo ob 13.30 na sporedu še poligon za otroke ter pozneje za starejše nogometna tekma med moškimi in ženskami ter še druge zabavne igre. Za jedačo in pijačo je poskrbljeno. TEATRO STAB1LE Pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-S so v prodaji abonmaji za gledališko sezono 1978-79. GLEDALIŠČE VERDI Pri blagajni gledališča Verdi so v Prodaji abonmaji za operno sezono 1978-79 (potrditev lanskih abonmajev do 9. oktobra). Za letošnjo sezono je »a razpolago tudi nov abonma red G, bi vključuje šest od dverih napovedanih predstav in sioer Fldčua, ■ Tosco, Trittica, balete, Aido in Maze-Po. Za podrobnejše informacije posluje blagajna (tel. 31-948). Kino Razna obvestila SPD Tabor - Opčine sporoča, da se bodo začele vaje otroške folklore. Vpisovanje do 8. oktobra pri odbornici Luciji Hrovatin vsak dan, tel. 211161 od 12 do 16. ure. Vabljeni so otroci in mladina do 14. leta starosti. Združenje Union prireja jutri, 8. oktobra, ob 16. uri v prostorih Ljudskega doma v Podlonjerju «Praznik grozdja*. Ob tej priložnosti bosta na-■stppila p^sniHg. Mar^ia |\$y<>t in Cer- Izleti Društvena gostilna - Opčine priredi izlet jutri, 8. oktobra, v Mon-tebelluno. Informacije in prijave — Ivan Ravber, Narodna ulica 160, te-j lefon 212475. Na razpolago je še ne-Arist„„ 16.30-22.00 «Welcome to Los i ^ prastih mestl Odhod bo ob 7. Angeles* K. Karradine, G. Ghap- un Razstave lin, S. Spaček. Prepovedan mladini pod 14. letom. Bitz 16.30 «Zio Adolfo in arte FU-hrer*. A. Celentano. Eden 16.00 «L'albero degli zoccoli*. Barvni film. Režija Ermanno Okni. Penice 16.00 «Lo chiamavano Bull-dozer*. B. Spencer. IBignon 15.00 «Messaggi da forze sco-nosciute*. D. Karradine. Nazionale 15.30 «Mazinga contro gli UFO Robot*. Risanke. Giattacielo 16.30 «I.'Australiano». A. Bates. S. York. Prepovedan mladini pod 14. letom. **ce|slor 16.00 «11 magnate greco*. A. Quinn, J Bissel. Pristallo 16.00 «Un taxi color malva*. C. Rampling, A. Belli, P. Ustinov, j stava bo trajala do 10. dktobra. P- Noiret. ■.———------------------------------- Pilodrammatlco 15.30 «La pomovileg- ..... , ,, .. .____ giante*. Prepovedan mladini podil Na Vasem domu Vam demon- ,R. letom. Moderno 16.30 «11 mio nome e Nes-suno*. Aurora 15.30 «Squadra antidroga*. T. Musante. P»pilo| 15.30—22.00 «Capricorne one*. Vittorio Vcncto 16.30 «Ritratto di bor-ghesia in nero*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «11 drago di Hong Kong*. J. Van Ju. *°lta 17.00 «Tre tigri contro tre tigri*. R. Pozzetto, E. Montesano. Združenje Union priredi 15. oktobra izlet na Rabac (Albona). Informacije na sedežu združenja Union v Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459, vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30, ob četrtkih od 17. do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do 12, ure. Gropajska «klapa» sporoča vsem, da so vsi vremenoslovski sateliti in tudi «Buh Bernaka* napovedali zelo lepo in toplo vreme za «Prvi gropaj-ski oktoberfest*. Te svete napovedi se dobro zavedajo gropajski «polentarji», ki so kot zgovorno priča slika, z veliko veščino «zdrseli bakrene kuatle sez uac-tom in seljo*, da ne bodo gostje dobili kakšno zastrupitev (to se danes dogaja samo v otroških vrtcih!). Zatorej nič strahu! Ne pred vremenom, ne pred zastrupitvami! Srnjaki so pripravljeni (brez rogov), dobra kapljica tudi. Polka je ukazana, tla so namazana. . . Nasvidenje v Gropadi danes in jutri! • Jutri zjutraj ob 9. uri bo novi župnik Vojko Makuc, katerega je gori-ški nadškof Cocolin umestil v Zgoniku pred tednom dni, daroval prvo mašo v cerkvici sv. Urha v Samator ci, ki spada pod zgoniško faro. Obe nem bo tudi prvo uradno srečanje s tamkajšnjimi verniki, (bs) TEČAJI SLOVENŠČINE Ustanova za spoznavanje sloven skega jezika in kulture obvešča, da je še v teku vpisovanje v štirimesečne tečaje slovenščine. Pouk za o-troke je v popoldanskih, za odrasle v večernih urah. Interesenti se lahko vpišejo v začetni, nadaljevalni a-li izpopolnjevalni tečaj. Poseben tečaj za tiste, ki jezik že kolikor toliko obvladajo. Informacije in vpisovanje v tajništvu v Ul. . Valdirivo. 30/H. nadstr. vsak delavnik (razen' v sobotah) od 17.30 do 19.30. Tei. 64-459. STANJE OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA Rešena vprašanja v nekaterih vrtcih v drugih pa je treba še kaj urediti v v Se vedno ni rešeno vprašanje novih vrtcev v Standrežu in Ronkah ■ V Ul. V. Vene to tudi letos 2 razreda - Bo vlada rešila vprašanje popoldanskega urnika v državnih vrtcih? V galeriji Rena vetia. Ul. Donota 20. razstavlja svoja dela znani tržaš-1 ki likovni mojster Deziderij Švara. Razstava bo odprta do 12. oktobra. Tržaški slovenski slikar Stano Žerjal razstavlja v galeriji »Tavolczza d'oro» na Puecherjevem trgu. Raz- Prihodnji teden anketa o zaposlenosti Prihodnji teden bodo na Tržaškem izvedli običajno trimesečno statistično anketo o obsegu in strukturi zaposlenosti na našem območju. Anketa, ki bo zajela ozemlje tržaške občine. predvideva obisk strokovnega osebja 348 družin, ki so jih organizatorji izžrebali na matičnem u-radu po pravilih, ki jih za takšne operacije predvideva Osrednji zavod za statistiko. Anketo bo vodilo osebje statističnega oddelka tržaške občine, ki v tej zvezi vabi izžrebane družine, naj sodelujejo brez pri-I Jržkov z izvajalci ankete. I striramo znane LONCE IMCO WATERLESS Ali se hočete udeležiti brez obveznosti? Darilo za vsakogar! Zastopnik MARINIČ SLAVKA-Ul. Olivers 14, MOSSA (Statale Gorica - Videm) - tel. (002) 80656 Včeraj - danes Danes SOBOTA, 7. oktobra MARIJA Sunee vzide ob 6.10 in zatone ob v-35 — Dolžina dneva 11.25 — Lu-vzide ob 11.29 in zatone ob 21.16 f Jutri, NEDELJA, 8. oktobra SIMEON Jlrcmc včeraj: najvišja temperatura ,2 stopinje, najnižja 10.7, ob 13. Ul> 17,2 stopinje, zračni tlak 1024,2 Pada. vlaga 58-odstolna, nebo sk°raj jasno, veter 16 km na uro j^hudnik, morje rahlo razgibano, ”imperatUra morja 18,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRJI Bne 6. oktobra 1978 se je v Trstu r°itilo 6 otrok, umrlo pa je 14 oseb. BODIL] SO SE: Sharon de Bosi-cbi. Luca Farneti, Alessandro Schia-Claudio Pistidria. Lavinia Apol-l0l»o. Sabrina Birsa UMRLI so: 71-letna Albina Vid-^ar vd. Agazzi. H2-letni Giuseppe L''roni. 89-let a Valena Pellarin 'b Pacherini. 92 letna Giustina Pel-‘"'osso. 75 letni Aldo Sabidussi. HO-,126 165 Opčine: tel. 211001; Prosek tel 225 141. Božje polje Zgonik: tel 225 596: Nabrežina: tel 200 121; Se sljan: tel. 209-197: žavlje; tel. 213-137. Milje: tel. 271-124. RESTAVRACIJA na morju sprejme v službo dekle ali fanta, socialno zavarovanje. družinsko vzdušje. Tel. 0565/71-584. TR1INPOLTONSKI zunanji hranilnik za nafto oddam zelo ugodno. Telefon 211221 od 19. do 20. ure vsak dan. PODJETJE išče skladišče od 150 do 200 kv. m v mestu, predmestju ali bližnji okolici. Ponudbe na O-glasni oddelek Primorskega dnevnika. ŠVAB KORADO — Assicurazioni Generali — nudi svojim klientom in prijateljem tehnične, popolne in še hitrejše zavarovalne usluge v novem uradu v Trstu, Ul. Genova 14, tel. 610345. CARLI VIRGILIO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68. 72; 850 68; A 112 72; NSU 1200 72: mercedes 200 D 70; 124 eoupe 1600 74: AR 1300 75: 1500 C 66; tunus 1300 73; 128 71: 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov, salon v Ulici Brigata Casale št. 7, tel. 826084. O letošnjem vpisu v slovenske o-snovne in srednje šole smo že pisali. Sedaj so na vrsti tudi otroški vrtci. Splošni položaj je v njih podoben lanskemu, v vrtcih je sicer nekaj o-trok manj in to opazimo v več vrtcih. Nerešeno je še vprašanje vrtcev v Ronkah in v Štandrežu (drugi razred), vendarle upamo, da se bo stvar uredila čimprej. Vrtci so občinski in državni. V Gorici imamo tri slovenske občinske vrtce s štirimi razredi. V Ul. Vittorio Veneto imajo v dveh tamkajšnjih sekcijah slovenskega vrtca letos 42 otrok. Precej otrok vozijo v vrtec starši, za prevoz drugih poskrbita dva šolska avtobusa, ki prevozita eden naselje Sv. Ane, drugi pa pot iz Štandreža do Ul. Leoni, 9. avgusta, 24. maja in do Ul. Vittorio Veneto. V tem vrtcu sta dve vrtnarici in dve pomožni osebi. Vrtec deluje v redu. V občinskem vrtcu v Ul. Torriani imajo letos 25 otrok. Odprtih vpra-čanj nimajo, morda bi bila dobrodošla kakšna igračka in kakšna risanka. Prav toliko otrok je letos v vrtcu v Ul. Forte del Bosco, kamor prevažajo s šolskim avtobusom otroke iz severnega dela mesta. Nestrpno pričakujejo, da bi v Ul. Čampi zgradili stavbo novega slovenskega otroškega vrtca. Gradijo jo v neposredni bližini poslopja osnovne šole. V občinskih vrtcih bodo tudi letos starši plačevali 8.000 lir mesečno kot prispevek zg vzdrževanje vrtca. Urnik v občinskih vrtcih bo tudi letos od 8. do 14.30, ob sobotah pa samb do 12. ure. Občinski je tudi vrtec v Števerjanu. Tu imajo letos 38 otrok. Starši plaL čujejo mesečno 10.000 lir za vsakega otroka, v vrtcu so otroci od 8.30 do 16.30. Vozijo jih iz vseh krajev občine s šolskim avtobusom. Vrtec vodijo nune, dve sta tu uslužbeni kot vrtnarici, ena pa opravlja hišna dela. Vrtci bivše ustanove ONAIRC so prešli že lani pod državno upravo. V štandrežu je letos v slovenski sekciji vrtca 30 otrok. Precej otrok je tudi v italijanski sekciji, ki je v isti stavbi. Ker pa je slovenskih otrok še za en razred (15 se jih je vpisalo), je rajonska konzulta zahtevala, da bi občina poskrbela še za to drugo sekcijo. Denar ih načrt za pregradno steno v stavbi sta gotova, vemo tudi, da je občina zaprosila šolsko skrbništvo za dodatno učnp moč, vendarle so bile vse birokratske focroalnoflti opravljene pozno. Vem«, *faHje4P*tjaj prošnja za dodatno učno moč na ministrstvu v Ri: mu. Kdaj bo to urejeno, nam ni znano. V Podgori je v vrtcu samo 22 otrok, manj kot lani. Tudi za podgorski vrtec velja ista ugotovitev kot za tamkajšnjo slovensko šolo. Premalo otrok obiskuje tako slovenski vrtec kot slovensko šolo. Zakaj? Tudi v Pevmi je malo otrok v vrtcih, komaj 17. V sovodenjski občini imajo dva vrtca, enega v Sovodnjah, drugega v Rupi. V sovodenjskem je letos 26 otrok, štirje manj kot lani. Obiskujejo ga le otroci iz Sov.-denj in Rubij. V onega v Rupi pa je vpisa, "i 30 otrok, med temi jih je deset z Vrha, ki se vozijo vsak dan v vrtec s šolskim avtobusom. Za celotno področje doberdobske občine pa deluje en dvorazredni vrtec v Doberdobu, otroke prevažajo s šolskim avtobusom iz vseh krajev občine. V doberdobski vrtec zahaja letos tudi osem otrok z Laškega, t.j. Ronk, Tržiča in štaranca-na. V vas prihajajo zjutraj z linijskim avtobusom, za povratek pa poskrbi zanje šolski avtobus tržiške občine. Vprašanje zase je napovedani slovenski vrtec v Ronkah. Prošnjo za ustanovitev sekcije slovenskega vrtca v tem kraju je šolsko skrbništvo poslalo v Rim prve dni letošnjega julija, odgovor ni še dospel. Obstaja pa v Ronkah vprašanje razpoložljivost prostora. Občina si prizadeva, da bi stvar uredila hitro in na najboljši način. Celodnevni urnik pa bo letos v vseh državnih vrtcih zelo pereč problem. To velja tako za slovenske kot italijanske vrtce. Zakon štev. 463 z dne 9. avgusta 1978 določa, da morajo otroške vrtnarice v vsej državi biti v vrtcu 30 ur tedensko, to pomeni pet ur dnevno. Poleg tega morajo biti na razpolago za drugo delo še dvajset ur mesečno. Ker so državni vrtci odprti dnevno osem ur, od 8. do 16. ure, je jasno, da je treba za normalno, poslovanje v vrtcih vzeti v službo dodatno osebje. To je v zakonu tudi predvideno. Zaradi tega je 22. septembra prišlo s prosvetnega ministrstva dovoljenje, da se vzame v službo to dodatno osebje. Nekaj dni kasneje pa je prosvetni minister podpisal telegram z nasprotno vsebino: treba je štediti, najemanje dodatnega osebja je pro ti sedanjim predpisom, zato osebja ne bodo vzeli v službo. Sindikati so sprožili vihar in že nekaj dni se na ministrstvu v Rimu vršijo pogajanja med funkcionarji in sindika listi. Če ne bo dodatnega osebja, bodo morali vsi otroci v državnih otroških vrtcih domov že ob 13. uri. To seveda ne bo prijalo tistim družinam, kjer so žene zaposlene. Osemurni pouk pa bo možen le v tistih vrtcih, kjer so že prej imeli v službi dodatno poučno osebje. Je sploh možno, da parlament o-dobri zakon, pristojni minister pa ga potem tako nesramno prezre? Novi vladni predpisi pomenijo očiten korak nazaj, med brezposelnimi pa je na tisoče otroških vrtnaric in u-čiteljic, ki so že upale, da bodo dobile dostojno delo. Vprašanje je splošnega značaja, vendarle pa zanima tudi slovenske vrtce, ki delujejo tako na Goriškem kot na Tržaškem. Mladi z Goriškega na straži v Bazovici Sinoči so sodelovali na častni straži pred oskrunjenim spomenikom bazoviškim junakom Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valečniču člani Mladinskega krožka iz Gorice, katerim je bila določena izmena od 18. do 24. ure. V prejšnjih dneh, kot smo že poročali, so sodelovali na straži tudi mladinci Domske skupnosti gojencev slovenskega dijaškega doma «Simon Gregorčič* iz Gorice ter v enotni skupini tabornikov Rodu modrega vala (RMV) tudi mladi taborniki z Goriškega. V naslednjih dveh dneh, danes in jutri (častna straža se bo namreč zaključila v nedeljo, 8. 10. ob 12. uri) je predvideno, da bodo sodelovala na častni straži v Bazovici še nekatera druga goriška društva, med katerimi Mladinski odsek PD «0. Župančič* in ŠD Juventina iz štandreža, mladinski odsek iz Sovodenj, mladinski odsek PD Jezero iz Doberdoba (skupno z drugimi dober-dobskimi dejavniki), dijaki klasičnega liceja «P. Trubar*, učiteljišča «S. Gregorčič* in trgovske šole «1. Cankar* ter druge goriške organizacije. Bazoviški spomenik, torej simbol antifašizma in borbe za svobodo, je in bo stalno opozorilo našim ljudem k budnosti zoper naraščanja mračnih in fašističnih sil, katerega moramo z vsemi našimi močmi čuvati kot. kvarilo in zgodovinski dokaz plemenite antifašistične borbe za vse bodoče rodove. IK go. kot zaradi SSk, ki ni hotela pristopiti v koalicijo. Zato je bila edina možna pot sestava enobarvnega odbora in široke koalicije. To pa ne pomeni, da je KD šla v zavezništvo s komunisti, je dejal Lon-go, prav tako je sporazum omejen na pokrajinsko upravo in so vse o-stale krajevne uprave izven njega. OTIPLJIVA KORIST OSIMSKEGA SPORAZUMA Mednarodni mejni prehod za o-sebni in tovorni cestni promet Štan-drež - Vrtojba postaja stvarnost. Po večletnih razpravah v občinskem svetu, v javnih ustanovah, na mednarodni ravni, so končno «sprego-vorili* stroji. Spregovorili- pa so tudi strokovnjaki, torej tisti, katerim je bila poverjena naloga, da izpeljejo pomembno, na politični in gospodarski ravni sprejeto odločitev. Priprava programa pokrajinske uprave Na pokrajini so se v četrtek zvečer ponovno sestali načelniki skupin. ki podpirajo sedanji pokrajinski odbor. Predsedoval je prof. Pa-gura, razprava je tekla o osnutku programa sedanjega enobarvnega odbora, ki ga podpirajo stranke u-stavnega loka. Kot smo izvedeli so predstavniki raznih strank dali svoje konkretne predloge, nekateri se nanašajo na slovenska vprašanja. Predsednik bo v kratkem dal odgovor zastopnikom strank, nakar bodo sklicali pokrajinski svet. O razpletu dogodkov v političnem Solidarnost sindikatov z uslužbenci «Passero» Tajništvo pokrajinske federacije CGIL-CISL-UIL je po proučitvi razmer v tržiški tovarni «Passero» izrazilo najglobljo solidarnost njenim uslužbencem, ki se bore v obrambo zaposlitvene ravni. Hkrati se je obvezalo, da bo sprejelo najustreznejše sindikalne ukrepe v podporo njihovega pravičnega boja, in to v okviru celovitega prizadevanja sindikalnih organizacij za vnovični gospodarski ter seveda zaposlitveni razmah v goriški pokrajini. OBVESTILO NAROČNIKOM Z novim urnikom, ki je pričel veljati v nedeljo, prihaja poštni vlak iz Trsta v Gorico kasneje kot prej in zaradi tega je onemogočeno redno pošiljanje poštnih pošiljk z glavne pošte v Gorici v krajevne poštne urade, kot so Pevma, Podgora, Šte-verjan, itd. Pri tem so prizna-deti naši naročniki v teh krajih, ki dobijo dnevnik šele naslednji dan. V dogovoru s poštno upravo bo že v prihodnjih dneh naša uprava uredila stvari tako, da bodo vsi naši naročniki, kot je oravilno, dobivali list na dom pravočasno, kot je to bilo do sedaj. Našim naročnikom se zaradi nepredvidenih težav oproščamo za dostavo lista v teh dneh. Uprava HHIHIIIIItmillHIIIIHItHIIHIIHHIIIIHIIIIIHitHItlllllllllHHIMIIIIIllllltlllllllHIIHIIIIIIIIIItlllllllllllHHIIHtlHt JUTRI, 8. OKTOBRA V Opatjem selu odkritje spomenika garibaldincem Pobudo za postavitev spomenika so dali nekdanji borci Tržaškega bataljona - Nastopil bo Tržaški partizanski pevski zbor V Opatjem selu bodo v nedeljo odkrili spomenik garibaldincem Tržaškega napadalnega bataljona, u-stanovljenega 12. oktobra 1943. leta v Lokvici na Krasu. Svečanosti se bodo udeležili nekdanji slovenski in italijanski partizani, ki