k linija vaak Četrtek. Cena mu |i 1 K n* lato. (Za NemCIJo 3 K 60 », aa Ameriko ln druga tu]e drlave t ( M i.) - Splal lo doplal aa po-tlljajo i UrednUtvo ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulice «te*. 2. Naročnina, reklamacije In Inaeratl pat Upravnlltvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica It. 2. SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. • ara 11 ae sprejemajo po ale-delih cinah, Bnoatopiia |,etltvrata (ieatlna „DomolJubove" Urine 34 eim) atane zaenkrat 30 v. Pri vae aratnem objavljanju primeren p-aaat po dogovoru. Poiamua. (tavllk* ae prodajajo po 10 v. Ca aovnf promet poitno-hranllnlCneg. urada Itav. 824.797. —1--------- * —--• • • ~ itev. 40. V LJubljani, dne 4. oktobra 1906. Leto XIX. Noša društva. S ponosom smo gledali ob zadnjem katoliškem shodu velike množice naših krepkih mož in čvrstih fantov, ki so od daleč prihiteli v Ljubljano, da pokažejo pred svetom svojo versko in narodno zavest. Večina teh se izobražuje v naših društvih. Lep kos dela imajo torej naša društva za seboj, dosegla so lepe vspehe. Čaka pa jih še veliko dela v prihodnosti, zato pa treba takoj na delo. Koliko je še krajev na Kranjskem, kjer so potrebna izobražev. društva, pa jih še ni. Na Kranjskem je 291 župnij, nepolitičnih: izobraževalnih in delavskih društev pa samo 77. Društvo pa je dandanes potrebno in koristno povsod Tudi v manjših krajih se ne morejo izgovarjati, češ da bi društvo imelo premalo udov. Ne gre se za število udov, marveč za to, kaj se doseže z društvom. Cim manjše je število udov, tem lažje in uspešnejše je delo. Treba je le dobre volje in te se pogosto pogreša, in pa nekaj požrtvovalnosti. Ne trdimo, da bo vse gladko šlo spod rok, vsaj zapreke se stavijo človeku, posebno če se trudi za dobro stvar, povsod na pot. Te male ovire pa nam ne smejo vzeti poguma. Druga stvar pri naših društvih pa je, da spč, da ne kažejo nobenega življenja. Vzrok temu pa je odbor ali društveniki sami. Za danes omenjamo le to, da se ponekod le premalo gleda na to, da se vzgoji društvenih delavcev, to je mladih živahnih in delavnih ljudij, ki bi se zavzeli za društveni napredek. Delo sloni ponajveč na ramah nekterih. A to ne sme biti, če hočemo, da društvo ne životari. Treba je društvenike poučiti, da je vsak posamezen član nekako odgovoren za društveno delovanje, da ima vsak gotove dolžnosti nasproti društvu kakor tudi gotove pravice, da namreč nadzoruje delovanje in poslovanje od-borovo. Odborniki sami pa naj poznajo svoja opravila; znana naj so jim dobro društvena pravila, shodni zakon, društveni zakon. Le po tem je pričakovati, da bo več življenja v društvih. Da pa društva ne zaspe in da res delujejo, je pa koristna tudi zveza z bližnjimi društvi. Zato je že lansko leto Zvezna skupščina v Mariboru priporočala,.da se v ta namen sestavijo odbori 3 članov po dekanijah. Žel, da sc na Kranjskem v tem oziru doslej še ni ničesar storilo. Naši štajerski bratje so nas v tem prekosili, | ker so že lansko leto osnovali dekanijske odbore v smislu mariborske skupščine. No, kar smo zamudili, storimo sedaj! Bliža se čas, ko se bodo prebudila naša društva iz „poletnega" spanja, da prično na zimo svoje delovanje. Do tedaj pa naj bi bili že po vseh dekanijah ustanovljeni odbori, da bi tudi ti čez zimo lahko delali! Namen teh odborov je, da nadzirajo delovanje posameznih društev v dekaniji, da skrbč za enotnost in pravo živahnost, da snujejo nova društva oziraje se na krajevne razmere, da preskrbe govornikov posameznim društvom, da prirejajo skupna posvetovanja odbornikov vseh društev. Dekanijski odbor naj bi prirejal sestanke predsednikov, ki naj bi se posvetovali o važnih stvareh, ki zadevajo našo organizacijo. Vsako leto pa naj bi se tudi sešli odborniki vseh društev v dekaniji, in naj bi se posvetovali o društvenem življenju in mladinski organizaciji z ozirom na to, kaj more in mora vsak posamezen odbornik pri tem storiti. Važna so taka skupna posvetovanja vseh odbornikov. Saj vse, kar se dela, se dela za ljudstvo, posebno za mladino, torej naj dela tudi ljudstvo samo, dela naj mladina sama. In kje se lažje poprime dela, nego pri skupnih sestankih, kje lažje pove svoje misli, svoje načrte kakor pri takih skupnih posvetovanjih In za kar se posebno mlad človek zavzame, to tudi izpelje. Kjer imajo že krajevne organizacije, se vidi povsod njihova korist. Društva so oživela, delujejo živahno, da, celo tekmujejo med seboj. Kako pa sestaviti te odbore? Predsedniki društev naj bi se sešli morda že v prvi polovici oktobra in ti naj volijo odbor 3 članov. Ti člani pa morajo imeti smisel za društveno življenje, 2. so se doslej največ pečali z društvi, 3. hočejo res delati za prospeh društev. Izvoljeni člani naj se po dogisnici prijavijo »Slovensko kršč.