bodo ob tej priložnosti poudarili neminljivost idej in bratstva, prijateljstva in sodelovanja, skovanega v skupnem boju proti fašizmu in nacifašizmu. Te ideje so tudi danes temelj sožitja ob odprti meji in obenem jamstvo, da terorizem in provokacije ne bodo pokvarili dobrega sožitja pri nas. Spomenik padlim garibaldincem so na pobudo borcev Tržaškega bataljona zgradili s prispevki Zveze borcev NOB iz Nove Gorice in_ Izole ter krajevne skupnosti Opatje selo. Pokrajinski -odbari VZjPI r ANPL iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona so se obvezali, da bodo pri svojih članih izvedli nabirko. Za manifestacijo vlada med nekdanjimi partizani ter med prebivalstvom veliko zanimanje ter pričakujejo, da se je bo udeležilo veliko ljudi z obeh strani meje, Slovencev in Italijanov. Prireditev se bo pričela ob 9.30 z zborom v Opatjem selu. Ob 10. uri bo pihalni orkester z Vogrskega igral na čelu sprevoda, ki se bo ustavil pred spomenikom. Odkrila ga bosta (ob 10.30) nekdanja partizana Tržaškega bataljona Mario Abram in Vinicio Fontanot. O ustanovitvi bataljona ter o njegovih bojih bo govoril bivši komandant Riccardo Giacuzzo, medtem ko bosta predsednik medobčinskega od „ _______„_____ , __________ bora SZDL za severno Primorsko življenju na Goriškem je bil go-1 Vlado Uršič in deželni predsednik vor na širšem sestanku pokrajin-; VZPI ANPI Federico Vincenti opi-skega sveta odbora krščanskodemo- j sala sedanji politični trenutek ter kratske stranke. Tajnik I-ongo je ! naloge demokratičnih sil, da se izve-imel dolgo poročilo, ki so ga po j dejo osimski sporazumi ter se vse obširni razpravi odobrili KD jel stransko razvijejo odnosi med Ita od vsega začetka skušala najti stič-1 lijo in Jugoslavijo. Na svečanosti ne točke s strankami, ki so vsa ta bo nastopil Tržaški partizanski pev-leta vodile sredinsko politiko in sj ski zbor. Sledila bo zabava, poskrb-tem v zvezi tudi s Slovensko skup- j ljeno bo za jedačo in pijačo. Mejni nostjo. Vendarle do tega ni prišlo prehod pri Devetakih bo za to pri- po in Gabrje prireja skupinski izlet z lastnimi vozili, člani in nečlani, naj se med 8.30 in 9. uro zberejo pred gostilno Ožbot v Rupi, od ko der bodo krenili v Opatje selo. Odkritje obeležja Marinki Ribičič V Novi Gorici bodo danes dopoldne ob 10. uri poimenovali vrtec na Trubarjevi cesti po znani druž benopolitični delavki Marinki Ribi čič. Sklep o poimenovanju je pred kratkim sprejela občinska skupščina v Novi Gorici. Ob tej priliki bodo tudi odkrili obeležje v spomin Marinke Ribičič. Večkrat je bilo poudarjeno in je prav, da tega ne pozabimo, kako je mednarodni mejni prehod Štandrež - Vrtojba bilo mogoče graditi in ga zagotovo tudi odpreti edinole na podlagi osimskega sporazuma, se pravi italijansko-jugoslovanske pogodbe, ki dokončno rešuje vsa mejna vprašanja ter postavlja temelje nadaljnjega razvoja tega prostora v obojestransko korist. Mejni prehod za cestni promet predstavlja novo spodbudo za razvoj komunikacij med obema državama in med deželo Furlanijo-Ju-lijsko krajino ter republiko Slovenijo. Še najbolj pomemben pa je ta objekt za ožjo regijo, za Goriško, ker bo razrešil zapletena prometna vprašanja, ki se pojavljajo na go-riškem mejnem sektorju, do skrajnosti obremenjenem z osebnim in tovornim prometom. Goriških mejnih prehodov, zlasti Rdeče hiše. se v zadnjem času poslužuje tudi del jugoslovanskih turistov, ki se zaradi napadov na spomenik bazoviških junakov, partizanske spomenike ter avtomobile jugoslovanskih turistov obračajo od Trsta ter se vozijo raje v Gorico, Tržič in Videm. Gorica je res z zamudo pričela graditi svoj mednarodni cestni prehod (načrtovati ga je pričela veliko pred Trstom), zato pa bo imela na razpolago komunikacijski objekt, ki bo kot edini italijanski mednarodni mejni prehod lociran v ravnini in zato ne bo podvržen vremenskim neprilikam, kot so. denimo, domala vsi alpski mejni prehodi. Standreški mejni prehod je lociran sredi obsežne ravnine, obdane z ene strani s kraškimi obronki, z druge Stranj pa z alpskim predgorjem. Njegova pozicija ob izteku spodnje Vipavske doline je tudi s turističnega ozira kar najbolj posrečeno izbrana. Ko smo se prejšnji dan sprehajali po gradbišču smo se pridružili zadovoljstvu, ki ga je izrekel župan De Simone, ker stoji blok na tako lepem kraju in je na voljo dovolj prostora, da ne bodo objekti stisnjeni drug ob drugega ter zgrajeni v višino. Že sedaj razmišljajo o dnevu otvoritve, zakaj zagotoviti bo potrebno tudi osebje, ki bo skrbelo za mejne službe. V tem pogledu je pomembna navzočnost predstavnika vlade v podkomisiji. Skratka, čez manj kot dve leti bo odleglo vsem, ki se bodo odpravljali v Jugoslavijo ali v o-bratno smer. Na prehodu Štandrež bodo imeli na voljo osem stez. ki bodo prečkale mejo. Z novim prehodom bo meja postala še bolj odprta. Izleti Ženski iniciativni odbor v Doberdobu javlja, da bo skupen izlet s Pr-vačkovkami v nedeljo. 15. oktobra. Vpišovanje je v trgovini «Pri Mili* do 10. oktobra, cena celodnevnega izleta na Dolenjsko znaša 15.000 lir. Vabljene vse ženske iz doberdobske občine. tako zaradi socialdemokratov, ki so sklenili zavezništvo s komunisti in socialisti v Tržiču, je dejal Lon-, ložnost odprt do 23. ure. tudi za potne liste. Sekcija VZPI - ANPI za Peč. Ru- STALNO SLOVENSKO (iLEDALISCE V TRSTU ORGANIZIRA SEZONO V GORICI SKUPAJ S SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ABONMA V GORICI ZA SEZONO 1978/79 Cene abonmajev za sedem predstav I. sedeži n. sedeži Mladina 12.500 lir (-'arte in balkon) 10.000 lir (parter in balkon) 7.000 Ur Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača 7.000 lir. VPISOVANJE ABONENTOV DO 17 OKTOBRA NA SEDEŽU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE, UL. MALTA 2, TEL. 24 95 TER V KATOLIŠKEM DOMU, DREVORED XX SEPTEMBRA 85, TEL 81 120 ' ABONMAJI SE VPISUJEJO TUDI NA SEDEŽIH PROSVETNIH DRUŠTEV. OTROŠKI VRTEC . 74/75 75/76 76/77 77/78 78/79 GORICA, Ulica Forte del Bosco, občinski 32 30 29 30 25 GORICA, Ulica Vittorio Veneto, občinski 32 33 33 40 42 GORICA, Ulica Torriani, občinski 28 30 26 30 25 PEVMA, državni 23 24 25 20 17 PODGORA, državni 18 19 27 26 22 ŠTANDREŽ, državni 29 30 35 30 30 DOBERDOB, državni 50 52 59 59 60 SOVODNJE, državni 34 30 30 30 26 RUPA, državni 33 31 30 28 30 ŠTEVERJAN, občinski 33 37 34 40 38 Skupno 312 316 328 333 315 f V» ‘T, 'tv? * ^ v • V sejni dvorani Zelenega križa v Crispijevi ulici št. 7/B bo danes, 7. oktobra, ob 15. uri tradicionalni sestanek s konferenco o problemih zdravljenja sladkorne bolezni. Zaželena je čim množičnejša udeležba. iliiliiiiliit mini 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 n mi um im Hill n ut rt tu it iiiiiii mig I. SEJEM RADIOAMATERSTVA, ELEKTRONIKE IN HI-FI Elektronika - sredstvo zbliževanja med narodi Razstavo odprejo danes ob 10.30 • Navzočih 52 italijanskih, avstrijskih in jugoslovanskih razstavljavcev Na razstavišču v Ul. Barca od -prejo danes ob 10.30 prvi vzorčni velesejem radioamaterstva, elektro nike in Hi-Fi v priredbi goriškega Radio cluba. Navzočih bo 52 razstavljavcev iz Lacija, Toskane, E-milije in Romagne, Piemonta, Lombardije, Veneta in drugih italijanskih dežel, poleg tega pa bodo prisotni še razstavljavci iz Avstrije in Jugoslavije, sicer s Koroškega in Slovenije, kar bo omogočilo poglobitev mednarodnih stikov na tem, pa tudi seveda na drugih dejavnost-nih področjih. Prireditev bo sploh dobrodošla vsem, ki bi se radi nadrobneje se znanili z izsledki tehnološkega razvoja elektronike v poslednjih letih, a hkrati bo nedvomno pomenila izvrstno sredstvo za večji razmah sodelovanja in trgovine v tem sektorju med domačimi in tujimi proizvajalci. Posebna pozornost bo veljala radioamaterjem oziroma njihovi pomembni vlogi ob priliki ujm, tako na primer strašnega potresa v Furlaniji: radioamaterji so tedaj bistveno prispevali k uskladitvi in pospe šitvi pomoči prizadetim. Razstave .Jutri v Sovodnjah praznik krvodajalcev Jutri bodo krvodajalci v Sovodnjah proslavili prvo obletnico usta novitve odseka prostovoljnih krvodajalcev v svoji občini. Ob 9.30 se bodo zbrali pred Kulturnim domom, sledila bo maša, ob 10.45 bodo položili venec pred spomenik padlim v NOB, ob 11. uri pa bodo podali obračun svojega dosedanjega dela in podelili priznanja najbolj zasluž nim krvodajalcem. Sledila bo zaku ska. • Goriška skupina za hilro hojo se udeleži jutri, 8. oktobra, dveh netek-inovalnih pohodov v Palmanovi v dolžini 12 oz. 25 km pod skupnim geslom «2. marcia verde*. Odhod ob 8.30 in ob 9. uri. člani GMG naj se zberejo ob 7.15 na trgu pred telovadnico CONI na Rojcah. 0 Sindikat 1IIL obvešča, vse upo kojene državne uradnike, ki so bili upokojeni po septembru 1973 in ki so že dobili odpravnino ENPAS, naj se nemudoma javijo na sedežu sin dikata. Korzo Italija 54. Dobili bodo nekatera nujna obvestila. V galeriji II Torchio je vsak dan odprta razstava sovodenjskega slikarja Bogdana Butkoviča. V galeriji Artivisive v Pasaži razstavlja Goričan Gianni Marega svoje slike. Razstava bo odprta do 15. oktobra. V umetnostni galeriji «La Serenis- sima* v Battistijevi ulici 26 v Gradišču odprejo danes, 7. oktobra, ob 20. uri osebno razstavo Mirana Ma-rizze, ki bo trajala do 22. oktobra. Kino Gorica CORSO 17.00 22.00 VValt Disney: «Pa-perino story». nato izven programa še «1 tre porcellinis in «] miste-ri degli abissi*. Scopecolor. MODERN1SSIMO 17.00-22.00 «Sette killer a caccia del professor Z». Peter Van Eyck in Letitia Roman. V barvah. VERDI 17.00—22.00 cLultimo com-battimento di Chen*. Bruce Lee. V barvah. Prepovedan mladini pod 14. letom. VriORIA 16.00— 22.00 «1^ soldates- sa alle grandi manovra*. E. Fen-wich in Renzo Montagnani. V barvah. Prepovedan mladini pod 14. letom. 'Iršič PRINCIPE 17.30 22.00 »Vigilato spe-cialei. EXCELSloR 16.30-22.00 «La maz-zetta*. J\ora Gorica ia okolica SOČA 18.00— 20.00 »Hopla v postelji*. Danski film. SVOBODA Šempeter 18.00- 20.00 «An-nie Hall*. Ameriški film. DF.SKLF. 19.30 «Veliki skavt*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči bo v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik št. 43, tel. 2972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči bo v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. F.lli Rosselii št. 23, tel. 72340. PONOVNO 0 VPRAŠANJU, KI MOČNO ZAVIRA SOVJETSKI RAZVOJ Čeprav je letošnja letina rekordna v Kremlju spet govorili o kmetijstvu Sovjeti žita ne kupujejo le zase - Velike investicije začenjajo dajati rezultate - Izredna malomarnost pri pobiranju letine - Neracionalnost bi mogli oceniti drugače SVETOVNA PRVAKINJA V ŠAHU STARA 17 LET MOSKVA — Vrhovne sovjetske oblasti se, končno, zavedajo, da je kmetijski del gospodarstva prav tako pomemben, kot je industrijski, kajti uspeh ali neuspeh v kmetijstvu pogojuje celotno ekonomijo dežele, pogojuje tudi njen razvoj. Leonid Brežnjev, ki je pred dnevi govoril o kmetijstvu v Bakuju, je predvčerajšnjim spregovoril o letošnji žetvi na političnem sestanku «na vrhu» v Kremlju, na zasedanju, ki so se ga udeležili poleg drugih še Aleksej Kosigin, Mihail Su-slov, Jurij Andropov in še nekateri najvišji voditelji Sovjetske zveze. Če upoštevamo še to, da se je temeljiteje ukvarjal s tem vprašanjem tudi CK KP SZ pred dvema mesecema, pomeni, da so se vrhovi Sovjetske zveze v kratkem času kar trikrat ukvarjali s kmetijstvom. Pri tem se vsiljuje naslednja misel: kako to, da se tako pogosto ukvarjajo s tem vprašanjem prav letos, ko prihajajo z vseh strani velike dežele vesti o zelo dobri letini? Ni morda to tudi nekakšno »konjunkturno* zanimanje prav v zvezi z dobro letino, torej dobro izbran trenutek, ker je laže govoriti o letini, ko je ta dobra, kot pa tedaj, ko je dežela v težavah. Naj bo kakorkoli, se bomo ustavili pri tem vprašanju, da bi si pobliže ogledali ta del sovjetske stvarnosti. Kakor pravijo uradni podatki, so s sovjetskih polj že pobrali 95 odst. letine ali bolje žetve. To se pravi, da tudi hujše poslabšanje vremena rezultatov ne more pokvariti, vsaj veliko ne. In ker tudi iz a-meriških virov prihajajo zadevna potrdila, bi mogli reči, da je letošnja žetev v Sovjetski zvezi spet rekordna, še boljša kot je bila leta 1976, ko so naželi 224 milijonov ton žita. To je prav gotovo lep u-speh, velik uspeh sovjetske novejše politike, ki končno posveča kmetijstvu večjo pozornost. Ta uspeh pa prihaja še bolj do izraza, če ga primerjamo z nekdanjostjo Sovjetske zveze, pa čeprav se Sovjetska zveza še ne more kosati z nekaterimi drugimi državami, ki so na tem področju dosegle še neprimerno večje uspehe in je v primerjavi z njimi sovjetsko kmetijstvo v velikem zaostanku. Toda leta 1913 so v Sovjetski zvezi pridelali 86 milijonov ton žita, torej za dve tretjini manj kot sedaj in je znašal ob sicer dobri letini poprečni donos komaj 8,2 stota zrnja na ha. Lani pa so ob nižji poprečni letini imeli 15 stotov zrnja na ha, torej skoraj dvakrat več kot nekoč. To pa je še vedno nizko poprečje, komaj tretjina jugoslovanskega in niti tretjina nemškega ali francos-skega poprečja. Še več, tudi v najboljših letinah morajo sovjetske oblasti poskrbeti za uvoz žita z Zahoda, predvsem iz ZDA. Tudi letos, v februarju, so Sovjeti kupili v ZDA 150 tisoč ten pšenice in prav toliko koruze. S tem so «zaokrožili* enoletno dobavo žita iz tujine na skupno 7 milijonov ton, kar vsekakor ni malo, pa čeprav govorimo o rekordni letini 224 milijonov ton zrnja. Seveda spadajo te razmeroma velike količine sovjetskega uvoza žita v okvir petletnega sporazuma med ZDA in Sovjetsko zvezo, ko se je SZ obvezala, da bo vsako leto kupila v ZDA do 6 milijonov ton pšenice in koruze. Teh 300 tisoč ton pšenice in koruze pa že prekaša kontingent 6 milijonov ton in je bil torej ta nakup storjen že v okviru kontingenta za prihodnjo letino. To ge pravi z drugimi besedami, da sovjetsko kmetijstvo niti v najbolj uspešnih letinah ne pridela dovolj za naraščajoče potrebe Sovjetske zveze. Vendar pa je k temu treba dodati, da so sovjetski nakupi tolikšni tudi v zvezi z zahtevami in potrebami sovjetskih zaveznikov. Kaže, da Sovjetska zveza odstopa del svojih domačih in uvoženih pridelkov deželam iz vzhodnoevropskega bloka, do katerih ima precejšnje obveznosti. Ker je na primer Poljska več let zapored doživela slabe letine, enkrat zaradi suše, drugič pa zaradi prevelike moče, gre lep del sovjetskega uvoza na Poljsko. Vietnam se je pred nekaj leti osvobodil ameriške vojske in ima sedaj težave tako s Kitajsko kot tudi s Kampučijo. Zaradi tega je v prehrambenih težavah, ker bo sanacija kmetijstva v Vietnamu še dolgo trajala. Pa tudi drugi sovjetski zavezniki niso v veliko boljšem položaju. Potemtakem se vse žito, ki ga pridela sovjetsko kmetijstvo in ki ga SZ uvozi, ne porabi v SZ. In vendar poudarjamo, da bi SZ lahko vso količino potrebnega žita za sebe in za zaveznike pridelala doma. Dovolj bi bilo, da bi se poprečni donos dvignil za malenkost, za dve, tri točki in že bi bilo zrnja na pretek za domače in tuje potrebe. Za to pa sta potrebni vsaj dve stvari: Na eni strani ustrezna zavzetost pri delu, torej subjektivni moment, na drugi pa potrebna tehnična sredstva, torej objektivni moment, to se pravi primerna mehanizacija, motorizacija in agrotehnika. Sovjetske oblasti so, kot je nedavno rekel Brežnjev, potrošile do slej v izboljšanje kmetijstva 320 milijard rubljev. Toda šele v zadnjih letih so bili ti finančni napori bolj otipljivi, kajti od 320 milijard odpade na zadnji dve petletki 213 milijard rubljev. Še posebno veliki so ti izdatki v sedanji, deseti petletki. In ti izdatki se danes že kažejo, kajti na sovjetskih poljih je okoli 3 milijone traktorjev, milijon kom- bajnov in skoraj 2 milijona tovornjakov. In še en podatek, ki govori o tem: leta 1965 je sovjetsko kmetijstvo dobilo le 27 milijonov ton u-metnega gnojila, lani 77 milijonov, letos pa približno 95 milijonov ton. To ni malo, vendar niti ni malo to, kar se od kmetijstva zahteva, kajti v prihodnji petletki, torej v dobi 1981 - 1985 bo sovjetsko kmetijstvo moralo dati v poprečju 240 milijonov ton žita. To pa je vendarle velika količina, pa čeprav lahko tu ponovimo, da bi tolikšno količino z lahkoto dosegli, če bi le za nekaj odstotkov dvignili poprečni donos, ki je v SZ nizek, približno enak ameriškemu, kjer tudi upoštevajo ekstenzivni način pridelovanja. Vendar s povsem dm-gačnimi kriteriji, kajti v ZDA se s kmetijstvom ukvarja le kakih 5,6 odstotka prebivalstva, v Sovjetski zvezi pa še vedno nad 35 odst., morda celo 38 odst., kot govorijo nekateri sovjetski viri. In še en moment, ki ga je v zvezi s sovjetskim kmetijstvom treba navesti. O tem so govorili tudi na plenumu CK KP SZ. Gre za tako imenovano neracionalnost in kar odkrito povedano za malomarnost. Ko govorimo o neracionalnosti, mislimo na stotisoče traktorjev, kombajnov in drugih strojev kmetijske mehanizacije, ki čepijo neuporabni zaradi slabe dobave nadomestnih delov. Zaradi enega vijaka, ki ga sovjetska industrija ne zna pravočasno dobaviti, čepi neuporaben kombajn ali traktor ali kateri koli drug stroj mesece in mesece. Z druge strani pa ni dovolj mehanizacije za pospravilo letine in zaradi tega gredo po zlu velikanske površine že dozorelega žita. Prav tako gre po zlu veliko letine zaradi malomarnosti v silosih, v prevozu in drugod. Dogaja se, da gre na nekaterih področjih po zlu tudi do 50 odst. letine, da ne govorimo o tem, kako sicer razmeroma pičla količina sadja ali zelenjave prispe zaradi malomarnosti do potrošnika že napol gnila. Tako ugotavljajo v najvišjih sovjetskih krogih. Skratka, dokler ne bodo sovjetski vrhovi posvetili kmetijstvu vsaj polovico toliko pozornosti, kot ga posvečajo industriji, bo kmetijstvo še vedno težka cokla v sovjetskem razvoju. Morda se tega končno vendarle zavedajo in o tem govori tudi izreden interes, ki ga za to ima Leonid Brežnjev. Agencija TASS sporoča, da je svetovna prvakinja v šahu postala 17-letna Maja Čiburdanidze, ki je z 8,5 proti 6,5 točke premagala dosedanjo prvakinjo Nono Gaprin-dašvili, ki je prav tako Georgijka kot ona in ki je bila prvakinja v šahu polnih 16 let, to se pravi, da se je prerinila v sam vrh šahovske igre v tistem letu, ko je bila sedanja prvakinja stara komaj leto dni. Maja Čiburdanidze je pri 93. potezi v 15. partiji dosegla tiste pol točke, ki ji je zagotovila prvenstvo. In ko je postala prvakinja, je o svoji tekmici rekla: «Nona je bila in bo ostala moj idol. Pred šahovsko ploščo pa ne vidim idola, pač pa le šahovsko igro*. Še nikoli se ni povzpela na tolikšno raven mlajša šahistka kot je sedanja svetovna prvakinja. S šahom se je Maja začela ukvarjati, ko je bila stara 7 let. Ko je bila stara 8 let je bila prvakinja vseh srednješolcev in srednješolk v Georgiji. Pri 12 letih je bila že v moštvu sovjetskih šahistk, ki so se spoprijele z jugoslovanskimi ša-histkami v Tbilisiju. Tedaj je z lahkoto opravila z jugoslovansko šahistko, saj jo je premagala s 4:0. Ob tej priložnosti je jugoslovanski šahovski velemojster Sve- tozar Gligorič rekel: »Nekega dne bo to dekle svetovni prvak*. In kot vidimo se veliki mojster ni zmotil. Ko je bila stara 13 let, je sedanja prvakinja Maja Čiburdanidze kar drugo za drugim potolkla vse svoj: nasprotnice na mednarodnem tekmovanju v Brasovi na Romunskem, tako da je turnir končala s tremi točkami iznad vseh drugih udeleženk tekmovanja. Hkrati je Maja tedaj postala najmlajši šahovski mojster na svetu. Pri 16. letih je postala že velemojster, lani v decembru pa je na briljanten način bila že prvakinja Sovjetske zveze, seveda v tekmovanju s sovjetskimi šahistkami. Njen oče je agronom, mati je profesorica ruščine in ruske literature. Rodila se je v Tbilisiju in tu tudi živi. Letos je zaključila srednjo šolo in se vpisala na medicinsko visoko šolo. Sovjetski velemojster Geller pravi, da igra Maja zelo enostavno igro, hkrati pa da je njen način igranja odraz izredne logike in doslednosti. Njen sedanji učitelj Tamaz Georgadze je seveda navdušen nad njenim uspehom, hkrati pa pravi, da dekle posveča šahu preveč pozornosti, ker je sposobno preždeti nr.d eno partijo tudi po ves dan. BELEŽKA S POTI PO BLIŽNJI ISTRI Res živo in trajno kulturno delovanje v Marušičih ter v okoliških zaselkih V krajevni skupnosti Marušiči, ki s prebivalstvom okoliških naselij šteje le kakih 200 ljudi, imajo kar tri zbore ter zelo dejavno folklorno skupino/ Zares nenavadno se zdi, da ima najmanjša krajevna skupnost gornje Bujščine in sicer krajevna skupnost Marušiči ,ki šteje le nekaj nad 200 prebivalcev, najbolj živahno kulturno - umetniško dejavnost in najštevilnejši pevski zbor v Bujščini. Dvakrat na teden se v večernih urah sliši iz doma kulture v Marušičih petje več kot 50 pevcev, hkrati pa se v dvorani doma v pritličju člani plesne folklorne skupine ob zvokih «Moženic» pripravljajo na nastop. Zborovsko petje in smisel za umetniško amaterstvo ima v Marušičih dolgo tradicijo. Že leta 1947. je tedanji učitelj Ivo Škrinjar organiziral kulturno-umetniško društvo in pevski zbor «Bratstvo», ki je lani proslavilo svojo 30-letnico. Starejši člani društva, kot so Franc in Josip Marušič, Felice Še-pič, Kristijan Vidjini, Joakin Djur-djevic in drugi, ki so še danes, kot so bili pred 30 leti, «duša društva* in predvsem pevskega zbora, se radi spominjajo, kako so leta 1952. nastopili v Bujah in Gunduli-čevi «Dubravki», kjer so peli znano pesem o svobodi in kako so v istem letu nastopili tudi v Zagrebu, kar jim bo ostalo nepozabno v spominu. Kot je v kulturno-umetniških dejavnostih v navadi, je KUD «Brat-stvo* doživljalo vzpone in padce, ker so se posamezni člani ali skupine članov začeli ukvarjati z dru- iiiiitiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiMHiiHiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumimiiimiiitiiiiiiiiiimi Izdelki domače obrti na ogled v Kraški hiši V Marušičih v Istri, kjer živi v vsej krajevni skupnosti komaj nekaj nad 200 ljudi, imajo kar tri zbore, med katerimi je tudi mešani zbor, ki šteje nič manj kot 56 pevcev in pevk. Vodi ga pevovodja Sepič gimi oblikami amaterizma, na primer z gledališčem ali z godbo na pihala, ki so jo ustanovili 1954. leta in ki se je pozneje preselila iz Marušičev v Momjan, ker je bilo v njej več Momjančanov kot ljudi iz Marušičev. Nove amaterske dejavnosti so negativno vplivale na delovanje pevskega zbora, ker se je število pevcev skrčilo in je začel zbor hirati. Hkrati pa na področju ni bilo dovolj mladih ljudi, ki bi zapolnili razredčene vrste zbora. Toda med tem so otroci doraščali in postali aktivna mladina, ki se je vneto spoprijela z vsemi problemi krajevne skupnosti in se lotila tudi boja, da bi Marušiči in vse področje ne bili zapuščen kraj ob beli cesti, brez vode, brez telefona, brez vsakršne delovne organizacije, v kateri bi mladi našli zaposlitev ,pač pa so se potrudili, da bi Marušiče vključili v sodobne tokove, ki se opažajo na Bujščini. Nekaj let so bili vsi prebivalci Marušičev in okoliških naselij zavzeti v akcijah za napeljavo vode, za ureditev kulturnega doma, za asfaltiranje ceste ter za napeljavo vode tudi v nekatere zaselke v okolici. In ko je 1975. leta voda prvič stekla po domovih za-selij Paliski in Brešani nad Marušiči, so se ljudje v navdušenju o-dločili za obnovo pevskega zbora in da bi se spet lotili kulturnega delovanja, ko so se napori — predvsem fizični — na ostalih prostovoljnih akcijah končali. Prvi poskus oživitve pevskega zbora je bil kar v samem začetku januarja 1976. Pred zbor je kot pevovodja stopil Lino šepič, ki je prej vodil — in še vodi — momjansko godbo na pihala. Po treh letih vztrajnega d "'la ima KUD «Brat-stvo* moški zbor s 36 člani, mešani zbor s 56 pevci in pevkami in še moški oktet. K temu dodajmo še folklorno skupino ,ki šteje pet plesnih parov, ki se pogosto zavrtijo ob godbi štirih godcev, ki igrajo na starinske inštrumente. Zbor iz Marušičev je torej najštevilnejši pevski zbor v Bujščini. Če o zboru govorimo v številkah, moramo omeniti, da ima zbor vsako leto nad sto vaj, ki se jih udeležuje od 800 do 85 odst. članov, nadalje da je zbor imel doslej že 60 nastopov ob raznih domačih slovesnostih, pa tudi drugod po Istri in na Hrvaškem, lani pa je, kot se spominjamo, nastopil tudi na prazniku komunističnega tiska v Trstu. Sedaj se pevci iz Marušičev odpravljajo v Zadar na republiško tekmovanje pevskih zborov, ki bo od 12. do 15. t.m. Zbor ima dokaj bogat repertoar, kakih 50 pesmi, p' večini istrskih narodnih, pa tudi nekaj umetniških. V galeriji Kraške hiše v Velikem Repnu se nadaljuje razstava obrtniških S tem bogatim repertoarjem je i- clei, ki je med ljudmi vzbudila veliko zanimanje (Foto M. Magajna) met zbor več nastopov kot vsa o- stala bujska društva. Za svoje uspehe se KUD «Brat-stvo* more zahvaliti predvsem dobri volji in vztrajnosti članov — kmetov in delavcev — ki radi žrtvujejo nekaj ur svojega prostega časa ,kar je tudi spodbuda za njihovega pevovodja Lina Sepiča, ki je tudi pripravljen, da se kot močno zaposlen direktor Centra za u-smerjeno izobrazbo v Bujah z nad 800 učenci, odpove kaki svoji redki prosti uri za to, da vadi pevski zbor v Marušičih. Omeniti pa je treba tudi dobro organizacijo. Zbor ima zelo aktivnega predsednika in nič manj vnetega tajnika. Predsednik zbora Vladimir Marušič - Miro je .hkrati tudi kronist zbora in.VOdinatančni pregled o vsem kar je za dejavnost , zbora pomembno. • Ob koncu se vsiljuje logično vprašanje, kako to, da ima prav v Marušičih ta plemeniti amaterizem tako dolgo kontinuiteto. Nadalje se moremo vprašati, od kod črpa svojo življenjskost, ko pa v drugih ekonomsko močnejših središčih Bujščine podobna amaterska dejavnost upada ali celo hira? Odgo- vor verjetno ni toliko v ekonomski kot v družbeni strukturi prebivalcev Marušičev in okoliških naselij. Vasi tega kraja so na kamnitem terenu ,kjer je zemlje malo in se zato prebivalci niso mogli nikoli preživljati izključno s kmetijstvom, pač pa so delali tudi v grožnjanskih kamnolomih. To se pravi, da niso bogati kmetje kot prav tako ne premožni obrtniki, pač pa bolj revni delavci, ki so se preživljali s težkim, celo težavnim delom. To pa je v njih krepilo razredno, delavsko zavest in medsebojno solidarnost. Pa tudi nacionalno zavest. Gospodarji kamnolomov so bili vsi tujega rodu, ki so jih izkoriščali. Zato so prebivalci Marušičev in okoliških naselij zasovražili tujega izkoriščevalca in se hkrati oklenili svojega hrvatstva in hrvaške besede, seveda tudi hrvaške pesmi. Nekoč, v času fašizma so jo peli bolj potiho, doma, da bi jih nepoklicano uho ne slišalo. Ko pa so dočakali svobodo, so .zapeli na ves glas, pred vsemi in za vse, še predvsem pa za sebe, da bi dali duška svojemu navdušenju in dolgo zatirani sili po kulturnem življenju. T. F. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) S pretirano naglico lahko izzovete prekinitev koristnih stikov. Rešili boste boleč problem. BIK (od 21.4. do 20.5.) Zanimive ponudbe, ki pa ne bodo spremenljive. Nekaj napetosti v družinskem okolju. Nervozni boste. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vztrajajte pri začetnem delu, kljub začetnim težavam. Okoliščine bodo omogočile srečanje z znancem. RAK (od 23.6. do 22.7.) Pozor pred neprimernimi povezavami. Možnost krajšega potovanja v poslovne ali razvedrilne namene. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaše mnenje bo objekt kritik. Uresničila se vam bo skrita želja. Potrebni cfr> nn/tiflro DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne izgubljajte po nepotrebnem dragocenega časa. Brez težav boste izpolnili obljubo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Zadovoljiti se morate s skromnejšimi uspehi. Dobili boste pismo z zanimivo ponudbo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Vaše današnje ponudbe bodo rodile dobre sadove. Nekaj težav v odnosih z ljubljeno osebo. STRELEC (od. 23.11. do 20.12.) Lotiti se bo treba reševanja praktičnih problemov. Vaša intervencija bo odločilna. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Bolje bo, če odklonite naloge, ki jim niste kos. Prijeten večer v družinskem krogu. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Svoj program za bodočnost boste morali nekoliko spremeniti. Odločilni odnosi z ljubljeno osebo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dan bo {»tekal v najlepšem redu in uspehi ne bodo manjkali. Ne objokujte velikodušnosti. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Pravilna prehrana — 1. del 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Prenos iz Manile svetovnega prvenstva v košarki 15.00 Kolesarske dirke: GIRO Dl LOMBARDIA 16.15 Avtomobilski rally v San-remu 17.00 Svet Verneja Risani filmi, 1. nadalj. 17.10 Filmska kamera in potni list dok. oddaja 17.35 Jazz 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Vesti iz parlamenta 19.20 Skrivnostno življenje Edgarja Briggsa: POGODBA — TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 14. mednarodni pregled zabavne glasbe, evrovizijski prenos 22.25 Giorgione in njegova doba Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Družina Robinson: PRIHOD — TV serija 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Dnevnik 2 — iz našega žepa 17;00 Program za otroke: Paddington — risanka 17.05 Velika prigoda — TV film 18.10 Življenjske zgodbe: Ena dežela in njeni izseljenci 4. in 5. del 18.55 Izžrebanje loterije 19.00 Dnevnik 2 — DRIBBLING Vremenska slika 19.45 Dnevnik 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 UMOR NA OTOKU TV priredba 22.30 Kabarejski spored: «Tiro al bersaglio* Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano 8.30 Trinajstletniki - TV nadalj. 9.00 Pisani svet 9.35 Mednarodna obzorja: DELAVEC V ZDA 10.25 šopek z bodečo žico TV nadaljevanka 11.15 Čas, ki živi: V PARTIZANSKI ŠOLI 11.45 Trimska TV: SMUČARSKA GIMNASTIKA 12.40 Svetovno košarkarsko prvenstvo, prenos 15.15 NIKOLETINA BURSAČ, film 16.40 OBZORNIK 16.50 Nogomet PARTIZAN - VELEŽ, prenos 18.45 Muppet show: ZERO MOSTEL 19.30 DNEVNIK 20.00 šerif v New Yorku TV film 21.35 Moda za vas 21.40 DNEVNIK 22.00 Večer slov. zabavne glasbe, posnetek iz Celja 23.10 625 23.30 DNEVNIK Koper 12.40 Svetovno prvenstvo v košarki 16.50 Nogomet: PARTIZAN - VELEŽ 19.30 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 Mladi odvetnik: ZADEVA RUSSEL TV film 21.30 Dosje našega časa: LETO 1946 22.30 Gospa in kavboj — film Igrajo Jean Artur, John Way-ne in Charles Vinninger Zagreb 15.50 Otroški spored 18.45 Potovanja 19.30 DNEVNIK 20.00 DAN DELFINOV — film 23.40 Za konec tedna ŠVICA 16.00 Program za mladino: JUNIOR CLUB 18.25 DNEVNIK 19.45 Risanke 20.30 DNEVNIK 20.45 Meja na severozahodu film TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10,00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Motivi na temo; 9.30 Življenje besed; 9.40 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.30 Kulturno pismo; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Pa se sliš’; 13.35 Orkestri lahke glasbe; 14.10 J. Kozak »Beli macesen* - šesti del rad. igre; 14.30 Končno sobota!; 15.35 Iz filmskega s,veta; 1.6.30 Odprimo knjigo pravljic; 17.05 Mi in glasba; 18.05 «Kralj Ojdip* - na- Pesmi in izvajalci narodne gasbe; 14.30 Pojejo Rita Pavone, Gilbert 0’Sollivan in Loredana Berte; 15.05 Bodite z nami; 17.05 Jazz glasba; 17.35 Zlata leta; 18.25 Schubert in Italija; 19.35 Gospod zdravnik, dober večer; 20.10 Eno uro z Michelom Stranierom; 21.05 Alcune persone - rad. igra; 21.30 Zgodovina radia; 22.15 Oddaja z E. Jannaccijem; 23.08 Lahko noč RADIO 2 6.39,., 7.30^ 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19,30, 22.30 Poročila; '6.00, 7.55 Radiodue od- pisal Sofoklej, za radio priredil „ ,go,varja; ,845 Oddaja z Brunom A. Rebula; 18.46 Vera in naš čas. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.25, 16.30, 18.30, 19.30, 20.30, 21.30, 22.30 Poročila; 7.00 - 8.30 Dobro jutro v glasbi; 8.32 Hi - fi magazine; 9.15 Poje F. Bongusto; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Glasbeni portret; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 14.00 Glasba po željah; 14.00 Album tedna; 14.33 Orkester Master Funk; 14.45 Orkester Borghesi; 15.00 Koncert na trgu; 15.45 Onore al merito; 16.05 Edig Galletti; 16.20 Flash v glasbi; 16.40 Objave in zabavna glasba; 16.45 Jugoton; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Reklame in zabavna glasba; 18.00 Vročih 100 kilovatov; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.33 - 22.00 Glasbeni wee-kend: 22.00 Plesna glasba; 22.45 Plesna glasba; 23.00 Zaključek. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.00, 7.30, 8.50 Sinoči, davi; 8.40 Včeraj v parlamentu; 10.35 Prekrasne ženske glasbe, fantazije, življenja; 11.30 Danes je na vrsti dežela Basilicata; 12.10 Oddaja z Luigijem De Filippom; 12.30 Humoristična oddaja; 13.35 Lauzijem; 9.32 II prigioniero di Zenda - četrto nadaljevanje; 10.12 La corrida; 11.00 Plošče; 12.45 Ne, ni BBC!; 13.40 Romance; 15.00 Opereta včeraj in danes; 15.45 Gran varieta; 17.55 Zbori vsega sveta; 18.35 Sodobni italijanski skladatelji; 20.00 Nismo se zbrali tukaj po naključju; 21.00 Koncert; 22.40 Tout Pariš; 23.29 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.00 Dobro jutro, rojaki na tujem; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Mladina poje; 10.15 -11.00 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki;, 11.03 V španskem koloritu . . .; 11.20 Svetovna reportaža; 11.40 Mi pojemo; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Priporočajo vam.. .; 14.05 Od arije do arije; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 S knjižnega trga; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Poletni divertimento; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Mladi levi; 20.00 in 23.05 Dnevi slovenske zabavne glasbe -Celje 78; 21.30 - 23.00 Oddaja za naše izseljence; 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba. Pogovori o davkih V ZNAKU VPRAŠLJIVEGA UČINKA BOJA PROTI DAVČNIM UTAJAM Vse ocene in vsi izračuni kažejo, da je pojav davčnega utajevanja razširjen mnogo preko predvidevanj in to na področju neposrednih kakor posrednih davščin. Finančni ministri, ki se vrstijo na tem važnem resorju ob vsaki priložnosti poudarjajo boj proti davčnemu u-tajevanju, nazadnje se je tem izjavam pridružil še ministrski predsednik. Velikanska je utaja pri posrednem davku IVA. Izvedenci in opazovalci menijo, da znaša na tem področju blizu 5.000 milijard lir na leto. Triletni Pandolfijev načrt predvideva porast vseh davščin za 2.000 milijard lir v letu 1979, kar je v primerjavi s prihranki na račun upokojencev 2.400 milijard lir za res malenkostno. Pred parlamentom je vladni za konski osnutek, ki naj bi omogočil takojšnje kazenske ukrepe, odnosno kazenske prijave proti utajevalcem IRPEF (davka na dohodek fizičnih oseb). Poseg davčne uprave oziroma kazenska prijava je bila do sedaj po zakonu vezana na izid u-pravnih prizivov pred komisijami treh stopenj .torej na rok 5 ali 6 let, kolikor taki postopki trajajo. Nov zakon naj bi tako časovno oviro odpravil. Sodni zbor naj bi okrepili z 300 specializiranimi sodniki, ki naj bi jim bil ob strani kader finančne straže. Vse kaže, da bo ta pot dolga in težavna. Ostane osnovna pomanjkljivost, ki tiči v nezadostnosti finančne uprave, saj bodo morale s te strani izvirati vse pobude za ugotavljanje utaj in za utemeljene priprave sodnim oblastem. Sploh je pravočasnost ugotavljanja dohodkov bistvenega pomena. Prav v teh dneh je finančni minister skoraj zmagoslavno napovedal, da je pred izročitvijo 50.000 ugotovitev za prvo leto davčne prijave za leto 1975. Očitno gre za malenkost, vsekakor premalo — tako računajo — v primerjavi z najmanj pol tretjim milijonom lažno prikazanih dohodkov v enem samem letu. U-prava trpi na nezadostnosti kvalificiranih funkcionarjev. Med drugim je beg najsposobnejših na osnovi znamenitega zakona o upokojitvi bivših bojevnikov znatno okrnil učinkovitost uprave. Zdaj napovedujejo sprejetje v službo kar 5.000 novih uradnikov, ki naj bi bili posebno verzi- rani pri preverjanju dohodkov na terenu. Vsekakor napovedujejo, da bo popolnejša reorganizacija uprave, če jo bodo sploh sposobni izvesti, trajala še najmanj štiri leta. Nekoliko boljši upi na področju pobijanja utaj IVA. Na nekaterih področjih znaša utaja najmanj 50 odst., drugih pa še mnogo več. Znano je na pirmer, da mnogi grosisti in nadrobni prodajalci zahtevajo dobave «brez fakture*. Pod silo razmer so na primer producenti tekstila in konfekcije prisiljeni ugoditi takim zahtevam spričo hude krize, ki razsaja na tem sektorju proizvodnje. Predvsem da bi preprečila utajo IVA na vmesni poti od proizvajalca da detajlanta, je vlada izdelala osnutek zakona, ki predpisuje precej kompliciran sistem spremnih listin ob prevozu blaga. Zakon naj bi po odobritvi stopil v veljavo z novim letom 1979. K temu ukrepu, ki bo zajel dejavnost velike množice ljudi, se bomo seveda pravo-' časno povrnili. V pripravi je končno niz novih zakonskih predpisov, ki zadevajo zadnjo verigo blagovnega toka med detajlanti in potrošniki. Uvedli naj bi zapečatene registratorje, ki naj bi zaznamovali dnevne inkase, ki jih danes prodajalec vsakodnevno le zapisuje. Za gostinske obrate pa, v iem pogiec tudi za profesioniste naj bi poleg | nejši ukrep. tega predpisali obvezno izdajo potrdil. Prestrogo izterjevanje IVA bo ponekod spravilo v težave gospodarski položaj mnoge predvsem male trgovske in druge obrate. Nadrobna mreža se namreč v državi razčlenjuje v okoli 850.000 obratov. Do sedaj je v mnogih primerih o-mogočala obstoj zlasti manjših režij, na primer pri jestvinarjih, le krepka utaja IVA (in s tem tudi IRPEF), kajti normalni zaslužki pri prodaji bi v konkurenčni borbi ne zadostovali. Strožje davčno izterjevanje bo brez dvoma še pospešilo postopno manjšanje razdrobljenih trgovskih in drugih malih režij, kar bi utegnilo povzročiti nemajhne motnje na socialnem področju. Ostane pa dejstvo, da je utajevanje IVA pravzaprav g, ljufija na račun potrošnika, saj je vsa davščina vključena v finalno ceno proizvoda ali usluge. Vprašanje je, če bo finančna u-prava zares utegnila pridobiti med 1979. letom 2000 milijard lir na račun pobijanja davčnih utaj. Sicer bodo neizbežno morali poostriti obdavčevanje na področju posrednih davkov, čeprav to merodajni zanikajo. Kot po navadi v preteklosti, je podražitev bencina v tem pogledu najlažji in najuspeš-ST. OBLAK Voda velikih sibirskih rek bo namakala suho zemljo na jugu V prihodnjih dveh desetletjih naj bi del severnih rečnih tokov preusmerili na sušna območja — Profesor Lvovič opozarja ob tem na ekološke posledice V toplih južnih pokrajinah SZ, kjer so sicer ugodne možnosti za kmetijstvo, ni dovolj vode, zato že dolgo razpravljajo o načrtih, da bi reke, ki tečejo proti severu, delno preusmerili na jug. Zdaj porabijo v vsej deželi za namakanje 150, v druge namene pa 50 kubičnih kilometrov vode na leto. Po sedanjem petletnem načrtu naj bi namakane površine dobile letno vsaj še 30 do 40 kubičnih kilometrov vode. Kmetijstvo potrebuje vodo, razen tega pa živi ob večjih rekah srednje Azije ter na jugu Rusije, Ukrajine in Ka. zahstana okoli 60 milijonov ljudi, ki ne morejo brez vo. rte prav tako kakor industrija, ki se je razvila na teh območjih. Po dveh poteh do dragocenih zalog »Vodo bi si lahko zagotovili na dva načina«, piše v britanskem tedniku »New Scientist« profesor'Mark Isa-kovič Lvovič, predstojnik hidrološkega oddelka na geografskem inštitutu sovjetske akademije znanosti. »Ob rekah bi zgradili rezervoarje, ki bi dajali vodo v sušnih obdobjih, po drugi zamisli pa bi vodo iz velikih rek, ki tečejo v Arktični ocean, delno usmerili v sušne južne pokrajine. Iz nižjih rezervoarjev bi jo črpali v višje, torej proti naravnemu toku — v tej zvezi se je že uveljavil izraz »protireka«. Voda bi tekla na jug bodisi po rečnih strugah (v evropskem delu SZ po Volgi in Kami), bodisi pp ze. lo dolgih prekopih (v Sibiriji)«. Po enem izmed načrtov bi do leta 1990 prečrpali kakih 31 kubičnih kilometrov vode letno iz rek Suhona in One. ga ter iz Oneškega jezera v Rubinski rezervoar, na seve-rovzhodu evropskega dela SZ pa bi preusmerili vodo iz Pečore in Višegrada v Ka-mo, kar pomeni, da bi Kama In Volga dobili do leta 1990 s severa 65, deset let kasneje pa še dodatnih 20 kubičnih kilometrov vode letno. V zahodni Sibiriji bi vzeli porečju Oba do leta 1990 okoli 25, leta 2.000 pa 60 kubičnih kilometrov vode let no. Dodatnih 60 kubičnih kilometrov vode bi lahko pridobili iz Jeniseja. Iz To. bola in Oba bi jemali vodo pred njuno združitvijo z Ir-tišem. Prekop iz rezervoar, ja Tobolsk bi prečkal Turgaj-sko depresijo in se v; Ijhptia) vzhodno, od Aralskega jezera,, nekje med rekama Sir Darja in Arnu Darja. Dolg bi bil 2.000 kilometrov, po njem bi steklo toliko vode, kot je ima Dnetper. Po drugi zamisli bi preusmerili vodo iz spodnjega Oba skozi Ural v Pečoro ter dalje v Kamo in Volgo. Tako bi dobilo Povolžje 60 do 100 kubičnih kilometrov vo-de na leto, kar bi zadoščalo za namakanje južnih pokrajin evropskega dela SZ in zahodnega Kazahstana, hkrati pa bi ohranili sedanjo gladino Kaspijskega jezera. Dodatna voda bi spremenila okolje »Načrtov je več, razumljivo pa je, da smo opustili tiste, katerih izvedba bi neugodno vplivala na okolje«, piše profesor Lvovič. »Rezer. voarji naj bi bili površinsko čim manjši, ker bi se sicer velika območja spremenila v močvirja. Po prvotnih načrtih bi zavzemali rezervoarji za prenos vode iz Pečore v Kamo 15.000 kvadratnih kilometrov, po najnovejšem predlogu pa bi se skrčili na tretjino. Seveda morajo geografi podrobneje proučiti učinek spremenjenega rečne, ga toka na okolje, in sicer tako, da bo ob manj neugodnih posledicah kar največ ko-rtsti.« Izkušnje s kaskadami Volga—Kama in Dneper nazorno kažejo, kakšne posledice bi lahko imela preusmeritev rečne vode v evropskem delu SZ. Prva kaskada ima skupaj z jezom Ceboksarskaja, ki je zdaj v gradnji, deset rezervoarjev s skupno površino nad 25.000 kvadratnih kilometrov in z . zmogljivostjo okoli 90 kubičnih kilometrov, v petih dneprskih rezervoarjih s površino 70.000 kvadratnih kilometrov pa je 22 ku. bičnih kilometrov vode. »Med posledicami so močvirja ob robovih rezervoarjev, plevela je več, voda je slabša, čiščenje ne rešuje problema v celoti, vodo je treba obnavljati, hkrati pa postopno prepovedujemo spuščanje industrijske odplake v reke in rezervoarje. Poglavitna prednost rezervoar, jev ob Kami, Volgi in Dne-pru so zaloge vode v suhih poletjih in v sušnih letih. Kakovost rečne vode se je izboljšala, odkar je odplaka razredčena in odkar vodi dodajamo zrak. Zaradi ustav. irusi.* pr,s i ~**wi manj električne energije, močno niha rečna gladina. Z gospodarskega stališča je to v redu, z ekološkega pa ne, ker se ob jezovih nabi- rajo usedline, kadar turbine stoje. Izkušnje ob Volgi in Kami nas uče, da nismo dovolj mislili na ribe. Jesetri so skoraj izumrli, 'e z največjimi napori smo jih ohranili. O Kaspijskem morju in Aralskem jezeru piše Lvovič, da ju zaradi izhlapevanja kljub vodi s severa ne bo mogoče ohraniti v nekdanji obliki. »Razpravljamo o umetni oživitvi naravnega mehanizma, ki je v preteklosti ohranjal njuno površino in slanost.« Načrti za postopno SEVERNA VODA ZA SUŠNI JUG — Puščice ponazarjajo nekaj načrtov za prečrpavanje vode in za delno preusmeritev rečnih tokov. Uresničili naj bi jih do konca stoletja/" . , R?9fnJ ji, ■ih F- ^r.r ' j-isod o:!? Bujna rast na robu puščav Okoli 2.500 kilometrov dolgi in 1.200 kilometrov široki puščavski pas sega od polotoka Apšeron na Kaspijskem morju in levega dela delte Volge do puščav Kizilkum in Mujunkum. Skupno ima SZ nad 300 milijonov hektarov puščavske in pustinjske zemlje, kar je skoraj šestina vse njene površine. V srednjeazijskih puščavah se povzpne poletna temperatura tudi nad 4J3 stopinj, kovine se segrejejo na 80 stopinj Celzija, puščavsko vročino pogosto spremljajo orkanski vetrovi in peščeni viharji. Pesek se začne premikati, če veter doseže hitrost 4—5 metrov v sekundi, v puščavi pa je ponavadi močnejši, tudi 20 metrov na sekundo. Namakana zemlja ob robovih zavzema tri odstotke površine puščav, ti rodovitni pasovi dajejo SZ tretjino rastlinskih vlaken (bombaža in konoplje), nad dve tretjini surove svile in skoraj petino rastlinskega olja (bombažno vse) ter sveže in suho sadje, puščavska živinoreja pa je med najbolj donosnimi dejavnostmi, saj trije ljudje pasejo tisoč ovac ali koz. Iz pustinj dobiva dežela nad 40 odstotkov volne. Srednjeazijske in kazahstanske pustinje dobijo s padavinami dovolj vode za nomadsko živinorejo in za majhna naselja, Turkmenija pa bolj in bolj črpa talno vodo. Globinska voda marsikje ni pitna, ker je preslana, če pa v litru m več kot 5—6 gramov soli, Je upo rabna za živino in za namakanje pašnikov Strokovnja ki poskušajo pridobiti tekočino, ki bi kot film pokn vala gladino v rezervoarjih in preprečevala izhlapeva nje. V zvezi z načrti za graditev sibirsko-srednjeazij skega namakalnega prekopa svetujejo previdnost za radi neizogibnih geoloških sprememb. Puščava je zelo občutljiv naravni sistem, drevje m grmičevje na pri mer raste zelo počasi, zbriše pa ga lahko že ena sama napaka. Z ozemeljsko porazdelitvijo vodnih virov je tesno povezana prihodnost zahodne sibirske depresije, zlasti še zamočvirjenih območij, ki zajemajo 800.000 kvadratnih kilometrov in ki se povečajo za kakih sto kvadratnih kilometrov na leto, prav ta ob-močja pa so pomembna zaradi nafte in naravnega plina. Močvirja se širijo zaradi občasnih poplav, zato pripravljajo načrte, da bi del rečne vode usmerili na jug, s tem pa bi izsušene površi-ne pripravili za obdelavo in za pogozdovanje. »Težko je reči, koliko vode bi tako pridobili, letna količina bi postopno naraščala od 5 do 10 kubičnih kilometrov. Ce bi izsuševali močvirja, bi v zahodni Sibiriji izhlapelo manj vode, kar pomeni, da bi je lahko več preusmerili na suhi jug, hkrati pa bi je manj jemali Irtišu in Obu.« Ob in Irtiš bosta zaradi odvzete vode manj poplav, ljala, s tem se bodo krčila tudi sedanja močvirja. Izgubo vode bo čutiti zlasti pozimi, to pa utegne škodovati ribam. Pripravljajo študijo o tem, kako bodo pretok v Irtišu in Obu uravnavali z rezervoarji, ki jih nameravajo zgraditi blizu Altaja, ob zgornjem toku teh rek. Kot drugo možnost navaja Lvovič, da Obu in Tobolu pozimi ne bi jemali vode. »Seveda se bodo spremeni. 1 le vodne razmere v pokraji-j nah, ki bodo dobile dodatno ■ vodo. Vlažnost zraka-, se bo ! nedvomno povečala, pretežno’ : zahodni vetrovi Jo bodo"'nosili v srednjeazijske gorate pokrajine. Zaradi tega utegnejo dobiti tamkaišnie reke več vode, to bo treba proučiti prav tako natančno kakor spremenjene snežne razmere nred izlivom Pečore in Oba ter o Barentsovem in Karskem morju « »Poudariti ie treba, da bodo imeli tako drastični posegi tudi neugodne posledice, ki pa iih moramo kar najbolj ublažiti. To bo mogoče le. če bo 'poraba vode naraščala počasneje, kakor se bo razvijalo gospodarstvo. Predvsem bo treba zmanjševati norabo vode v industriji. Kemične tovarne to že delajo, hkrati pa čistijo industrijsko odplako V rafineri. iah se ie poraba vode zmanjšala od nekaj kubičnih metrov pred desetimi leti na sedanjih 100—200 litrov pri toni nafte.« »Problem ozemeljske porazdelitve virov vode je pereč zdat, v prihodnje pa se bo še boli zaostril. Severu ne smemo vzeti tiste vode. ki jo potrebuie za zdravo okolje. Čeprav prebivalstvo in gospodarstvo na )ugu naglo rasteta, moramo misliti ng to, da bo sever izgubil čim mani vode. ker se sicer lahko zgodi, da nam ie bo primanjkovalo tako na severu kakor na jugu.« CARTERJEVA MOJSTROVINA . ItPMir Tim, L’Express Kitajskim bralcem se vrača pogum za kritiko Kitajski tisk obnovil pisma bralcev — Najprej »»drobna kritika«, zdaj pa tudi načenjanje važnejših problemov OD DOPISNIKA TANJUGA PEKING, 4. oktobra — Ameriški novinar VVilliam Block, ki je pred kratkim obiskal Kitajsko kot član ene od delegacij, je prvi tujec, čigar »pismo uredniku« je objavil kitajski »Žen Min Ži Bao«. Tako so v že sicer na moč priljubljeno rubriko vnesli še eno novost. Ameriški novinar je potožil uredniku lista, da je v Pekingu neznosen hrup, kot je sam zapisal »zrak zastrupljen, s hrupom«, ki v mestu skorajda ne pojenja vseh 24 ur. Avtomobili in avtobusi neusmiljeno trobijo in človek tako rekoč ne more zatisniti očesa, se pritožuje ameriški novinar. Uredništvo časopisa je pozdravilo »predlog prijatelja iz tujine« in obljubilo, da bo njegovo pismo poslano prometnim organom v mestu. »Zen Min Ži Bao« vsak dan prejme, več kot 2000 pisem bralcev, odkar so to rub- riko po skoraj petnajstih letih obnovili. Včasih na straneh rubrike Pisma bralcev načno temo, ki je »nacionalnega pomena«, pozneje pa vse skupaj prerase v pravcato ideološko-propagandno kampanjo. Tako je aprila časopis objavil »pismo starejšega političnega delavca, odgovor na vprašanje mlajšega tovariša«. In začela se je velika kampanja o »praksi kot merilu resnice«. Gre pravzaprav za odločen preobrat politične misli k realnim problemom prakse in življenja in za opuščanje dogmatizma in manije citatov kot metode, Dvotirna politika do Pinocheta Moralistično žuganje VVashingtona Pinochetovemu režimu je v nasprotju z interesi ameriškega in drugega kapitala v Čilu — Skrivnostni general Leigh OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA SANTIAGO, oktobra — V Čilu so pred nedavnim praznovali peto obletnico »vojaške revolucije«, oziroma krvavega državnega udara proti predsedniku Salvadorju AUendeju in njegovi vladi ljudske enotnosti, in šef vojaške hunte Augusto Pinochet se je takrat med drugim pohvalil, da je sedanja čilska ekonomska situacija najbolj stabilna v tem stoletju. O tej »resnico« bomo še spregovorili, vendar Je dejstvo, da mi je vrsta Čilencev, od krščan skih demokratov do socialistov, v »poprazničnih« dneh zatrjevala, da Pinochet za zdaj trdno sedi v oblastvenem sedlu. Skoraj vsi tuji opazovalci so po avgustovskem odstopu generala Gustava Letg-ha s položaja poveljnika letalstva in člana hunte pričakovali, da bo povzročil globoko krizo v vodstvu hunte. Leigh je odstopil, ker je dejansko moral odstopiti, skupaj z njim je odstopilo še 19 od skupaj 21 letalskih generalov, vodstvo letalstva je prevzel general Mathieu, ki je bil takrat šele dvanajsti na rangu vojaških starešin, in vsa stvar se je začela umirjati. Resnejša kriza v oboroženih silah