-soc. zvezi" v Ljubljani. Katolicizem in klerikalizem. (Jovor dr. Iv. S u s t e r š i č a na tretjem slavnostnem zborovanju III. slovenskega katoliškega shoda. Prevzvišeni cerkveni knezi! Slavni zbor! Koder se zbirajo katoličani, se mnogokrat in obširno govori o razmerju med katolicizmom in liberalizmom. Koder se zbirajo tako-zvani svobodomisleci, bodisi liberalci ali socialni demokratje ali kakorkoli se imenujejo, tam se mnogokrat in obširno govori o razliki in razmerju med svobodomiselstom in klerikallzmom. Le redkokedaj pa se čuje govoriti o razmerju in razliki med katolicizmom in klerikalizmom. Zato hočem jaz danes o tem govoriti, ker zdi se mi, da semtertje marsikaj v tem pogledu ni jasno. Seveda pa pri tem tudi liberalizma in svobodomiselstva sploh ne bom pozabil (Veselost) in vsak bo dobil, kar mu gre. (Ponovljena veselost.) Torej kaj je klerikalizem, kaj je katolicizem? Klerikalizem je laž, katolicizem je resnica. (Pritrjevanje.) Pravim: Klerikalizem je laž. Kako to? Kier je laž, tam je tudi lažnik. Lažejo takozvani svobodomisleci, lažejo svobodomiselne stranke, in to bom v kratkem dokazal. Dajmo besedo svobodomiselcem. Oni nam razlagajo stvar tako-le: Klerikalizem je neka politična, silno nevarna in grda struja, in zaradi tega tej struji pridevljejo najrajši ime, ki to strujo in vse, ki gredo za njo, nekako personificira, imenujejo jo: »klerikalni zmaj«. (Veselost.) Kakšne lastnosti ima ta »klerikalni zmaj«, ta grda pošast? (Živahna veselost.) Pred vsem ta pošast žre (Ponovljena živahna veselost), žre vse, kar dobi. Zre svobodo, žre napredek, žre ljudsko blagostanje, žre premoženje posameznikom, žre majhne otroke (Burna veselost), odrastle može in ženske, žre cele narode in države in cele vojske. Vse požre, samo sebe ne (Burno odobravanje in veselost), ker Je to še celo zanjo nekoliko prekomplicirano. (Veselost.) Ta zmaj ljubi temo, in sicer tako. da še celo zagrinja solnce, in sicer s črnimi suk-nlami in kutami. (Bučen smeh.) Vse sovraži, kar je ljudstvu drago, posebno ljudstvo samo, ki mu ne privošči ne luči, ne zraka, ne svobode, ne premoženja, ne napredka, ne miru. Samo en sam stan je izvzet od tega sovraštva, en sam stan ^klerikalni ztnaj' ne sovraži, in to so, da govorim še naprej v liberalnem, svobodomiselnem žargonu, to so »farji«. (Živahna veselost.) Tem pa vse privošči. Ti imajo od »klerikalnega zmaja« dovoljenje, da delajo, kar hočejo; njim je dal »klerikalni zmaj« vso oblast na tem svetu, oni smejo delati, kar se jim ljubi, smejo napolnjevati svojo bisago (Burna veselost) svobodno, smejo krasti (Ponovljena veselost), goljufati, lagati, kar hočejo, oni imajo popolno oblast na tem svetu, in sicer, kar je posebno povdariti, tudi v posvetnih stvareh. Oospoda moja, vsi se moramo vprašati: kje pa je ta zmaj? Mi bi to radi vedeli, da ga ubijemo, tega vraga (Burno odobravanje in veselost), saj to je silno nevarna žival, lepo vas prosim, to je treba ubiti, kakor strupeno kroto (ZiVahna veselost), torej povejte nam, kje je ta zmaj, da gremo nadenj vsi skupaj in da ga uničimo. Kie je osobito ta nevarni zmaj, ta nevarna politična struja med nami Slovenci, da, ako mogoče, obvarujemo svoj lastni narod, da obvarujemo svoje lastne otroke in končno sebe same pred to nevarno pošastjo. (Živahna veselost.) Na to vprašanje dobimo od gospodov svobodomiselcev odgovor, da nimamo nobene pravice vpraševati po tem zmaju, češ, da smo mi sami hlapci klerikalnega zmaja, to se pravi, da smo »klerikalci«. (Veselost.) To mora vzbuditi naše velikansko začudenje; kako pridemo