je grozila tudi takrat, ko je cela vrsta letalskih polkovrjjfcov-'«- ■ razila lojalnost Leighu’in,_ hotela prav tako odstopTtfr žen-' dar jim je dovčefaJŽSRji i.JJS-veljnik zabičal, naj tega ne storijo. Poveljnik oboroženih sil, general Pinochet je prek noči povišal vrsto polkovnikov v generale in praznina je bila s tem vsaj na videz zapolnjena. Gustavo Leigh se je umaknil v pokoj, obdal se je s skrivnostnim molkom In vsaj za zdaj ne kaže namena, da bi hunta predvsem pa seveda Pinocheta — spet izzval z javnimi izjavami o tem, kako bi vojska naposled morala spoznati, da ne more več vladati tako kot ja doslej, da bi morala privoliti v vračanje k demokratičnemu parlamentarnemu sistemu, v katerem bi bilo prostora tudi za prepovedane oziroma suspendirane politične stranke. Zanimivo pa je, da tukaj v Santiagu kljub demokratično obravnavanim izjavam generala Leigha, ki so privedle do njegovega odstona, naletele na dokaj različne ocene o ozadju spora v hun ti. Po nekaterih mnenjih bi bil Leigh v resnici pripravljen »tvegati« nekakšno nacionalno spravo, ponovno legalizacijo zmernejših In des. no usmerjenih strank in raz-pis parlamentarnih volitev, vendar pod vnaprej znanimi pogoji, ki bi vojski jamčili, da bi še naprej ostala na oblasti za demokratično fasado. Po drjih ocenah pa v »primeru Leigh« ni šlo za nič drugega kot za boj za oblast v hunti, razmerje moči pa da je pokazalo, da so Pinochetove pozicije močnejše zaradi podpore kopenske voj ske, ki ima v oboroženih silah odločilno besedo. Leigh, ki ni po teh ocenah nič manj desničarsko usmerjen kot Pinochet, se je torej pač znašel v šibkejšem položaju in je zato moral oditi. ^'^TeiSca’ je uffttbfiti, katero mnenje je bliže resnici, ve-£iaa pa meni, da Leigh ne bi predstavljal prave alter- Nekdanji ameriški državni sekretar Henry Kissinger bo. kot kaže, uveljavil svojo pronicljivost in prodornost na področju nogometa. Tako vsaj piše čikaški »Tribune«, ki trdi, da bodo Kissingerja morda imenovali za sveto valca ameriške nogo metne lige, z nalogo, da bi pomagal prodirat ameriškim moštvom mednarodno nogometno areno. če bo Kissinger v »nogometni diplomaciji« tako prodoren in velikopotezen, kot je bil v politični funkciji, si bo morda prizadeval organizirati nogometni turnir velikega trikotnika - ZDA - SZ - Kitajska. Težava pa je v tem, da Henry s svojo diplomacijo še ni prišel dovolj daleč, da bi bilo kai takega mogoče, na drugi strani pa je tudi vprašanje, kako bi zagotovil, da bi na takem srečanju zmagali — Američani. native za Pinochetovo vladavino, kar naj bi potrjevalo tudi dejstvo, da njegov odhod iz vojske in hunte vsaj za zdaj ni povzročil globljih in resnejših pretresov, ki bi ogrozili Pinochetov položaj. Neizpodbitno je, da ima general dokaj trdno zaslombo med domačo finančno, in dustrijsko in veleposestniško oligarhijo, ki je po ^zaslugi liberalno kapitalistične gospodarske politike vojaške vlade z denacionalizacijami bodisi dobila nazaj kapital, ki ga je nacionalizirala Al-lendejeva vlada, ali pa jd je v politika omogočila, da je k ra tkem^baaaMobogateila - s* novanaJBMOSJ go neizpodbitno dejstvo da sd ameriške, zahodnoevropske in japonske multina-cionalne družbe, ki so v petih letih našle svoj prostor in dobiček na čilskem tržišču, prav tako ne želijo nobenih pretresov, rokad in kriz v vladajočem vrhu, kar seveda pomeni, da vsaj posredno podpirajo Pinochetovo vlado. Ta dva elementa sta verjetno najpomembnejša in imata večjo težo kot pa pritisk ameriške administracije na tukajšnjo hunto zaradi kršenja človekovih pravic. Dvotimost ameriške politike se kaže tudi v tem, da predsednik Carter po eni strani moralistično žuga hunti, naj preneha kršiti človekove pravice, po drugi strani pa imajo ameriške mult.inacdonalne družbe popolnoma proste roke, kadar gre za investicije in kredite v čilsko gospodarstvo. Moralistično-politačni dejavnik je torej v popolnem to tislovje pa 'pomaga ohra-';i"ha Oblasti režim Pino- AVGUST PUDGAR po kateri naj bi tolmačili marksistične zakone družbe-nega razvoja. Seveda nimajo vsa pisma bralcev tako daljnosežnih posledic, čeprav ne smemo podcenjevati njihovega pomena. Vsekakor izbor pisem, namenjenih za objavo, opozarja, v katero smer je krenila uredniška politika časopisa. Prav zato so pred kratkim pritegnila pozornost tri pisma, v katerih tako ali drugače kritizirajo pekinški mestni komite ali mestno upravo. Najprej so objavili pismo o tem, da v Pekingu »duše kritiko« in da »stvari prikrijejo«. Zatem so se državljani pritoževali nad visokimi cenami zelenjave, ki so poleti veljale v Pekingu. Prejšnja leta je prihajalo do sezonskega znižanja cen, letos pa nič. (Krivca so odkrili v »mestni upravi, ki premalo skrbi za preskrbo«). Na koncu pa so pred državnim praznikom, 1. oktobrom, objavili še pismo, v katerem piše, da je mesto dokaj zapuščeno. Pogosto poleg pisem bralcev objavijo tudi odgovor pristojne državne institucije, da bi se pokazal efekt kritike. Cilj je spodbuditi kritično misel državljanov, ki naj bi prišla do izraza prav na straneh osrednjega partijskega lista. V tej zvezi se je kot »junak dneva« pojavil 24-letni delavec Cuang Hsin-hsin iz Kantona na jugu Kitajske. Aprila leta 1976, dva dni po zamenjavi Teng Hsiao-pinga, je napisal pismo uredništvu »Žen Min Ži Baa«, v katerem je odkrito povedal, da so Ciang Cing, Maova žena in njeni pomagači »čisto navadni karieristi, ki bi jih morali umakniti z vodilnih položajev«. Takratni urednik partijske, ga dnevnika seveda ni objavil tega pisma, temveč ga je poslal nazaj v Kanton, na naslov varnostnih organov. Tako si je mladi Cuang s svojim »pismom uredništvu« prislužil 15 let zapora. Na njegovo srečo je tolpa »četverice« kmalu padla. Ta primer pa ni osamljen. Zdaj so objavili, da so marca 1976 kar 50 pisem, naslovljenih na »Žen Min ži Bao«, enostavno poslali policiji, ki je seveda ukrepala po svoje. Kot je videti, se pogum vra- Č8, -jo-* «■* ALEKSANDAR NOVACIC SPODREZAN FRAK Skoraj je ni sovjetske gospodinje, ki ne bi jeseni konsermrala sočivja, gob, jagodičja, sadja... In vsako leto znova st razbijajo glavo, kje. dobiti kovinske pokrovke, piše A. Bati-gin v eni izmed najbolj branih rubrik moskovske »Pravde«: »Pravda je objavila. Kaj je storjeno?«. Tudi z lučjo pri belem dnevu ne najdeš pokrovk, pravi. »Pravda« je o tem pisala lani januarja, pa avgusta, toda... Pokrovke, kot je znano, ne rastejo na drevesu, zanje sta dolžni poskrbeti ministrstvo trgovine ZSSR in ministrstvo živilske industrije ZSSR. točneje vsezvezno združenje »Sojuzpi-ščetara«. Za letos bi potrebovali 3 milijarde pokrovk, dobili so komaj tretjino. Pač ni bele pločevine. Lani so iz »Minvišieoroma« odgovorili, da bele pločevine pač ni in zato »ni mogoče povečati proizvod- nje pločevinsklh pokrovk«. Sploh pa velja geslo: Kolikor daš, to liko dobiš, piše Batigin Težave so res hude Lahko pa bi konservi rali tudi drugače. Vča sih sta bila dovolj ce lofanski papir in elasti ka. In ščepec konser virnega praška seveda da ne plesni. Dostikrat se posreči. že dolgo je znano, da so ameriški diplomati daleč najbolje založeni z neobdavčenim viskijem, ki ga tovorijo v nekatere kraje s pravcatimi zračnimi mostovi. State Department se je pred kratkim domislil še nečesa, da bi povečal udobje svojih predstavnikov v tujini: oskrbel jih bo s psihiatri. Prvi izmed teh atašejev za duše si je za letno rezidenco pravkar izbral ameriško veleposlaništvo v Kabulu, od koder bo skrbel za svoje potencialne paciente v vsej južni Aziji. Vprašanje je le, kdo se bo brigal za njegov duševni blagor. Sudan, bodoča žitnica Prehranil bi lahko tretjino sveta — Veliki razvojni načrti — Slaba infrastruktura — Znatna pomoč Arabcev OD NAŠEGA DOPISNIKA, V NAIROBIJU NAIROBI, oktobra — »Kašča Bližnjega vzhoda«, »košarica za hrano arabskega sveta« — takšne In podobne krilatice o kmetijskih razvojnih možnostih največje afriške dežele, Sii dana slišiš v stikih s sudanskimi novinarji in vladnimi funkcionarji. Z večjim ali manjšim poudarkom ob tem pri pominjajo, da je to možnost, ki utegne biti zelo verjetno zanesljiva prihodnost. Sudan Ima z nekaj več kot dva in pol milijona kvadrat nih kilometrov obilo možnosti, da bi imel obdelano tretjino te velikanske površine Zdaj obdelujejo največ desetino. V svetu, ki čedalje bolj Išče hrano, je sudanska zem lja obljubljena dežela Ko je bila ondan na obisku kanadska gospodarska misija, Je njen vodja čisto resno izja vil: »Ce bi stvari pravilno organizirali, bi Sudan lahko prehranil tretjino sveta.« Ambicije v tej smeri so izražene v šestletnem načrtu začetem s proračunskim le tom 1977—78. V njem so izrecno zapisali, da' žele doseči 7,5-odstotno letno rast, »pri čemer bo kmetijstvo slej ko prej steber razvoja in vodilna gospodarska panoga.« Najvišji odstotek naložb -32 odstotkov — pojde v kme tljstvo in namakalne naprave Industrija, rudarstvo, energetika, transport in komunika cije bodo dobili blizu polovico vsega investicijskega de narja, socialne službe in Javna uprava pa slabo petino. Tako nameravajo 48 odstot kov Investicij finansirati iz domačih, 52 odstotkov pa iz tujih virov. Med tujimi financerji so absolutno v ospred Ju arabske države s Saudsko Arabijo na čelu. Arabska pomoč Je bila odločilna pri ve kalno omrežje Radah, naftovod od Port Sudana do glavnega mesta Kartuma omrežje mikrovalovnih oddajnikov, Izgradnja cest, ureditev plantaž sladkornega trsa ln postavitev sladkornih tovarn. V sedanjem planskem obdobju bodo največ denarja Iz tujine črpali na podlagi de setletnega načrta kmetijskega razvoja, ki ga je pripravil arabski sklad za družbeni in gospodarski razvoj. V tej zvezi so v Kartumu ustanovili arabsko ustanovo za kmetijske naložbe in razvoj s temeljnim kapitalom 510 milijonov dolarjev. Ta ustanova bo investirala kar 2,2 milijardi dolarjev v 61 neposredno produktivnih projektov, in sicer v razdobju četrt stoletja. Da bi pritegnili kar največ kreditov in investicij, je vlada izdala tri uredbe, ki dajejo velike olajšave zasebnim investitorjem, zdaj pa snuje Zavite rodezijske igre Mozambiški »»Tempo« o še vedno skrivnostnem srečanju Smitha in Nkoma — Razpoke v patriotski fronti OD NAŠEGA DOPISNIKA V NAIROBIJU NAIROBI, oktobra — Kaj se je v resnici dogajalo na skrivnem sestanku med Joshuo Nkomom in lanom Smithom 14. avgusta letos? Kako je do srečanja prišlo? Izjave ln razlage o teh pogovorih se močno razlikujejo med seboj, kar je razumljivo spričo kočljivosti teme. Eno je gotovo: ta sestanek je dvignil obilo prahu med partnerjema v Patriotski fronti Zimbabveja, v vrstah predsednikov peterice frontnih držav, pa tudi v Smithovi prehodni vladi. likih projektih kot so naina i Jo enoten zakon o zasebnih naložbah. Tako so Investitorji oproščeni plačevanja dav kov za pet let in v nekaterih primerih — pač glede na naravo projekta — celo za dlje. Vlada odobrava brezcarinski uvoz strojev, semen in drugega potrebnega blaga Vrh tega nudi nizke najemnine za zemljo, ki jo daje v najem. Ta ambicioznost seveda ni brez senčnih strani. Investicijska fronta je marsikje pre greta. To ne velja samo za še zmerom močno zadolžitev na tujem, marveč tudi za težave pri tekočem finansiranju. Predvsem pa Je ta velikanska dežela — velika za de. set Jugoslavij — močno prikrajšana pri cestah in drugih prometnih zvezah. Med delom tujih gospodar skih strokovnjakov in opazovalcev Je slišati mnenje, da je spričo teh in drugih oko-iiščin 7,5-odstotna letna rast. predvidena v sedanjem šestletnem načrtu, nerealna. Kakor koli že, več znamenj kaže na to, da bodo dosegli štiri pomembne kratkoročne cilje: kriti z domačo proizvodnjo potrebe po pšenici ln sladkor ju že v letošnjem letu ln kma lu zatem odstraniti potrebe po uvozu tekstila in jute. JOŽE ŠIRCELJ Mozambiški tednik »Tempo« je v najnovejši številki priobčil »celotno zgodovino srečanja Smith-Nkomo«. Ker je Mozambik frontna država, ker so v njem partizani drugega partnerja v patriotski fronti, Roberta Mugabeja, ve. lja povzeti, kaj pravi ta tednik. Začetki naj bi segali že v letošnji april. Tedaj se je tedanji nigerijski zunanji minister, brigadir Joseph Garba sestal z Ndabaningom Sit-holejem, nekdanjim voditeljem stranke ŽANU, ki ga je pred leti odstavil Robert Mu-gabe s svojimi zavezniki. Sit-hole je zdaj član štiričlanskega izvršnega &veta rodezijske prehodne vlade. V igri plemenski poglavarji Sithole je prosil, naj Nigerija podpre »interni sporazum«, Garba pa je Sitholeju svetoval, naj izstopi iz prehodne vlade. Tako je spodletel Sitholejev poskus, da bi pridobil na svojo stran deželo »s takim prestižem, kakršnega ima Nigerija«. Ta poraz je — nadaljuje list — še pospešil razpadanje »internega sporazuma.« Smith je zato, da bi se rešil krize, v 'katero je zabredel, skušal zanesti razdor v patriotsko fronto in med frontne države. Sklenil je ukrepati na lastno pest, ne da bi kaj povedal partnerjem iz internega sporazuma. Manever so začeli plemenski poglavarji, ki so, »bržkone na pobudo lana Smitha«, v Salisburyju navezali stike z Josiahom Chinamanom, podpredsednikom Nkomove stranke ZAPU, ki je avgusta v Londonu organiziral sestanek. Med Nkomom in plemen, skimi poglavarji. Nkomo je zavrnil vabilo, naj se vrne v domovino. Kasneje pa je Nkomo, poroča dalje »Tempo«, obvestil plemenske poglavarje, da se ne bo vrnil v Rodezijo brez drugega voditelja, Roberta Mugabeja. Ti so naposled privolili v- to, s pogojem, da fronta razglasi premirje in da privoli »v spravo« z dru gimi političnimi skupinami. Zamisel je padla v vodo, ker bi s tem fronta privolila v premirje brez vnaprejšnjih pogojev, predvsem pa dejansko priznala »interni spora, zum«. Do sestanka Nkomo-Smith je prišlo v Lusaki 14. avgusta, na Smithovo zahtevo dan kasneje, kot je bilo prvotno domenjeno. Nigerijski pred sedinik je privolil v Nkomovo prošnjo, da naj bo na sestan. ku tudi brigadir Garba, vendar s pogojem, da »sestanek ne bo prinesel razdora v patriotski fronti in med frontne države.« »Popuščanje« lana Smitha Na sestanku v Lusaki )e Smith izrazil razočaranje nad Muzorewo in Sitholejem, češ da je prvi »nesposoben«, drugi pa »omahljiv«, nobeden od njiju pa ne bi mogel biti ministrski predsednik. Zato predlaga, naj se Nkomo vrne domov in postane premier Nkomo je predlog »vnovič zavrnil, trdeč, da bi bil to zanj samomor.« V Rodezijo da Dl se vrnil samo z Robertom Mugabejem. Smith je bil sprva proti temu, nato pa je zamisel sprejel. Ob tem pa je vztrajal, naj se voditelja Fronte sestaneta najprej z njim, nato pa šele z Muzore-wo, Sitholejem in Chiraujem Tako so se domenili za naslednji sestanek, ki naj bi bil 20. avgusta in na katerega naj bi Nkomo povabil tudi Roberta Mugabeja. Smith je še pri- pomnil, da ne bo o tem obvestil ne Muzorevve ne Sitho-leja. Dan po sestanku, 15. avgusta, je Mugabe v mozamb: škem glavnem mestu Maputu dobil sporočilo nigerijskega veleposlaništva, naj nujno obišče Nigerijo 18. avgusta. Mu-gabe je odgovoril, da ne more priti, ker mora biti na sestanku koordinacijskega odbora Fronte v Lusaki, ki naj bi bil od 17. do 20. avgusta. Ko je prispel v Lusako, ga je Nkomo obvestil, da želi nigerijski predsednik Obasanjo nemudoma govoriti z njim. Mugabe je krenil rja pot 19. avgusta in se pogovarjal z Obasanjom in Garbo. »Na tem sestanku je Mugabe zvedel za sestanke (brez n.ega — op. p.) in predlagali somu, naj se-jidaleži sestanka z li-derjem ilegalnega režima«, se pravi Smithom. Milgabe je predlog odklonil m vnovič od. šel v Lusako, v spremstvu Garbe. Tam se je ssistal s člani vodstva svoje stranka, ŽANU. Vnovič so zavrnili ponudbo. Vrsta odprtih vprašanj Tudi »popolna zgodovina srečanja Smith-Nkomo«, kakor jo prinaša mozambiški »Tempo«, ni popolna. Vrsta vprašanj je še naprej odprta. Kakšno vlogo je pri organiziranju teh srečanj igral zambijski predsednik Kaunda? Kakšno vlogo je pri tem ime-la britanska diplomacija In dalje: koliko sta Zambiia n Nigerija sproti obveščali ali puščali v nevednosti četvero frontnih predsednikov - Angole, Bocvane, in zlast’ šo Mozambika ter Tanzanije? In ne nazadnje, zakaj je Nkomo očitno ves čas prikri. val Mugabeju stike s Smithom in njegovimi političnimi zavezniki? Navzven je zdaj afera koli-nor toliko zglajena. Pred dnevi sta Mugabe in Nkomo v etiopskem glavnem mestu na. stopila na konetrenci afro-arabske protiimperialistične solidarnosti in si demonstrativno podala roke v znamenje sprave. Toda grenak priokus je nedvomno ostal. JOŽE ŠIRCELJ PRIMORSKI DNEVNIK 6 IZBOR IZ DELA 7. oktobra 1973 Vendar pospešeno na velikanki Zakasnitvi na JE Krško botrujejo predvsem zamude pri izdelavi načrtov in dobavi opreme — Obljuba, da bo letos vsa potrebna oprema na gradbišču ULBUANA, 5. oktobra — V sobotnem Delu je bila 16. septembra ua zadnji strani objavljena kratka novica, da je na obisku v SFRJ predsednik ameriške družbe VVestinghouse, K- Hitlbert Gordon, sprejela pa sta ga tudi predsednika izvršnih svetov Slovenije in Hrvaške dr. Anton Vratuša in Petar Flekovič. Med drugim so ob obisku g. Gordona govorili o zamudah pri dobavi opreme, ki jo za jedrsko elektrarno v Krškem dobavlja firma Hesting-house, kakor tudi o dodatnih stroških, ki seveda botrujejo vsaki zamudi. Ta kratka vest je bila prvo »uradno« obvestilo za našo javnost o zamudah pri gradnji JE Krško, ki so se razvlekle že na več kot leto dni. Zamude pri graditvi velikih objektov, kakršen je tudi JE Krško, prav gotovo niso izjemen pojav in lahko bi skoraj prisegli, da ta objekt ni niti prvi (to vemo) in tudi ne zadnji, ki ne bo dokončan v predvidenem roku. Pri tem je še treba upoštevati, da je JE Krško prvi objekt te vrste pri nas, kar je nesporno posebna okoliščina. Zato ni nikakršne potrebe, da bi ob tej zamudi nenadoma dvigali prah do oblakov ali celo bili plat zvona, kakor tudi ni razlogov, da bi šli povsem molče mimo dogajanj na tem velikem objektu. Prav tako tudi nima pomena s prstom kazati na tega ali onega, ki nosi krivdo za zamudo, marveč gre le za stvarno, objektivno ugotavljanje spleta vzrokov, ki so v večji ali manjši meri botrovali zamudam na elektrarni. Seveda danes na velikem gradbišču v Krškem lahko slišimo najrazličnejša mnenja, nekatera boli, druga manj tehtna, pa tudi takšna, ki so nekoliko iz trte izvita, pri čemer seveda ne manjka poskusov, da bi rad Peter naprtil Pavlu vsaj delček svoje krivde in tudi obratno Toda ne glede na govorice in mnenia je vendarle treba ostati na trdnih *in realnih tleh pri nespornih dejstvih, oprtih na stvarne dokaze. Pogodba s firmo Westing-house o gradnji JE Krško ie bila nodoisana novembra 1973 in ie bil predviden rok 54 mesecev (torej 4 leta in poli za dograditev. tako da bi elektrarna začela obratovati aprila 1979. Sprva je načrte za JE Krško pripravljala fir. ma Ebasco, toda po letu dni je Westinghouse zamenjal projektanta in delo pri -izdelavi načrtov poveril novi fir. mi Gilbert. Čeprav smo s to spremembo dobili po mnenju mednarodnih strokovnjakov boljši in varnejši projekt, pa je vendarle zamenjava projek. tantske hiše povzročila več. mesečne zamude, ki jih nikakor ni bilo mogoče nadoknaditi. še večje zamude kot pri izdelavi načrtov pa so nastale pri dobavi opreme, ki bi morala biti na gradbišču v celoti že oktobra 1977, leto dni po tem roku pa v Krškem še vedno ni vse opreme za elektrarno. Toliko o dejstvih, ki jih tudi ne zanikajo pri Westing. housu. Seveda pa nikoli nih. če ni trdil, da so jugoslovanski udeleženci pri graditvi elektrarne, gradbinci, monta. žerii in drugi, vselej stood. stotno izoolnili svoje naloge da jim ie vse teklo kot no maslu. Vendar pa ni treba biti strokovnjak z doktoratom, da bi potuhtali, v katerem grmu pravzaprav tiči za. jec, saj vsak laik ve, da je težko in skoraj nemogoče gra. diti. če nimaš načrtov, in tudi montažerji prav gotovo ni. majo kaj početi, če na gradbišču ni opreme, ki naj bi jo montirali. Sicer pa so vsaj nekateri naši graditelji skušali v težavah reševati, kar se je pač re. šiti dalo, naj samo omenimo | Gradisovega vodjo v Krškem, inž. Janeza Nučiča, ki je po-vedal, da so gradisovci včasih gradili kar po idejnih pro. jektih (brez glavnih oz. izved. benih načrtov), samo da bi bile zamude čim krajše. Sicer pa so gradisovci za svoje delo več kot enkrat samkrat do. bili javno priznanje tudi od strokovnjakov firme Westing-house. Skratka, levji delež zamud pri gradnji JE Krško gre na rovaš prepozno izdelanih načrtov in še bolj prepočasne dobave opreme, čeprav v dolgem nizu najrazličnejših dejavnikov, ki tako ali drugače sodelujejo pri graditvi, ni mogoče tudi prezreti drugih spodrsljajev in pomanjkljivosti. Vendar pa mora vsakdo, ki želi biti kolikor toliko ob. jektiven, nepristranski, ločiti poglavitno od postranskega, bistvene vzroke od manj bistvenih. Kot so povedali na gradbi-šču v Krškem je pred kratkim direktor ameriškega pro. jekta g. Donald Parsons za. trdil, da bo še pred koncem letošnjega leta vsa potrebna oprema na gradbišču. Ta jav. no izrečena obljuba predstavnika tako ugledne svetovne firme, kot je Westinghouse, ki je doslej že usposobila okrog sto jedrskih elektrarn na vseh celinah in jih skoraj prav toliko še gradi, bo omogočila, da bodo v Krškem vsi skupaj sedli za mizo in že le. tos pripravili podrobne terminske plane vseh nalog, ki jih čakajo v letu 1979 in 1980. Takšno načrtno in dobro us. klajeno delo pa je nedvomno jamstvo, da bo delo v Krškem steklo poslej v pospešenem tempu in da se ne bi zamude še boli povečale, če jih že ne bi bilo mogoče vsaj nekoli. ko zmanjšati. Navsezadnje na Vsega ni krivo vreme Zaostajanje v proizvodnji hrane je tudi posledica slabe učinkovitosti dela na neka terih kmetijskih področjih LJLBL.IANA, 3. oktobra — Zaradi nekaterih odmikov «0.-*»-; črtane proizvodnje hrane so na skupni seji upravnega odbora zadružne zveze. iiVršnega odbora TOZD kmetijstva in živilstva in izvršne«* -attdbora kmetijske živilske razvojne skupnosti ocenili izvajanje srednjeročnega programa razvoja kmetijstva in živilstva in se dogovorili za nekatere popravke in dopolnitve. Za trenutne razmere v kmetijstvu niso krive le neugodne vremenske razmere, temveč tudi slaba učinkovitost oziroma zaostajanje na nekaterih področjih, zlasti v rastlinski proizvodnji, kjer v prvih dveh, treh letih nismo dosegli predvidene proizvodnje To je bila temeljna ugo to vite v, zaradi katere je prevladalo mnenje, da je treba kljub neugodnim vremenskim razmeram storiti vse, da bi primanjkljaj nadoknadili do konca srednjeročnega obdob ja. Kljub temu je že po dveh letih in pol izvajanja srednje ročnega programa razvoja kmetijstva in živilstva že povsem jasno, da nekaterih obveznosti ne bo mogoče izpolniti To še zlasti velja za odkup pšenice, prirejo svinjskega mesa, zboljševanje zemlje ter pridelovanje sadja, vrtnin in krmnih rastlin. Glede na to, da je zaosta nek na nekaterih področjih kar precejšen, naj bi se v kmetijskih organizacijah, po slovnih skupnostih, pospeše valni službi in drugih orga nizacijah, ki se ukvarjajo s pridelovanjem hrane, še posebej pripravili za prihodnji dve leti, ko bi — če jim bo vreme bolj naklonjeno — še marsikaj lahko nadoknadili. Tako naj bi v naslednjih le tih glede na trenutne razmere na jugoslovanskem trgu s koruzo še več pozornosti posve tili pridelovanju krme doma, kjer so še velike rezerve. Za pridelovanje krompirja porabimo preveč zemlje Zato naj bi v naslednjih letih z doseganjem večjih hektarskih pridelkov postopno , zmanjševali1'pdvčšin« s' 'krompirjem ;in,;jlh pdčabili ^'pridelovanje drugih poljščin. Ugotovili so, da je ta 'proces za zdaj izredno počasen, oziroma da na tem področju nismo dosegli napredka. Veliko težav je tudi pri pridelovanju žit. Za pridelovanje pšenice namreč porabimo precej zemlje, vendar pride lovalci zrnje v glavnem po-krmijo živini. Slabo je organizirano tudi pridelovanje drugih žit, kot so, rž, ječmen, ajda in proso. fodobna ocena velja še za pridelovanje sadja, grozdja in hmelja, kjer v glavnem zaostajamo pri obnovi, pa tudi pri načrtovanih pridelkih Zaostajamo tudi pri melioraci jah in drugih zemeljskih de lih ter pri prireji svinjskega mesa. Kljub precej kritičnemu položaju kmetijstva in živil stva je vendarle prevladalo mnenje, da zaenkrat m pra vega vzroka za zmanjševanje srednjeročnih obveznosti pri pridelovanju hrane. RAJKO OCEPEK tem objektu res ne gre za mačje solze, saj se je zaradi zamud in drugih okoliščin gradnja doslej podražila od prvotnih 6,5 milijarde skoraj za okroglih sto odstotkov. Vsakdo pa ve, da nam vsak dan zamude doda še toliko in toliko stotisočakov dodat, nih stroškov, tega pa prav gotovo nihče ne želi, saj — konec koncev — tudi novo elektrarno v Krškem posre. dno plačuje vsak naš delov, ni človek iz svojega žepa Seveda pa bi nam morali biti vsi »zapletijaji« pri gradnji JE Krško tudi dragocena izkušnja za prihodnost. IGOR PREŠERN POSEG V RAČUNALNIŠTVO — Računalniki, ki jih prikazuje Iskra, so skoraj v celoti zgrajeni iz doma izdelanih sestavnih delov. Domači elektronski izdelki so vse pogosteje enakovredni tujim Bolj in bolj pa je očitno, da se nekaterih sestavnih delov in elektronskih podsklopov še vedno ne bo splačalo izdelovati doma LJUBLJANA, 4. oktobra — Pred 25 leti je ljubljanski sejem elektronike s ponosom razkazoval prve doma narejene radijske aparate in drugo elektronsko tehniko, ki pa zdaj seveda sodi ie v muzej. Ce je bil takrat obisk povprečnemu obiskovalcu zadovoljstvo, saj se je dalo vse, kar je bilo razstavljeno, tudi razumeti, je zdaj povsem drugače. Na deset tisoče drobnih sestavnih delov, podsklopov in merilnih naprav je spodrinilo gramofone, radijske sprejemnike in televizijske aparate, pa čeprav se tudi ti še vedno pojavljajo. Za sejem, na njem je 500 razstavljal-cev, 127 jih je iz ZR Nemčije, kar 76 pa iz ZDA, je med proizvajalci elektronike velikansko zanimanje: »V Jugoslaviji stopamo vštric s tujimi proizvajalci na nekaterih področjih proizvodnje elektronske opreme, ne moremo pa korakoma slediti svetovni proizvodnji sestavnih elektronskih delov in svetovni industriji podsklopov,« pravi inž. Herman Vidmar iz Iskrine tovarne električnih naprav in trdi: »Ljubljanski sejem je dejansko pregled najnovejših dosežkov na področju elektronike, saj tuje firme ne prihajajo le raz-stavljat, marveč predvsem prodajat. V svetu elektronike se ve, kaj je novega, sodobnega, in kaj je zastarelo. Letos, vsaj kolikor sem si razstavo ogledal, nisem zasledil stvar:, ki drugje še ne bi bile razstavljene, oziroma o katerih ne bi vedeli, da so na tržišču. Lani pa je ameriška firma nekatere svoje novosti razstavila prav na ljubljanskem sejmu,« ocenju. je sejem inž. Herman Vidmar in opozarja na letošnjo predstavitev Sovjetske zveze. stavi lahko poslušalci oziroma kupci sami ugotavljajo kvaliteto, tu pa v prostorih, ki niso ustrezno opremljeni, ni mogoče z lastnimi ušesi razlikovati boljšega od dobrega ali odličnega.. Očitno pa je, da si vsi proizvajalci prizadevajo doseči kakovost hi-fi in jo za sorazmerno majhen denar ponujajo kupcem. Jugoslavija je velik kupec Visoka kvaliteta Vso strokovno javnost so letos najbolj presenetili izdelovalci visokokvalitet-ne merilne tehnike iz Sovjetske zveze. Res je, da za številčni prikaz ne uporabljajo tekočih kristalov, toda zaradi tega kvaliteta njihovih izdelkov ni nič manjša, morda je malček manj »modna«. In očitno bodo prav predstavniki iz Sovjet, ske zveze na tem sejmu predali zelo veliko. Seveda pa je očiten razvoj v primerjavi s prejšnjimi leti tudi pri vseh drugih proizvajalcih. »Zabavna elektronika« — kvaliteta zvoka Visoka profesionalna raven sejma in predvsem pomanjkanje prostora za prikaz »zabavne« elektronike, kot strokovnjaki pravijo izdelkom na področju televizij skih in radijskih sprejemnikov ter mag netofonov in gramofonov, letos očitno ka že, da vsi posvečajo največ skrbi zvoku škoda je, da tega ni mogoče preizkusiti Na podobni, a specializirani pariški raz Na sejmu elektronike je vsako leto razprodan sleherni kotiček razstavnega prostora. Kaj sili razstavljalce, najbolj ugledne Svetovne firme, da prihajajo na vse več kvadratnih metrov razstavljat prav v Ljubljano? Odgovorov na to je več. Ce pustimo tradicijo, ki gre takšnemu zanimanju v prid, je treba poudariti predvsem velike možnosti prodaje visokokvalitetnih sestavnih delov in podsklopov ter visokokvalitetnih merilnih naprav jugoslovanskim kupcem. Jugoslovanske tovarne so navezale številne poslovne stike z najuglednejšimi proizvajalci v svetu elektronike, to-H.vmvda ne le da uvažajo. mnoge med njimi ■ zelo uspešno tudi nzvažafd. bodisi nekatere sestavne dele ali pa, Jtpnčne proiz ,,;vode. Jugoslavija predvsem pošta in armada. sta dva velika kupca elektronike in to seveda najmodernejše elektronike. Tega se tuji proizvajalci zavedajo in tako pripravljeni tudi prihajajo v Jugoslavijo. Ce ne bi bilo dobrih kupčij, ne bi bilo tolikšnega zanimanja za sejem. Iskrin laboratorijski računalnik Med vidnimi domačimi zanimivostmi oziroma dosežki je Iskrin laboratorijski računalnik, v katerega so po lastni pameti (razen Iskre sta sodelovala še inštitut J. Stefan in elektro fakulteta) zmontirali v glavnem domače sestavne dele Računalnik zmore vrsto računskih operacij, razen tega pa se da priključiti na večje sisteme. To je tudi dokaz, da v zna. nju ne zaostajamo za tujimi dosežki, toda cenena velikoserijska proizvodnja sestavnih delov in podsklopov narekuje glede na ekonomičnost, da jih je vredno kupovati v tujini. In vse. kar je naprodaj, je te dni razstavljeno na Gospodarskem razstavišču. JOŽE VETROVEC * SKORAJ VSAKO LETO — Posnetek je iz leta 1974, ko so narasle' vode poplavljale v severovzhodni Sloveniji. Zlasti hudo je bilo takrat na bregovih Mure. Foto: Dokumentacij a »Dela« Skoraj še ni bilo leta, ko v Sloveniji ne bi divjale vode Pregled večjih poplav v zadnjih dveh desetletjih — Nekdaj pa je bilo še huje, saj je Ljubljanica segala celo do prvih nadstropij zgradb Slovence že od nekdaj pestijo poplave. Nekdaj so bile še strahotnejše, saj je Ljubljanica v letih 1190, 1537 in 1580 zalivala Ljubljančane kar do prvih nadstropij; unesla sc je šele tedaj, ko je mesto dobilo Gruberjev prekop. Ce se ozremo v preteklost zadnjih dvajset let, skorajda ni leta, da se del Slovenije ne bi znašel pod vodo. • Pomlad 1954 — Takrat je pobesnela Savinja s pritoki. Vog.ajna, Hudinja in Ložnica so zalile Dobrno, Lemberg, Frankolovo, Strmec, Višnjo vas, Vojnik, Škofjo vas in Celje. Voda je ponekod segala tri metre visoko, vasico Lemberg je v četrt ure preplavil dva metra visok val in vse podrl. V žagi Višnje vasi je voda odnesla enoletno deklico, v Cellju je utonila šestčlanska družina, v Škofji vasi en delavec, na vsem območju skupaj 22 ljudi. • September 1965 — Ponovile so se povodnji iz leta 1964. Tridnevni naliv je prizadel Jesenice: zalilo je 24 stanovanj, voda je odnesla ‘zasilni most pri Kancovem, odnesla severni del kranjskega Savskega otoka, spodkopala cesto na Jezersko. Hkrati je Vipava vdrla v Ajdovščino m preplavila tekstilno tovarno. Nekaj dni pred tem je Soča narasla za več metrov, v Ilirski Bistrici je preplavilo tovarno Lesonit. V Pomurju so doživeli najhujšo povodenj stoletja. • Avgust 1966 — Mura Je ponovno zalila 900 Hpht&rov, vsa štajerska je hitela klon^tnvoahjake. 0 NoveuataeniilDBb — Zaradi poplavi vuj«*< seniški‘-'0bčmi je bila edina zveza z Avstrijo prelaz čez Ljubelj. V Zasavju je odneslo viseči most v Kresnicah, v Podmežaklji zalilo 150 stanovanj, v Martuljku je odnesel hudournik tri počitniške hišice. • December 1966 — V naraslih potokih severovzhodne Slovenije sta utonila dva odrasla človeka in triletni otrok, ki je s sanmi zapeljal v deroč potok. V Ponikvah je utonil šestletni deček. Zaprli so ceste: Planina—Umec, Lju- bljana—Litija, Zagorje—Trbovlje, Ro. gatec—Ptuj, Slovenj Gradec—Dravograd. 0 Avgust in november 1969 — Medija je poplavila Zagorje, Ljubljano pa Mali graben. Cesto čez Vršič so zaradi hudournikov zaprli. Hudinja je zalila polovico Celja, Sava Bohinjka cesto Bled—Bohinj. Bohinjcem so prepelja-vali kruh čez Jelovico. Soča je odnesla most in odrezala Tolmin od sveta. Zaradi narasle vode so prenehale delati elektrarne Doblar, Plave in Gradišče. 0 Avgust 1970 — Mura zalila 3000 ha polj in travnikov ter preplavila skoraj vse področje soboške občine južno od Pe-tanjec — pripomogli so obrambni na- sipi iz prejšnjega stoletja- 0 April, julij 1972 — Najprej je Mura zalila 4500 ha ter dosegla za 5 centimetrov višji nivo kot v poplavah leta 1965. Cez dobre tri mesece so se Pomurci borili z njo šest dni. Zalilo je 50 vasi, najhuje je prizadelo Ljutomer, kjer do takrat niso pomnili, da bi kdaj zalilo železniško postajo. V gojišču pn Petrovcih je utonilo 5 tisoč fazanov, v mariborski občini so našteli na cestah 102 usada, 14 porušenih mostov, 184 kilometrov uničenih cest. 0 Septeber 1973 — Poplave so zajele domala vso republiko. Voda je zaustavila graditev nove avtoceste Hoče—Levec, Savinja m Mislinja sta odnesli lesene mostove, podivjale so Krka, Paka, potok Obrb; bilo je tako hudo, da je .celo Gradaščica nosila hlode. Cez mesec dni je bila pod vodo žalska občina — kljub regulirani Ložnici. 0 Oktober 1974 — Niso še odpravili posledic poplav, ko je prišlo v drugo: na cesti iz Celja v Laško se je nabralo 40 cm vode, Sotla je zalila Kumrov-sko; Imensko polje in Atomske toplice v Podčetrtku, v Hrastniku in v Trbovljah so prekuhavali vodo, ker se ie pO.fteštt'4 s-taMo! : j . ' 0 Julij 1975 — Dolmo odTjč?slavec do m * Okoelavee- •pr* -Vidmu ob Ščavnici je v trenutku 'zalilč. V6da je ocUhesla 15 m asfalta, več deset vasi se je znašlo pod vodo V poldrugi uri je voda dosegla Mursko Soboto ter se zlila čez nasip razbremenilnega kanala Leda-va—Mura. 0 Februar 1977 — Povodenj je bila močna in kratka. Bregove sta prestopili Idrijca in Soča s pritoki. Voda se je po dveh urah umirila. 