do tega, ko vendar na celi črti hočemo ravno nasprotstvo tega, kar baje hoče klerikalni zmaj. Pred vsem necemo, da bi nas kdo požrl. (Veselost.) Mi hočemo za ljudstvo napredek (Burno pritrjevanje), mi hočemo blagostanja, svobode zanj in se bojujemo in žrtvujemo zanj, mi smo prijatelji luči, mi smo radi na solncu, samo včasih si želimo nekoliko dežja, da letina boljše rodi. (Veselost.) Torej kako pridemo naenkrat do tega, da smo »klerikalci«, da smo »hlapci«? (Ponovljena veselost.) Sicer ljubimo in spoštujemo svoje duhovnike zaradi njihovega prevzvišenega zva-nja, ali nikakor nečemo, da bi gospodovali v posvetnih stvareh, o katerih smo mi sami gospodarji. Tudi ne poznam nobenega duhovnika, ki bi hotel gospodovati nad menoj v posvetnih stvareh — ne vem, ali kdo izmed vas kakšnega takega gospoda pozna? (Klici: Ne!) Torej kako pridemo mi do tega, da smo »klerikalci«? V resnici stvar stoji tako-le: »Klerikalizem« ali »klerikalni zmaj«, to so vse tiste velike in majhne laži, ki se fabrici-rajo v svobodomiselnemu taboru zoper one stranke, ki so za prostost svete cerkve, za prostost verskega prepričanja, za svobodni razvoj verskega življenja (Živahno pritrjevanje), laži, ki se fabricirajo zoper osebe, ki pripadajo tem strankam, ki sem Jih ravnokar omenil, laži, ki se fabricirajo zoper cerkev samo in njene dostojanstvenike. Vsak kos in košček tega liberalnega zmaja je ena majhna ali velika laž ali lažica. Evo, to je »klerikalni zmai«. Laže se na celi črti v svobodomiselnih krogih; v velikem in manjšem slogu! Vsak, kdor čuti v sebi poklic, biti košček voditelja v kaki svobodomiselni stranki, vsak prispeva radodarno k tem lažem in misli, da sploh ni dober svobodomislec. ako se ni nikdar še zlagal. (Veselost.) Tako vsak svoj košček k temu zmaju prinaša, ki — naravno — tekom let čedalje večji, čedalje bolj debel in čedalje bolj grd postaja. (Živahna veselost.) In kje se laže? Povsod. V časopisih primeroma še največ. Potem v javnih zastopih, v gostilnah, kavarnah, doma in drugod, povsod se laže. Tako gre naprej skozi desetletja in desetletja iu »klerikalni zmaj« raste na obsegu iu raste tudi na grdobi. (Veselost.) Ena največjih takih laži Je n. pr. trditev, da smo mi katoliki nasprotniki šoli. (Klici: Tako je!) To je ena najgrših in najinfamnejšlh laži (Klici: Pes je!) in kako se v tem pogledu pestopa, to je dokazoval idrijski župan ravno pred dvema letoma, meseca junija 1904, v neki občinski seji. ko je strmečim idrijskim ob> činskim odbornikom razlagal: »Dr. Šusteršič lazi po shodih in pravi: Šole zaprite, učitelje pa pobijte!« (Burna veselost.) Resnica je pa ravno nasprotno: da mi slovenski katoliki hočemo šolo In hočemo učitelje, ampak mi hočemo dobro šolo in dobre učitelje. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Za slabo šolo, za slabe učitelje so žrtve veliko prevelike, katere dandanes prinašamo. (Klici: Tako je!) Za dobro šolo in dobro iiči-teljstvo pa sem uverjen, da je slovensko ljudstvo pripravljeno prinesti še veliko večje žrtve. (Burno, dolgotrajno odobravanje.) Torej je jasno, od »klerikalizma« mi nočemo nič vedeti, pač pa damo življenje za vero. za našo katoliško vero, ki je luč, resnica in življenje. (Burno odobravanje, ploskanje in živio-klici.) Naš program, program slovenskih katolikov v javnem življenju je znan. Mi ničesar ne skrivamo, mi ne uganjamo nobenega hinavstva (Klici: Tako je!), temveč javno in jasno povemo, kaj hočemo. (Pritrjevanje.) Mi hočemo svobodni razvoj duševnih, moralnih sil našega naroda; svobodni razvoj, ker hočemo imeti zavedni narod. Mi potrebujemo pogumnih mož, ki znajo računati sami na sebe, mož, ki so v stanu, priboriti si mesto, ki jim ga ie odkazala božja previdnost, in ohraniti to mesto, mož, ki se ne boje nikogar, kakor Boga. (Burno odobravanje, ploskanje in živio-klici.) Naš program je potem organizacija tega inoško-zavednega naroda, organizacija zato, da sc eden na drugega lahko naslanja, kakor brat na brata, da smo narod bratov pred svetom in da smo v tej organizaciji močni napram vsakemu sovražniku našega naroda in njegovih svetinj. (Odobravanje.) To Je bistvo našega političnega programa, ki je baš nasproten onemu, kar imenujejo svobodomisleci »klerikalizem«. Toda sedaj moram na vsak način govoriti tudi o lažnjikih. to je o tistih, ki so s svojimi lažmi fabricirali »klerikalnega zmaja«, torej o c .lih, ki spadajo v takozvani svobodomiselni tabor. No, svobodna misel kot program je ena največjih bedarij (Veselost), kajti vprašam vas, ali misel more biti drugačna, kakor svobodna? Ali je kdo izmed vas, ki mu kakšna postava ali kakšen župan, ali kakšen žandar more prepovedati, da svobodno misli? (Živahna veselost.) Hvala Bogu! V krog naših misli vendar ne sega tudi najmočnejša državna oblast ne. Kak smisel ima torej nekaj, kar je tako samo po sebi umevno, kakor da vsak dan solnce vzhaja, smatrati kot program v javnem življenju? Naj bodo mirni vsi, ki so v takozva-nem svobodomiselnem taboru, njihove misli so in bodo ostale svobodne — želel bi le. da bi jih kaj več imeli. (Burna veselost in ploskanje.) Tako vidimo torej, da je ta svobodna misel velikanski »švindel« (Smeh), namenjen v to, da vleče neumne, nerazsodne ljudi za seboj. Svobodomiselstvo je v resnici ie ime> pod katerim se skriva nekaj čisto drugega Pod tem imenom se skriva le sovraštvo zoper katoliško cerkev, sovraštvo zoper njene zveste vernike. (Pritrjevanje.) To je »svobodomiselstvo«, to je politična strtija.ki ne trpi svobodnega in vernega ljudstva. To je politična struja, ki ne more trpeti, da bi se ljudstvo svobodno po svojem prepričanju razvijalo na svojih lastnih tleh, to je politična struia, ki skuša ljudstvu vsiljevati tuje nazore, nazore, ki so ljudskim čuvstvom naravnost zoprni. Svobodna misel ne pomenja v resnici nič drugega, kakor boj zoper katolicizem. (Živahno pritrjevanje.) Mi slovenski katoliki in katoliki sploh smo tudi tako prosti, da imamo svojo svobodno misel, in ta naša svobodna misel jc, da te stranke, ki se imenujejo svobodomiselne, ne bodo nikdar dosegle gospodstva med slovenskim ljudstvom. (Burno odobravanje, ploskanje in živio-klici.) Dve taki svobodomiselni stranki imamo vnaši sredi. Ena se imenuje liberalna ali na-rodno-napredna, druga socialno - demokratična. O liberalni posebej veliko govoriti, se v današnjih dnevih skoraj ne izplača več. Včasih smo imeli liberalizem za neko pošast, danes se nam ta pošast že skoraj smili (Burno odobravanje); da umira, ne tnorem reči, ker žival ne umira. (Burna veselost, ploskanje in živio-klici.) No, bolj resna je pa socialno-dcmokra-tična stranka, ki je predvčerajšnjim v bratskem objemu objela tudi zemeljske ostanke naše liberalne stranke. (Bučen smeh.) To kotn-panijo bi najbolje primerjal z ono znano kom-panijo. pri kateri eden prinese v družbo kapital, drugi pa izkušnje, in čez nekaj časa ima drugi kapital, prvi pa izkušnje. (Ponovljen bučen smeh.) Liberalna stranka kot »nubel« stranka kapitalistov, stranka tistih, ki, kakor je rekel dr. Tavčar, »kaj imajo«, ta seveda prinaša kapital v to kompanijo in že naprej jej gratuliratp k izkušnjam, katere si bo pridobila namestit kapitala^ (Živahno odobravanje iu veselost.) Na tem protestnem ljubljanskem shodu predvčerajšnjem je voditelj !ugo-slovanske socialne demokracije Etbin Kristan izpregovoril besede, ki jih moramo uvaževati, kajti jugoslovanska socialna demokracija sicer ni močna, ampak ona ni zase sama, ona ie del velike socialistične organizacije in priznati se mora, da socializem je mogočna struja in socialno - demokratična stranka je velika stranka, velika ljudska stranka, in zato moramo vsak pojav te stranke upoštevati in se primerno ravnati. Kristan je na tem shodu rekel, da katoliška in krščansko - socialna stranka ima najbolj fanatičnega in najbolj zagrizenega nasprotnika in sovražnika v socialni demokraciji. To se vzame na znanje. Toda iz teh besedi sledi, da stranki, ki sc ime-luie socialno-demokratična, ni ne socializem i" ne deniokratizem prvo, ampak da jej je Prvo sovraštvo do katoliške cerkve, zoper katoličanstvo. Ljudi pa vabi v svoj tabor pod !,aPačiio pretvezo, da je socialna stranka, da ie demokratična stranka in da je vera privatna stvar, Ce bi bila stranka zares socialna " demokratična in če bi vera res bila pristna stvar, potem je vendar jasno, da stoji lam stokrat in