0 Januar 1978 — Zaradi prepočasne graditve pregrade na Muli je poplavilo Ilirsko Bistrico. Voda je poškodovala skladišča Lesonita ter zalila odseke na cestah Postojna—Tupa ter Ilirska Bistrica—Podgrad. 0 Avgust 1977 — Vodna ujma je zajela koprsko območje. Na cesti 15. maja je stal en meter vode. VeCina tovarn je bila pod vodo, plaz je zasul cesto med Koprom in Izolo ter garažo z avtom vred. Vse ceste novogoriške, ajdovske in tolminske občine je poškodovalo, zalilo stanovanja v Vipavi. Tudi Pomurju ni prizaneslo. Voda je splakovala celo vinograde, odneslo je lokalno cesto v Halozah in Slovenskih Goricah. NEVENKA ŠKRLJ Razsodnejši boj z bolečinami Aspirine bomo lahko še vnaprej kupovali »na kilograme« in brez receptov, drugi preparati zoper bolečine pa bodo v prosti prodaji samo z omejitvami LJUBLJANA, 3 oktobra — Z mrzlim in deževnim vremenom, ki .je kot naročeno za številne prehlade, nabode, angine in podobne nadloge, smo zvedeli tudi najnovejše podatke In podrobnosti o načinu predpisovanja in prodaje tistih zdravil, kj jih v taki sezoni polrehu jemo. Napotki zobozdravstvu Pot do zobozdravnika bo lažja, če se bosta izvajalec in uporabnik neposredno dogovarjala o razvoju te službe PORTOROŽ, 5. oktobra — S sedanjimi možnostmi in v sedanji organizacijsko-finančni ureditvi lahko slovensko zobozdravstvo po nekaterih ocenah zadovolji le 30 odstotkov zobozdravstvenih potreb prebivalstva. Pri obolevnosti, ki je, kar zadeva zobe, domala stoodstotna, je povsem jasno, da bo treba iz takega položaja najti pot k hitrejšemu razvoju Ob zlatem pravilu, ki naj , velja za vse in vsakogar, da nai ničesar ne jemljemo prevečkrat in ne v prevelikih količinah, povzemamo tu usmeritev, ki jo je posredo vala »Farmaca«, glasilo zveze zdravstvenih organizacij Jugoslavije in zveznega zavoda za zdravstveno varstvo . V prosti prodaji in prodaji z omejitvijo Gre za analgetike, zdravila ki pomagajo pri glavobolih In drugih težavah, predvsem tudi pri prehladnih obolenjih in podobnem, ki pa imajo, kot smo v poletnih mesecih večkrat pisali, tudi svoje stranske bolj ali manj škodljive učinke, pa je zato na stal goreč problem, kaj bomo še lahko dobili v prosti prodaji brez recepta, kaj pa samo, če bo predpisal zdrav nik. Ce sežemo kar v srž problema, naj povemo, da ostanejo še naprei brez omejitve v prosti prodaji, se pravi brez recepta, vse razne vrste aspirinov, kot na primer Bayerjev aspirin, andol, ace tisol in podobno. Precej pre- 1 paratov, po katerih ljudje tudi dostikrat posegajo, pa so poleg svojega dobrega učinka nekoliko škodljivi — čeprav ne tako zelo, da bi jih povsem ogradili z recep. ti — bodo sicer v prosti prodaji, vendar z omejitvijo. To pomeni, da bodo ob novi re gistraciji vseh analgetikov označeni s tistim znakom, ki bo farmacevtu v lekarni dovoljeval izdajo brez recep ta, vendar v omejeni količi ni Ob taki ali drugačni bolečinski težavi, jih bomo do bili najmanjšo dozo. verjetno največ deset. Med ta zdravila bodo sodili prepara ti: codacil, codaphen, coffaJ gin, coffalgol in saridon. Lahko tudi zapišemo, da je farmacevtska industrija naposled sledila sugestijam — zelo podčrtanim tudi v prispevkih v našem listu — da naj v nekaterih zdravilih proti bolelčinam zamenja tiste bolj toksične sestavine z manj toksičnimi. Trdno smo namreč prepričani, da mhko preprečimo škodo zaradi ne ustreznih sestavin s toksič nim učinkom dosti bolj, če te sestavine v zdravilih opu stimo, kot pa da omejujemo uporabo z recepti, preparati pa ostanejo škodljivi še na prej. Tako bomo dobili pod imenom Myrin preparat, ki vsebuje manj toksične sestavine paracetamol, salicilamici in kodein, dalje pa še zdra vili paracet in codisal, ki tu di ne bosta vsebovala sesta vin s hujšimi škodljivimi vplivi. Ti preparati bodo ali v prosti prodaji ali pa v prodaji z omejitvijo pri količini. Izključno na recept, se pravi le takrat, ko bo zdra vilo po svoji presoji predpi sal zdravnik, bomo dobili tista zdravila proti bolečinam ki vsebujejo škodljive sub stance: coffein, phenobarbi ton in aminophenozom. Med te sodijo zdravila: dolofen farmedon, plivadon in plival gm, ter še novocetin, ptienal gol, phenalgin in optalidon, ki vsebujejo eno, dve ali vse tri zgoraj omenjene substance z znatnejšim stranskim učinkom, Zdravila s stranskimi učinki le na recept »Juhe, ki se je kuhala po leti«, če tako rečemo, torej ne bomo pojedli tako vroče, kot je sprva kazalo. Ce nas bo tu ali tam kaj zabolelo, če bo to le občasna težava, bolečina ali prehlad, bomo v lekarni dobili pomoč v obliki »prostih« tablet, ali zdravil z omejeno količino izdaje — če je bolezenska težava hujša, je pa tako ali tako dobro, da gremo k zdravniku, ki naj odloči, ka tero zdravilo, ki se dobi le na recept, bolnik lahko vza me. Pozitivno v minuli akci U je tudi, da je farmacevt ska industrija že začela za menjavati nekatere nevarnej še substance z manj škodlji vimi. Ves krik in vik, ki je spremljal napovedane spre membe v izdajanju ln prometu analgetikov, pa naj ima še to koristno vlogo, da se bolj zavemo tega kako moramo biti pri jemanju zdravil bolj resni in manj brezskrbni. Prav analgetiki so namreč zdravila, ki se jih lahko prehitro preveč navadimo. Se beseda k ceni. Po večini stanejo zdravila proti bolečinam manj, kot znaša participacija na recept. Lekarne to upoštevajo in zaračunajo dejansko ceno m ne participacije, ker bi bila ta višja, kot je vredno zdravilo Bolnik torej glede tega ne bo prizadet. MARIJA NAMORS Načrtno nad cementno lakoto Beograd bo prihodnje leto potreboval 1,35 milijona ton cementa BEOGRAD, 5. oktobra (Tan jug) — Po podatkih, ki so jih posredovale gradbene, gradbeno-obrtniške in trgovske organizacije, so v svetu za gradbeništvo, stanovanjsko in komunalno dejavnost gospodarske zbornice Beograda ugotovili, da bo treba prihodnje leto za potrebe glavnega mesta preskrbeti približno milijon in 350.000 ton cementa. S to količino so zajete potrebe gradbene operative na beograjskih gradbiščih in drugod v državi, pa tudi široka potroš nja na območju mesta. Zadnja leta porabi Beograd vedno več cementa. Leta 1977 je znašala ta poraba približno milijon ton, letos pa se bo, kot ocenjujejo, povečala na 1,2 milijona ton. Za leto 1979 napovedujejo povečanje za nadaljnjih 11 odstotkov. Po mnenju strokovnjakov je takšno naraščanje tudi realno, če upoštevamo dinamiko gradnje. Zaradi tega bodo za potrebe. ki jih ima Beograd, s cementarnami v Benčinu. Po povcu in Kosjeriču kmalu sklenil) sporazume o dobavi 801.000 ton. Tako ali drugače je ta podatek skupaj z drugimi statističnimi kazalci vplival na ] pristop k obravnavanju uvodne teme na drugih stomatoloških dnevih Slovenije, zajete v poglavju: zobozdrav stvo v funkciji združenega dela. Koncept, kam želimo priti in kako naj bi se izvili iz najhujših težav, je obra zložil dr. Dominik Komadi na z republiškega komiteja za zdravstvo s poudarkom, da je zobozdravstvo integral ni del zdravstvenega varstva z enakopravnim mestom in vlogo v združenem delu. Tudi na tem področju smo v zadnjem desetletju znatno napredovali, podvojili število kadrov, razširili mrežo ambulant, a ostali še kljub vsemu ujeti v krizo zobozdravstva, kakršna je značilna ne le za nas, ampak za zobo zdravstvo povsod v svetu. Prepad med potrebami pre bivalstva po zobozdravstve nih storitvah ln finančnih možnostih, da bi te storitve plačali, je tolikšen, da Je treba najti nove mostove, če hočemo vsaj delno ustreči temu, kar si delavec, občan glede zdravljenja zob želi. Ta razkorak -pa bomo premostili: s hitrejšim razvija- njem samoupravnih odnosov znotraj zobozdravstva in v zdravstvenih skupnostih ter uveljavljanjem svobodne menjave dela z neposrednim dogovarjanjem med izvajalci in uporabniki službe. Dogovarjanje mora -teči v občinah, in to o tem, kaj potrebujemo, koliko lahko plačamo in iz kakšnih različnih virov. Prof. dr. Cedomir Ravnik, predstojnik stomatološke klinike, Je dokaj kritično oce nil dosedanje dogajanje na področju zobozdravstva, za postavljanje stroke, mačehovsko odmerjanje denarja in nepravo vrednotenje stomatološkega dela, kar je bo trovalo mnogim slabim po sledicam, kot so deficitarnost zobozdravstvene službe, beg kadrov in razmah črne prakse. V nadaljnjih prispevkih je bilo moč zaznati optimizem, da daje razvoj samouprav nih odnosov dokajšnjo možnost gibljivejših oblik pri širjenju zobozdravstvenega varstva. Najbolj pomembno je to, da delavci v združenem delu odločajo o uporabi ustvarjenega dohodka in lahko glede na potrebe od merijo več denarja tudi za zobozdravstvo. MARIJA NAMORS roi< on 12.45: Avstralija - Italija PONEDELJEK (9. 10.) ® Araneta Coliseum 12.45: Filipini - Brazilija ® Rizal Stadium 12.45: Kanada - ZDA TOREK (10. 10.) • Araneta Coliseum 11 45: Brazilija - ZDA 12.45: Jugoslavija - SZ • Rizal Stadium 11.00: Filipini 1 Jija 12.45: Avstralija - Kanada SRED/ (11.10.) • Araneta Coliseum 11.00: Filipini - Avstralija , 12.45: SZ Italija • Rizal Stadium 12.45: SFRJ - Brazilija ČETRTEK (12. 10.) • Araneta Coliseum ' 12 45: ZDA - SZ • Rizal Stadium 12.45: Filipini - Kanada PETEK (13. 10.) • Araneta Coliseum 1100: Filipini - ZDA 12.45: Brazilija - SZ • Rizal Stadium 1100: Italija - Kanada 12.45: Avstralija • SFRJ SOBOTA (14. 10.) • Araneta Coliseum 11.00: a 3. mesto 12 45: za 1. mesto • Rizal Stadium 9.15: za 7. mesto 11.00: za 5. mesto magala Američane in je tako vsaj delno popravila svoj položaj na lest vici po nerodnem porazu z Brazilijo. Težko je dati pravo oceno včerajšnji zmagi «azzurrov». Američani so namreč v Manilo dopotovali s poprečno postavo, z moštvom «Athle-tic in Action», ki ima poleg tega svojega najboljšega igralca Drollin-gerja še lažje poškodovanega. No, Američani so pač Američani, učitelji ko.šarke» in zmaga proti le-tem je navsezadnje le lep uspeh. Ta zmaga pa pomeni za Italijo več kot dve točki na lestvici, vlila jim je predvsem novega poguma v nadaljevanju borb na tem SP. Če bi namreč včeraj «azzurri» izgubili, potem je jasno, da bi bili povsem odrezani od borbe za kolajne. «PLAVI» NA TV Jugoslovanska televizija bo iz Manile prenašala vse tekme, v katerih bo igrala Jugoslavija, in finalno srečanje. SPORED Danes, 7. 10. ob 12.40 (tudi po Kopru): Jugoslavija - Italija Jutri, 8. 10. ob 12.40: Jugoslavija - ZDA Torek, 10. 10. ob 12.40 in posnetek ob 17. uri: Jugoslavija - SZ Sreda, 11. 10. ob 16.50: Jugoslavija - Brazilija Četrtek, 12. 10. ob 10.55: Finale za 3. mesto (le v primeru, če igra Jugoslavija) Petek, 13. 10. ob 12.40: Finalna tekma Včerajšnje srečanje je potekalo v prvem polčasu v znaku premoči Italijanov. Tudi v uvodnih minutah 2. polčasa so bili «azzurri» še vedno v vodstvu za deset točk, nakar so Američani z agresivno obrambo znižali razliko v koših in zadnje minute so bile izredno napete. Nakar so Italijani le ohranili mirne živce in so tako tudi zmagali. Carraro, Del-la Fiori, Marzorato in Vecchiato so bili med Italijani najboljši. Hoffman (14), M. Jackson (19) in Parker (10) so bili v vrstah ZDA najuspešnejši. Italija je igrala z naslednjo postavo: Caglieris 3, Jellini 2, Carraro 18, Ferracini 2, Della Fiori 20, Bariviera 10, Bonamico, Meneghin 6, Vecchiato 6, Marzorati 14, Berto-lotti in Villalta. stoito Jugoslavija ^-, iFilipšn!/117:101 (54:45) «Plavi» so uspešno premostili tudi včerajšnjo oviro, pa čeprav so zopet s prikazano igro nekoliko razočarali. Že dejstvo, da so Filipinci dosegli stotico, je za evropskega prvaka zaskrbljujoče, saj to pomeni, da z njihovo obrambo nekaj ni v redu. Tudi včeraj je torej Nikolič imel dokaj posla, da je svoje varovance spodbudil, da igrajo bolj motivirano, a je vselej na'etel na gluha u-šesa. Zopet je bil med najboljšimi center Bosne Radovanovič, ki se je edini trudil pod košema in je tudi bral lep izkupiček — 20 točk. Da-lipagič je bil sicer boljši strelec od njega (cPraja* je dal 31 pik), s prikazano igro ra ni zadovoljil. Filipinci so se pred svojim občinstvom mečno trudi'1, da bi spravili v težave sicer boljšega nasprotnika. In v tem so v uvodnih minutah tudi uspeli, saj so celo vodili z 28:23, več pa niso zmogli, saj je njihova postava izredno nizka in je bila proti višjim jugoslovanskim centrom povsem brez moči. oitvKsmo ŠD Polet obvešča, da bodo treningi v mini-basketu ob ponedeljkih in četrtkih od 15. ure do 16.30 v Prosvetnem dnmu na Opčinah. Najmlajši, li bi r-«di gojili mi-nibasket, se lahko neposredno vpišejo ob urah treningov. Najboljša v vrstah domačinov sta bila Cruz (31 točk) in Watson (20). Jugoslavija je igrala z naslednjo FINALNA SKUPINA 2. KOLO Brazilija - Kanada 69:62 (30:34), Jugoslavija - Filipini 117:101 (54:45), Italija - ZDA 81:80 (47:39), SZ - Avstralija 112:67 (56:35) LESTVICA Jugoslavija 2 2 0 222:196 4 Brazilija 2 2 0 157:146 4 Sovjetska zveza 1 1 0 112:67 2 ZDA 2 1 1 157:156 2 Italija 2 1 1 165:168 2 Filipini 1 0 1 101:171 0 Kanada 2 0 2 157:174 0 Avstralija 2 0 2 142:189 0 postavo: Vilfan 1, Kičanovid 8; Ži-žič 2, Knego 6, Jerkov 4, Skroce 8, Slavnic 3, čosič 4, Radovanovič 20, Krstulovič 15, Dalipagič 31, Deliba-šič 15. Borovci proti Jeans Cornerju TOLAŽILNA SKUPINA IZIDA Kitajska - Južna Koreja 102:90 Dominikanska rep. - Senegal 80:76 Borovi košarkarji, ki se pod vodstvom trenerja Franka Perka pripravljajo za promocijsko prvenstvo, bodo darres odigrali zadnje srečanje v okviru miljskega turnirja za «Tro-fejo Jeans Corner*. «Plavi» se bodo danes z ekipo Jeans Corner borili v finalu za 5. mesto. Srečanje se bo pričelo ob 16. uri in bo v miljski telovadnici. Kot je znano, so borovci že pred tednom dni premagali današnjega nasprotnika. Ivan Sinungia iz Spjita bo drevi v športni palači boksal z Lazzarijem. Poleg tega srečanja pa bo drevi (s pričetkom ob 20.30) več zanimivih amaterskih in tudi ekshibicijskih dvobojev DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 7. oktobra 1978 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trstu, Ul. R. Sanzio Sovrana - Primorec KADETI 15.00 v Trstu, Campanelle Chiarbola - Primorje * * * 15.00 v Trebčah Primorec - Cave NAJMLAJŠI 15.30 v Gorici Pro Gorizia - Juventina CICIBANI 15.00 v Doberdobu Mladost - San Pieri * * * 16.00 na Proseku Primorje - CGS * * # 16.00 v Trstu, Chiarbola Campanelle - Breg ATLETIKA DRŽ. TEKMOVANJE ZA DEČKE V Caorlah Nastopa tudi Bor KOŠARKA TURNIR «JEANS CORNER* 16.00 v Miljah Jeans Corner - Bor NOGOMET V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE PRIMOREC PRED TEŽKO NALOGO Trebenci bodo igrali že danes v gosteh z ekipo Sovrane, ki je prva na lestvici - Štandreška Juventina pred prvo zmago? 2. AMATERSKA LIGA Jutri bodo odigrali pare četrtega kola, v katerem igrata le Breg in Zarja pred domačim občinstvom, Primorec, Primorje in Gaja pa gredo v goste. Sovrana — Primorec Trebenci bodo igrali že danes popoldne. Primorec gre namreč v goste k Sovrani in ker Tržačani niso imeli na razpolago igrišča za nedeljo so se domenili s Trebenci za an-ticipiranje tekme na danes popoldne. Obe ekipi sta v začetnem delu lige pokazali, da sta v dobri formi. Res pa je, da ima trener Primorca Aldo Krali velike probleme s postavo moštva. Posebio kritično je v obrambi. Štoka je diskvalificiran, Marko in Mauro Kralj sta poškodovana, Bogdan Čuk ni še popolnoma okreval in zato je tudi njegov nastop dvomljiv. Skratka, res veliki problemi, če upoštevamo, da spada Sovrana med močnejše ekipe te skupine. Tržačani rimajo v svoji sredi solidne in izkušene nogometaše, ki znajo vsako napako in pomanjkljivost nasprotnika takoj izkoristiti, kar smo videli tudi prejšnjo nedeljo na Proseku. Kljub vsem nezgodam pa Trebenci ne obupujejo. Precej računajo na napadalno trojico Boris, Paolo, Mauro Kralj, ki bo prav gotovo delala preglavice obrambi Sovrane. Točka bi vsekakor predstavljala za Primorec že lep uspeh. Breg — Giarizzole Po treh zaporednih remijih Brežani bodo jutri odločno jurišali na prvo prvenstveno zmago. V gosteh : -do imeli novinca Giarizzole, ki je še vedno brez točk. Zato je povsem razumljivo, da bodo Tržačani prišli v Dolino s trdim namenom, da odnesejo vsaj točko i” s tem prekinejo negativno serijo porazov. Enajsterico Giarizzol v glavnem sestavljajo mladi nogometaši, ki igrajo hiter nogomet. To pa Brežanom ne dela preglavic, saj je tudi Breg v prvih treh nastopih pokazal hitro in dinamično igro, kar pomeni, da lahko zaustavi Tržačane. Če jim bo torej sreča naklonjena bi morali predstav niki dolinske občine odnesti obe točki. Zarja — GMT Po nesrečnem porazu na Opčinah bo spe jela tudi Zarja v gc^te novinca ekipo GMT. Bazovci so v zadnjih nastopih potrdili ,da so v dobri formi in so končno našli napadalca, ki zna izkoristiti vsako priložnost; tj. levo krilo Frandolič ,ki je več let nastopal za Torriano. Prav zato navijači Zar- je tudi jutri računajo na podvig Frandoliča, čeprav se zavedajo, da ekipa GMT ne bo lahka ovira. Tržačani bodo prišli v Bazovico v upanju, da obdržijo bel izid, kar pomeni ,da bodo sprožili obrambni sistem igre. Prav zato morajo Bazovci paziti, da se preveč ne odkrivajo, kajti Tržačani bi jih lahko s hitrimi protinapadi presenetili, posebno s Frenom, ki je bil letos že dvakrat uspešen. Aurisina — Primorje Nabrežinsko igrišče bo jutri prizorišče napetega dvoboja. Po dobrem startu je Aurisina v preostalih dveh tekmah odpovedala, enako kot Primorje. Zato je razumljivo, da jutri ekipi ne smeta razočarati, kajti navijači so nestrpni in deloma tudi razo čarani. V takih primerih po navadi pride do ostrega dvoboja in pri tem seveda pridejo na dan navijači, saj bi morala biti igra na primerni ravni. Res P? n)ajhn° igfišče, kot je nabrezmsljo .mnogokrat pogojuje igro. Vse je. seveda odvisno od u-brane laktjkg; .