tisočkrat bližje, nego kapitalizem liberalni stranki, ki nasprotuje vsaki pa-netni gospodarski preosnovi, ki nasprotuje ieniokratiziranju države, ki z vsemi silami, ;° ikor jih še ima, nasprotuje splošni in enaki 'olilni pravici. (Pritrjevanje.) . Kaj pa smo vendar zagrešili proti so-mino - demokratičnim načelom? Zagrešili '■"o, da je naše privatno mnenje, da je vera "trebim za nas, da je naše mnenje, da je '"a. katoliška vera, pravec za naše delo-'anje v zasebnem in javnem življenju. To je Privatno mnenje. Torej bi morali social-".demokratje po svojem programu to naše "vatno mnenje spoštovati. Kaj se torej vz-'eWtrjajo ? Ako se mi katoliki vsled našega privatnega prepričanja zbiramo na katoliških shodih, kaj jih to briga? To je vendar naša privatna stvar! Zaradi tega vendar ni treba, da gospod Kristan svojo rdečo zavratnico dr. Tavčarju posodi! (Živahno odobravanje in ploskanje.) Zakaj nas sovražijo zaradi našega osebnega verskega prepričanja? Kaj jih to briga? Ali gremo mi za njimi in povprašujemo, kako mislijo o tem ali onem? Ali povprašujemo, če gredo v cerkev? Mi se ne brigamo zanje, mi imamo s seboj zadosti opraviti! Ali čudno, to naše privatno, osebno prepričanje vzbudi v socialno-demokratičnern taboru največje sovraštvo do nas, fanatično, kakor je rekel Kristan, zagrizeno sovraštvo zoper nas, ki je naenkrat kakor ogenj požrlo tisto sovraštvo, ki je bilo prej med socialno-demokratično in med liberalno stranko zaradi volilne preosnove in ki je obe stranki v bratskem objemu združilo zoper nas, zoper naše osebno prepričanje. Mi vzamemo to na znanje, pribijemo pa vsled tega, da socialno-demokratična stranka jugoslovanska od tega momenta dalje ni več prava delavska stranka. (Živahno pritrjevanje), ker jej ni to prvo, kar služi delavcu, namreč socialnost in demo-kratizem, marveč jej je prvo sovraštvo zoper katoličanstvo, od katerega sovraštva delavec ničesar nima, od katerega sovraštva nasprotno ima delavec le škodo. (Klici: Tako je!) Kako drugače je postopala in postopa v tem pogledu socialna demokracija na Nemškem, ki je podpirala dosledno skozi leta in leta nemški centrum v boju za svobodo katoliške cerkve na Nemškem. Nemška socialno-demokratična stranka še danes katoliški centrum podpira v tem, da bi dosegel svobodo red jezuitov, da se zopet zamore naseliti na Nemškem. Nemški socialni demokratje kažejo, da jim je to resno, da je vera privatna stvar; jugoslovanska socialna demokracija pa se je postavila ravno na nasprotno stališče, zanjo jc versko sovraštvo, torej verska točka, glavna točka njenega programa, ki presega vse druge programne točke, in sicer tako, da raje pozabi vsa nasprotstva socialnih in demokratičnih vprašanj, kakor pa da bi v resnici spoštovala versko prepričanje drugih. Vidi sc, da je jugoslovanski socialni demokraciji vzor francoska socialna demokracija, ki je pripomogla do onega kulturnega boja, ki se danes bije na Frr.ncoskem zoper katoliško cerkev in ki je provzročila v »Slovenskem Narodu« radosten vzklik, da se bode nekdaj pisalo, da je 11. decembra 1906 umrl katolicizem na Francoskem. No, naj se k sklepu pečam nekoliko s tem izrekom naše umirajoče liberalne stranke. z izrekom, katerega bi nekako imenoval oporoko našega liberalizma. Dne 11. decembra naj bi umri katolicizem na Francoskem! (Živahna veselost.) Za božjo voljo, ali so ti ljudje res tako nevedni, da ne vedo, kaj je katolicizem? S takimi neumnimi trditvami in prerokovanji hočejo, zdi se mi, v svoji zadnji uri še sebi in svojim maloštevilnim pristašem delati korajžo. češ, če katolicizem enkrat na Francoskem umira, bo tudi drugod začel umirati; je končno cerkev le ena, torej če enkrat umirati začne, če umre, naj bo, kjerkoli, potem te mrtva. Gospoda moja, res, dne 11. decembra 1906 ima stopiti na Francoskem v veljavo postava, ki bo brez vsakega dvoma prinesla in je že prinesla katoliški cerkvi na Francoskem veliko težav, veliko preganjani, veliko trpljenja. To ic zopet dokaz, kako so takozvani svobodomiselci, ki trenotno neomejeno gospodarijo na Francoskem, sovražniki vsake prave svobode! Ali če kdo misli, da se bo katoliška cerkev kjerkoli s preganjanjem ugonobila, tega moram vendar-Ie vprašati ali jc kdaj čital svetovno zgodovino, ali je kdaj listal v svetovni zgodovini, v kateri vendar z lapidarnimi črkami stoji zapisano,*' da nobeno preganjanje do današnjega dne. nobena sila ni bila v stanu, premagati moralne moči, ki živi v katoliški cerkvi! (Pritrjevanje.) Saj je imela katoliška cerkev z drugačnimi ljudmi opraviti, kakor so ti francoski mogotci današnjega dne, gospodje Combes, Cle-inenceau, Briand, Jati res in kakor se že vsi imenujejo, celo z večjimi gospodi, kakor je ljubljanski župan ali dr. Tavčar ali celo Kristan sam. (Živahna veselost.) Ali gospodje ne vedo, da je-nekoč 30 let po Kristovi smrti neki gospod Neron (Veselost) vladal v Rimu ? Ta gospod je bil tako mogočen, da mu ga ni para v današnjih dneh. Še veliki Napoleon I. jc bil pigmej napram njemu in njegovi oblasti. Njemu je bil podvržen ves tedanji znani svet; vsi kristjani, kar jih je takrat bilo, in bilo jih jc še malo 30 let po Kristovi smrti, so bili njegovi podložniki in 011 je bil absoluten, neomejen gospodar čez življenje in smrt vseh svojih poctložnikov, tedaj vseli tedanjih kristjanov! I11 011 je porabil najboljše sredstvo, ki je v takih okoliščinah mogoče, da se kristjani ugonobijo, namreč ukazal je, da se vsi kristjani v njegovem cesarstvu ekspedirajo iz tega življenja v drugo življenje (Veselost), ker je menil, da ga na onem svetu ne bodo več ženirali. To se je izvršilo na različne načine, ker jc bil Neron velik sovražnik dolgega časa in je, ravno tako kakor drugi paganski Rimljani, ljubil izpremembo: Ene kristjane so obglavili, tem se je razmeroma še najbolje godilo, druge kristjane so križali to je že huje, zopet druge so pometali divjim zverinam kot krmo, to je bilo tudi zelo hudo, in še druge so namazali s smolo in potem privezali na visoke drogove, ki so stali oh cestah, na iz-prehajališčih po cesarskih vrtovih, ki so sc zvečer odprli za prebivalstvo. Pri tej priliki so kristjane na drogovih zažgali, da so svetili kot baklje rimskemu prebivastvu in cc-sarju Neronu. Tako se je postopalo pod cesarjem Neronom in podobno pozneje še pod raznimi nasledniki Neronovimi, Domicijanom, Trajanom, Vaierijanom, Markom Avrelijem, Septimijem Severom, Maksimijanom, Deci-jem, Dijoklecijanom ter drugimi. Kje pa je danes gospod Neron (Veselost)? Kje je gospod Domicijan, gospod Trajan itd. itd. ? Kje je gospod Dijoklecijan, kje je rimsko cesarstvo, rimska krona, rimski prestol. Vse se je zgrudilo v prah, katoliška Cerkev pa stoji še danes, večja in- mogočnejša kot kedaj poprej. (Viharno odobravanje in ploskanje.) Nam ni treba segati tako daleč nazaj, tudi v bližnji preteklosti najdemo može, ki so bili nekoliko bolj imenitni, kakor oni, ki sem jih poprej omenil, namreč kakor sedanji francoski nasprotniki ccrkve in naši domači verski nasprotniki. Na primer, ali gospodje nič ne vedo od nekega francoskega cesarja, ki mu jc bilo ime Napoleon I. (Živahna veselost), ki jc bil jako mogočen gospod, sicer res nc tako, kakor Neron, ampak take ljudi, kakor so doma nasprotniki cerkve, te bi bil pa vendar za večerjo na salati pojedel. (Živahna veselost.) In ta francoski cesar je leta 1812 nekega dne, ko mu papež Pij VII. ni bil všeč, ga dal aretirati v svoj grad Fontainebleau, kjer ga je imel zaprtega. Komaj dve leti pozneje, dne 11. apr. 1814, je Napoleon I. bil prisiljen, v ravuoistein gradu podpisati listino, kjer se je moral odpovedati francoskemu cesarstvu, odložiti cesarsko krono. (Odobravanje.) In ali so gospodje kedaj kaj čuli o nekem Bismarcku? (Veselost.) Tudi ta je bil nekaj moža. Po zmagah leta 1866 in 1870 je bila njegova moč največja, bil je najmogočnejši mož na svetu, in tudi on se je lotil skale sv. Petra ter je pričel kulturni boi zoper katoliško cer- kev z v semi sredstvi; bii je brezobziren, zvit in brutalen, vse skupaj, kakor so večkrat sovražniki katoliške cerkve. In kako se je ceia stvar končala? Nekega dne se mu je godilo tako, kakor Mohamedu (Veseiost), ki je nekoč rekel: Ce jaz ukažem, da mora oni hrib k meni priti, bo prišel.« No, so rekli: »Pa ukaži! In on je ukazal: »Pridi k meni, hrib!« Hrib se ni premaknil. »Ponavljam: Hrib, pridi sem!