Čč bosta ekiri ubrali napadalni sistem igre lahko pride do več zadetkov. V primeru obrambnega sistema pa je na majhnem i-grišču težko priti do gola. Vsekakor mislimo, da remi ne bi zadovoljil ne ene, ne druge strani. S. Marco — Gaja Gajevci gredo v Ribiško naselje z optimizmem, ki se nam zdi povsem upravičen. Padriško-gropajska enajsterica je do sedaj zbrala tri točke, dobila je le en gol, dala enega (oziroma nobenega, saj jo edini gol za Ga jo do sedaj dal Perosa kot avtogol v derbiju z Bregom). Ta podatek jas no priča, da so bili gajevci do sedaj pomanjkljivi v napadu, vendar je razveseljivo dejstvo, da so se odlično izkazali v obrambi. Zato mislimo, da če bo obramba Gaje jutri dobro «dr-žala» se lahko «zeleno-rumenb vrnejo spet domov s točko v žepu. Res pa je, da domačini po visokem porazu ,ki so ga doživeli v prvem doma čem nastopu pred dvema tednoma z Opicino, ne nameravajo pripraviti navijačem drugega zaporednega ra zočaranja. Juveniina — Aiello Začetek prvenstva ni bil prav nič .naklonjen štandreški Juventini, saj je v dosedanjih treh nastopih zbrala le boro točko in se zato že cd samega začetka bori pred izpadom, Marsonovi varovanci imajo lepo priložnost, da popravijo slab vtis, saj bodo sprejeli v goste skromno enajsterico Aiella, ki z goriškim Au-daxom zaseda zadnje mesto na lestvici. 3. AMATERSKA LIGA Jutri bedo odigrali pare drugega kola, ki bo za obe naši enajsterici precej naporno. Kras sprejme v goste Op. Super-caffe, ki je med kandidati za prestop v višjo ligo. Po nedeljskem medlem nastopu je težko reči, kakšne možnosti ima Kras v tem nastopu. Op. Supercaffe ne namerava zapravljati točk in zato starta na zmago, katero ji lahko Kras prepreči le s presenetljivim nastopom. Težka naloga čaka tudi Vesno, ki gre v goste k solidni enajsterici Čampi Elisi. Po zmagi nad Esperio SA je morala v kriškem taboru o-dlična in zato so vsi optimisti pred jutrišnjim nastopom, čeprav si vsi želijo zmago Vesne, bi bili zadovoljni tudi z eno točko saj je enajsterica Čampi Elisi med glavnimi favoriti za končno zmago in remizirati proti favoritom pomeni ostati v njihovi družbi. Dcberdobska Mladost je ,y,, p^fle-Ijo nerodno izgubila ves izkupiček v Farri. Jutri bo gostovala ekipo Braz-zaneseja, ki je v prejšnjem kolu doma remizirala s Sovodnjami. Trener Barbana bo tokrat imel nekaj težav glede postave, saj bodo odsotni Dužman v obrambi, Marizza in Rusin pa r. sredini igrišča. V tem srečanju pa bedo imeli priložnost mlajši doberdobski nogometaši, da se izkažejo in pridobijo mesto v prvi postavi. Sovodnje so letos uspešno starta-le, saj so v prvem kolu iztržile Braz-zaneseju točko in so s prikazano igro povsem zadovoljile. Sovodenjci bodo imeli priložnost, da potrdijo svojo moč že v prvem domačem srečanju, ko bodo sprejeli enajsterico Vermegliana. KOLESARSTVO V VRSTAH ADRIE Precej odsotnih Udeležba Lonjercev na raznih dirkah tokrat ne ho tako množična kot prejšnje tedne Kolesarska sezona se v oktobru bliža h koncu, tako da bodo jutri za lonjerski kolesarski klub Adria nastopali le malokateri tekmovalci. Posebno se bo odsotnost kolesarjev čutila v kategoriji cikloamaterjev, kjer bosta na 55 km dolgi krožni progi po škedenjskih ulicah v Trstu nastopala za lonjersko društvo le Marušič in Ferluga, pa še to le, če bo lepo vreme in cesta suha, saj je tekmovalna proga izredno nevarna in polna ovinkov. Start dirke bo ob 14.30 v Skednju. Razen Marušiča in Ferluge pa so vsi ostali veterani Adrie prekinili z nastopi iz več razlogov: Verginella in Po-ropat ker nimata zvečer več časa za treninge po rednem delu, Bo-nanno zaradi predolge sezone, Cera-sari ker se je začel pripravljati za sezono v ciklokrosu, Macarol pa ker je bil zaradi padca na nedeljski dirki za «6. pokal Adrie* sprejet v bolnišnica-jmj«wtpr#«taLi:pper. racijo kolena zaradi hujših poškodb, kot je izgledalo v prvem trenutku. Tako bo moraLimeti.. poldrugi mesec nogo v mavcu, nato pa pričeti s terapijo ter bo lahko sedel na kolo spet šele prihodnje leto. Med juniorji pa bo Sandro Čok dirkal v kraju S. Michele al Ta-gliamento pri Portogruaru na krat- Danes stopata v skupno življenje IRENE GOIZA in JURIJ VESNAVER Svojemu odbojkarju in njegovi izvoljenki iskreno čestitajo odborniki S K Kras in še posebno odbojkarska ekipa. ki krožni progi, komaj 78 kilometrov. Start dirke bo ob 14. uri, mladi Čok, ki bo tekmoval pozimi tudi v ciklokrosu, upa na zadovoljivo uvrstitev. Godnič bo z amaterji dirkal pri Trevisu na približno 120 kilometrih razdalje. Potem ko je dosegel lep uspeh v soboto v Noalah pri Benetkah, pa je odpovedal v torek na Furlaniji in je zaradi mraza in dežja odstopil. Naslov deželnega prvaka Furlanije - Julijske krajine pa je osvojil kolesar Mattiussi. R. Pečar COMO — Danes bo še zadnja izmed letošnjih važnejših kolesarskih dirk, klasična krožna dirka po Lombardiji. Letos bo tekmovanje zaradi kvalitete nastopajočih praktično jesensko svetovno prvenstvo. Dirka bo' še odločilna preizkušnja za poseb-i^Testtdcč^SdpefphbStige, ki bo nagradila najboljšega kolesarja sezone. Trenutno je , prvi Hinault, z ffiinimalho T^žliko pa mu sledi Mo ser. Obeta se torej izreden boj med tema velikima nasprotnikoma *out-siderji* pa bodo gotovo Saronni, Baronchelli, Pollentier, De Muynck in Maertens. TENIS TURNIR V MADRIDU Barazzutti zmagal Panatta izgubil MADRID — V četrtfinalu mednarodnega teniškega turnirja v Madridu je Italijan Corrado Barazzutti premagal Čehoslovaka Pavla Stožila s 6:4, 7:5. Drugačna usoda pa je doletela Adriana Panatto, ki je izgubil s Čehoslovakom Šmidom s 6:4, 6:7, 4:6. JUTRI NEDELJA, 8. oktobra 1978 KOŠARKA PRIJATELJSKA TEKMA DEČKOV 10.30 v Dolini Breg - Bor KOLESARSTVO CIKLOAMATERJI 14.30 v Skednju Nastopa tudi Adria JUNIORJI 14.00 v S. Michele ob Tilmentu Nastopa tudi Adria AMATERJI 14.00 v Trevisu Nastopa tudi Adria NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.C0 v Nabrežini Aurisina - Primorje * * * 15.00 v Dolini Breg - Giarizzole * * # 15.00 v Bazovici Zarja - GMT * * * 15.00 v Ribiškem naselju San Marco - Gaja * * * 15.00 v Štandrežu Juventina - Aiello 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Doberdobu Mladost - Brazzanese * * * 15.00 v Sovodnjah Sovodnje - Vermegliano * * * 15.00 v Križu Kras - Opicina Supercaffi # * # 11.30 v Trstu, pri Sv. Sergiju Čampi Elisi - Vesna NARAŠČAJNIKI 12.15 pri Domju S. Vito - Zarja * * # 9.30 v Štandrežu Juventina - Peggio ZAČETNIKI 12.00 na Proseku Primorje - Chiarbola A « * * 10.30 v Dolini Breg - Zaule # * * 11.00 v Štandrežu Juventina - Cremonese B # * # 10.00 v San Canzianu San Canziano - Mladost NAJMLAJŠI 10.45 v Križu Vesna - Esperia S. Giovannl # # # 13.45 v Križu Kras - Breg 10.00 v Trebčah Primorec - Triestina « * * 8.30 na Proseku Primorec r. Libertas 1. - prvi 1 2 Ascoli - Bologna Atalanta - Torino 1 X drugi 2 1 1 X 2. - prvi 1 X Avellino - Lazio 1 drugi X 1 Fiorentina - Napoli 1 X 3. - prvi drugi 1 o 2 2 X 1 Inter - Perugia Juventus - Verona 1 1 X , 4 Vicenza - Catanzaro 1 4. — prvi 1 2 Roma - Milan 1 drugi 1 2 Lecce - Bari 1 X 5. - prvi 1 X Pescara - Varese 1 drugi X 1 Udinese - Foggia 1 X 6. - prvi 1 X Parma - Treviso 1 drugi X 2 Arezzo - Pro Cavese 1 VB — Avstralija 2:0 LONDON — Po prvem dnevu teniškega polfinala medeonskega dela Davisovega pokala Velika Britanija vodi nad Avstralijo z 2:0. IZIDA POZAMEZNIKOV Mottram - Roche 8:6, 3:6, 7:5, 6.4; Lloyd - Alexander 7:5, 6:2, 6:2. Švedska — ZDA 1:1 GOTEBORG — V drugem polfinalu tega tekmovanja pa je stanje med Švedsko in ZDA izenačeno 1:1. IZIDA POZAMEZNIKOV Borg - Ashe 6:4, 7:5, 6:3; Johansson - Gerulaitis 2:6, 1:6, 4:6. KOŠARKA V PRIJATELJSKI TEKMI Zaslužena zmaga Hurlinghama Huriingham — Emerson 63:58 (27:27) HURLINGHAM: Service, Terry 16 (6:6), Forza 18 (2:3), Meneghel 8 (6:8), Scolini 8, Jacuzzo 11 (1:3), Starc, Čuk, Pieri, Ritossa, Bechini 2 (2:3). EMERSON: Gergati 8, Colombo, Gualco 12, Della Ca’, Ossola 2, Ca-neva, Tosarini, Carraria 6, Yel-verton 30 (8:9). SODNIKA: Mogorovich in Verh iz Trsta. V prvi tekmi pred domačim občinstvom je Huriingham premagal e-kipo Emersona, bivši Mobilgirgi. Italijanski prvaki so nastopili moč rjo okrnjeni, saj je poleg reprezentanta Meneghina manjkal še Američan Morse. Igra je bila predvsem v prvem polčasu na nizki ravni in le Yelverton je občasno navdušil z nekaterimi akrobatskimi koši.. Obe e-kipi sta zaigrali dokaj počasno, poleg tega smo bili priča mnogim napakam pri metih na koš. Od Tržačanov je zadovoljil Forza, solidno je zaigral Američan Terry, medtem ko je drugi Američan, ki je na poskusu v tržaški ekipi, Service, razočaral. Marko ^------- MIŠKO KRANJEC f Nekoč bo lepše — (Dve povesti) 10. , S© pred dvema, tremi leti je Dana upala, da bo kaj j*itro konec tega jutranjega in večernega likanja in se “0 vse tako preneslo na en dan v tednu: nakupili si bodo Vefc krp, ne bo treba vsak dan prati, krpati, likati, da bi Se človek preoblekel in tako lahko šel ven. Ker nazadnje Se te že loti obup, če enajst let kar naprej pereš, peres, sdšiš večno neke krpe nad štedilnikom. Pri malih ljudeh ^ starem svetu je bilo to nujno, prav tako pod okupacijo. vendar si pod to že imel neskončno, vero, da 6o po koncu v°)ne kaj hitro konec tudi vseh težav, celo vprašanje pečnega sušenja plenic se bo rešilo pri revnih materah. Uar,a ni mogla reči, da se ni marsikaj temeljito spreme-tudi v teh drobnih »gospodinjskih* in »materinskih* izmerah. Vsekakor vsaj ni več nekdanje brezciljnosti, fj^ove negotovosti, ni več golega naključja v življenju. a(l nekdanjo večno brezposelnostjo, pretkano z golimi rr'ložnostmi se zdaj blešči nekakšna vsestranska prera-^teanost vse do tja, koliko kalorij potrebuješ in koliko . ''a, čeprav ne enega ne drugega vselej ne dobiš, kakor ^e. Tudi te nihče kar čez noč ne vrže spod strehe. Pri seoi tem pa so vendar ostale nerešene stotere stvari. Kjer prvega samo oče ali mati prinese domov svojo še vedno borno plačo, je treba skrbno pretehtati, kako boš izvozil do zadnjega. Ostalo je nerešeno med temi stoterimi otroki, vdove z majhno plačo, da, z eno samo plačo za pet ljudi. Matere, ki niso v službi, tekajo vse jutro od trgovine do trgovine, postajajo v neskončno dolgih vrstah na trgu. Nezakonske matere in vdove, ki morajo v službo, niti ne utegnejo priti na trg Če imaš le enega otroka, ga pošlješ k »stari mami* ne kmete in ga mesečno enkrat, dvakrat obiščeš. Treh, štirih ne moreš nikamor poslati. Če tvoja mati na vasi živi, komaj sebe prehrani, ker je tudi ona revna. V službo pa z otrokom tudi ne moreš. Življenje je postalo hkrati zapleteno in preprosto. Razbito je na večne zamude, na večno naglico in neko površnost, kjer je vse le za silo opravljeno, za silo je pori-ban pod, za silo so oprane srajce, za silo je skuhan obed, in še spiš le za silo. Spremeniti se vse to pač ni dalo. Samo vero si je človek lahko ohranil, da bo tudi to prešlo. Da, prešlo bo in nekoč bo življenje lepše. Dana je zakurila v štedilniku, da bi pripravila zajtrk za družino. Tisto malo mleka, ki so ga dobivali na otroke, so kaj hitro porabili, po navadi za večerjo, če se — seveda poleti — mleko ni skisalo. Za večni čaj spet ni bilo sladkorja. Tako so otroci morali zjutraj često otepati prežganko. To jutro jim je namenila belo kavo, h kavi za vsakega 'kos potice, priboljška z doma. Že sinoči so otroci otepali potico, ker sicer ne bi mogli spati. — Pot domov se je Dani vsekakor splačala. Za denar, ki ga je potrošila za vlak, vsega tega ne bi dobila na trgu; z redno preskrbo pa otroci niso bili siti. Premalo je bilo za štiri kljune. Sla je večkrat. Včasih je vzela s seboj najmlajšo, prepričevala sprevodnika, da otroku še ni štiri leta. Za november se je odpravljala k materi in sestri z družino za celih štirinajst dni; le starejša, ki sta hodila v šolo, bi bila tam samo nekaj dni. Otroci so sicer sanjali o morju in njo samo je prav tako mikalo, da bi, kakor je rekla. — «vsaj enkrat v življenju* šla na morje. A naj je obračala kakorkoli, zanje je bila pot na morje predraga. Pi,es bi bil to čudovit izlet, nepozaben dogodek v njihovem življenju, a se je človek moral odpovedati vsem mikom, ko je dobro pretehtal vprašanje z denarne strani. S potjo na morje, »ki je zdaj za delovne ljudi in ne za buržoazijo,* so se zakopali v težave celo tisti, ki so bili na boljšem od nje. Naj je bilo poletje še tako vroče in bi si človek želel počitka, je Dana vendar morala misliti na jesenske mesece, ko je treba tako rekoč oberoč razmetavati denar za razne stvari za zimo: za krompir, drva, premog, da bo treba otroke za zimo topleje obleči in obuti. Tako je Dana te izlete s svojim dopustom odločila za svoj dom: sredi vaškega pokoja v hribih so bili na čistem zraku, otroci so se lahko nadivjali po mili volji, in hrano imajo zastonj celih štirinajst dni. Kako se to pozna pri gospodinjstvu! Spet bodo spravili v sklad svojo mestno preskrbo. Vračajoč se bodo založili s krompirjem, kašo, fižolom, zeljem, čebulo, česnom, redkvijo, moko, sadjem... vsakega malo Z zadovoljstvom je mislila, da si bo z včerajšnjim precej pomogla. In otroci bodo to jutro imeli za zajtrk kavo s potico. »Potica!* si je dejala skoraj že naglas Spomnila se je svojih otroških let: še tako navadna potica je napravila v življenju lep praznik. Hitela je. Megla zunaj je postajala vse bolj bleda. Po kleteh so peli petelini, da se je zdelo, kakor da si na vasi. V hiši je že nekdo navil radio, nekdo spet je štor-kljal po stopnicah, vsekakor po časnik, ki ga je bila raz- našalka vtaknila za duri. Hiša se je zganila, hiša delavcev in uradnikov. Prvi so odhajali delavci, že ob pol šestih. Dva sta vsako jutro vlačila kolesi iz drugega nadstropja in zadevajoč ob pregrado, ropotala. Hkrati sta dve tercialki odhajali k zgodnji maši. V vnemi proti »ljudski oblasti* sta pretiravali, bili bolj neutrudni kakor kmečke ženske. Nekoč sta Dani zatrjevali, da »se ljubi bog jezi na nas še posebej.* Dana je vprašala: «Zakaj naj bi se bog jezil posebej na nas?* Čez čas ji je ena le dejala: «Ker zatirate cerkev!* Dano so v hiši prištevali k tistim, ki so krivi vseh grehov in slabosti na svetu. »Kaj bi!» le rekla Dana. «Bog se ni za nas zmenil, mi pa ne utegnemo, da bi se zanj.* Ne, Dana ni utegnila, da bi se še z bogom ukvarjala. Le če se je spomnila na smrt, jo je zaskrbelo: kaj pa, če le je onstransko življenje, bog, pekel, nebesa... Ukrenila pa ni prav nič, da bi se kaj spremenilo v njej sami, rajši je pozabila na te stvari. — Stari tovarniški mojster Globočnik je vsako jutro — naj je bilo pozimi ali poleti —• strašno kašljal po stopnicah 'n pojasnjeval vzroke kašljanja- «Tega je kriv ta prekleti tobak!* Vendar ni prenehal kaditi. Ženske so ga sumile, da tudi pljuva po stopnicah in hodnikih. Zaradi tega se je z gospo Mlinarjevo resno sprl »Prekleta baba! Te bom vlekel na dvorišče, ti pljunil po tleh, da boš lahko primerjala moj pljunek z drugimi! Ne veš, da vsak človek drugače pljuva? Kdo na svetu pa še pljuva kot jaz, a?» Globočnik se je izpljuval šele po cesti, doma pa samo kašljal. Moral bi že v pokoj, a je vedno zatrjeval: »Prvo petletko bom še pomagal, potlej bo zame dovolj!* Bal se je pokoja: tam je čakala nadložna starost in smrt! Pri delu pa so ga že štirikrat imenovali za udarnika. »In šestkrat me še bodo!* je dejal. — »Deset — to znamenje sem si vrgel na palico!* Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. 79 46 72 (4 l!nl|e) Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija cOAN>. V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40.00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55.00. letno 550.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2!ro račun 50101-603-45361 *ADIT» • DZS • 61000 L|ubl|ana Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. 7. oktobra 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja I in tiska I IZTT 1 Trst član italijanske .»j, zveze časopisnih Im založnikov FIEG