« Hrib se zopet ni ganil. »Tretjič rečem: Hrib, pridi k meni!« Seveda se hrib zopet ni ganil. Nato pravi Mohamed: »No, če hrib neče k meni priti, moram pa jaz tja iti.« (Živahna veseiost.) In tako je tudi veliki, mogočni Bis-marck, veliki sovražnik katoliške cerkve in protestant, moral iti v Kanoso in mir skleniti s sveto cerkvijo. (Odobravanje.) In kaj so bile posledice tega kulturnega boja. ki ga je Bismarck započel z namenom, da mora cerkev biti oslabljena, tepena? Poslušajmo, kaj je o tem pisal dr. Barth, nemški državni poslanec, svobodomislec, protestant. Ta je rekel sledeče: »Stranka centruma, katoliška stranka na Nemškem, je po dolgem boju izvojevala popolno zmago. (Odobravanje,) Sad kulturnega boja, ki ostane, je ta, da je katoliška stranka pod silo kladiva skovana v trdno in mogočno maso, da so mnogi tisoči katolikov, ki so bili poprej politično in cerkveno indiferentni, postali zavedni svoje celokupnosti in da bodo še skozi desetletja z navdušenjem sledili zastavi, s katero so zanjo združeni tako vzvišeni spomini.« Ce hočejo naši nasprotniki podobnega doseči, svobodno jim! (Viharno odobravanje, ploskanje in živio-klici.) Tako smešen je ta boj zoper katoliško cerkev! Kako breuspešen! Ce gospodje ne verujejo, če nimajo vere v svojih srcih, naj vsaj nalašč oči ne zapirajo pred dejstvi svetovne zgodovine. Boj proti katoliški cerkvi je bil obljubljen od Izveličarja, in ta boj bo trajal vedno, dokler bode svet stal. Ta boj bi primerjal najbolje z morskim valovjem, ki narašča, šumi, vedno bije ob obrežno skalo in — se razbi;e, podoba večnega nemira, večnega napore, večnega sovraštva in — večne onemoglosti večnega obupa, večnega poraza. (Živahno odobravanje.) Kako smešna je torej trditev. ka vam svoje slavohlepne in zapravljive gospe. Mislil je, da bode potem mirnejša in zadovolj-nejša. Pa bilo je zastonj. Domače razmere so ga vedno bolj in bolj pritiskale k tlom, in poslal je v kratkem pravi revež. V najlepših letih je bil, ko ga je zadela kap. Oospa je bila rešena težkega jarma, o katerem je tolikokrat tožila. Imela je dvoje otrok: sina, ki se je bil navzel od matere vseh slabih lastnosti, in hčer, ki se je bila vrgla po očetu in bila popolno nasprotje svoje matere. Sin je bil materi vse, in že v mladosti mu je izpregledala, karkoli je napačnega storil. Za hčer pa se ni brigala; do nje je bila mrzla, večkrat celo naravnost krivična. Oba otroka sta bila vzgojena v katoliški veri. Deklica Elizabeta je bila dobra in pobožna, in zaupanje v Boga je ni zapustilo nikoli; v Bogu je vedno iskala tolažbe, kadar sta se prepirala oče in mati, v njem je iskala moči, ko jo je mati prezirala. Ves drugačen pa je bil sin Egon: Komaj je malo odrastel, je že zabavljal čez vse blago in sveto — črez vero in cerkev. Oospa Pilkova se je po moževi smrti kaj bridko prevarila. Premoženja in denarja ni bilo skoro nobenega, a ona je upala, da bo živela tako sijajno in zapravljivo kakor prej tudi nadalje. Pa se je kmalu potolažila, ker je uvidela, da po isti poti ne more več hoditi; zato pa je njena sitnost in »visokost« rastla od dne do dne. Dogodilo se je, da se je v tiho in ponižno Elizabeto, še bolj pa v njene čednosti in njeno deviško ljubeznjivost zagledal mlad, občespo-štovan mož. Bil je trden značaj in zvest katolik. Sicer ni imel denarja in bogastva — bil je preprost uradnik — imel je pa pošteno srce in pridne roke, ki se niso nikdar strašile dela. Saj to je tudi največie bogastvo. Tudi Elizabeta se ga ni branila; uverjena je bila, da bosta lahko hodila skozi življenje. Pač pa se je protivil zvezi nekdo drugi: bila je Elizabetina mati. Zveza se ji je zdela premalo sijajna, prerevna, in da se je še bolj protivila, je bil vzrok, ker je bil zaročenec odločen in veren katoličan. Po dolgih prošnjah po mnogem praznem besedičenju in prigovarjanju je vendar prišlo do poroke. Elizabeta za doto ni dobila niti krajcarja. Nekoliko priprostega pohištva, ne- koliko perila in kuhinjske posode —to je bilo vse. Oče je bil menda umrl brez oporoke, in materi denar kar ni hotel iti izpod rok: »Imam vsega premalo; da bi pa morala radi tebe na stara leta stradati, tega ne morem in ne smem. Cemu pa jemlješ berača? Še kosala se boš!« Elizabeta pa se ni kesala. Srečna in zadovoljna je bila v novem stanu. Saj je kraljeval nad novoporočencema božji blagoslov, med njima pa mir in ljubezen. Večkrat je poročala Elizabeta materi o svoji zakonski sreči, a vsa poročila niso našla odmeva v srcu ponosne matere. Vdova je živela odslej le za svojega sina. Študiral je na Dunaju pravo, in zanj ni bil noben denar prevelik, nobena žrtev ne pretežka. Elizabetina tiha sreča pa je bila trn v materinem srcu: Včasih je sicer mati zahrepe-nela po svoji hčeri, in včasih se je je celo polotil kes, da je tako trdo ravnala ž njo, a vsako hrepenenje, vsak kes je zopet udušil njen neupogljivi ponos. In leta so bežala. Elizabetina družinica se je bila pomnožila za troje drobnih glavic. Prvorojenka je bila Malči. Tudi to ni omečilo trde matere-vdove. Pisala je svoji hčeri: »Kjer ni denarja in premoženja, so otroci odveč. Družini so le breme in nadloga, in krivica je, da se sploh rodijo...« Elizabeta pa je bila preveč uverjena, da je dober otrok pravi dar božji, in ni se jezila nad neusmiljenimi besedami brezsrčne matere. Malči je rastla in je bila kmalu opora in pomoč družini. Pridna in pobožna, zdrava in cvetoča je bila starišem v veselje, bratcema pa v zgled in vzpodbudo. Prišlo pa je bilo kar nenadoma. Malo dru-žinico je zadel težak udarec. Oče je bil zbolel, in sad dolgotrajne in mučne bolezni je bil, da . je ohromel in da ni mogel več opravljati svoje službe. Nakazali so mu bil majhno pokojnino, in zgodilo se je, da ie neljuba revščina potrkala na vrata. V tistih težkih dneh je spoznala šele družinica, kaj premore zaupanje v Boga in kakšna moč tiči v udani molitvi. Na ljudi se niso mogli bogvekaj zanašati. Gospa Pilko, Elizabetina mati, jim je še bolj ohrnila hrbet in namesto tolažilnih besed je imela na jeziku le zabavljice Ln na ustnih le trpke, pomilovalne nasmehe. A Bog svojih nikdar ne zapusti. To se je pokazalo tudi v ubogi družinici. Po preteku enega leta se je možu bolezen nekoliko zbolj- » šala, da je mogel rabiti vsaj svoje roke. Od nekega advokata je dobival delo na dom, in bilo je boljše, kakor nič. Bilo je vsaj za prvo silo. Kar naenkrat pa je prišlo pismo od Eliza-betine matere. Glasilo se je: »Draga hči! — Nič kaj dobro se ne počutim. Manjka mi družbe in zabave, nervoz-nost me muči. Šla bi rada kam v letovišče. Prosim, pusti mi hčerko Malči, da me bo spremljala in da mi bo v letovišču v pomoč iu kratek čas. Saj veš, kmetiških poslov ne maram, ker so prenerodni. Bodi tako dobra in ustrezi moji želji! Te pozdravlja Tvoja mati.« Pismo je bilo res nekaj nenavadnega. Elizabeta ni hotela odreči materine želje, dasi je užila od nje marsikatero žalitev. Upala je pa tudi, da se hčerki ne bode godilo ravno slabo in da bode morda s svojo ljubeznjivostjo in po-božnostjo vsaj nekoliko izpreobrnila staro mater in obrnila njeno srce zopet k dobremu Bogu. Tako je prišla Malči v hišo gospe Pilkove in je zgledno in potrpežljivo prenašala njene brezštevilne sitnosti že nekaj let. Tudi tisto lepo nedeljsko jutro, ko se začenja naša povest, Malči ni prineslo nobene mirne in vesele ure. Drugi dan pa je bila Malči vsa drugačna, ko si je bila od stare mamice izprosila dovoljenje, da sme za par ur od nje iz hiše. »Kam pa greš?« Malči je bila prepoštena in preveč odkritosrčna, da bi bil^ tajila in prikrivala. Povedala je vse kar naravnost; tudi ni bilo nič hudega in napačnega, da bi bila morala zavijati ali prikrivati. Povedala je vse o Maruški in njenih očeh.« »Seveda«, se je jezila gospa Pilko, »občevati z berači je tvoje največje veselje. Glej, dekle, da pri tem ne boš zanemarjala dolžnosti, ki jih imaš do mene! Naj bo, le pojdi!« (Konec prihodnjič.) Razgled po domovini. Birma. Prevzvišeni gospod knezoškof se ie vrnil v torek z vizitacije in birmovanja v dekaniji semiški. — Birmancev je bilo v posameznih župnijah: Adlešiči 124; Črnomelj 342, Dragatuš 160, Metlika 403, Planina 40, Podzemelj 272, Preloka 72, Radovica 90, Semič 312, Suhor 146, Vinica 239, Vrh pri Vinici 30. V nedeljo 30. sept. je birmoval na Vrhu pri sv. Treh Kraljih. V ponedeljek se ie odpeljal v Gornji Grad na Štajersko, kjer ostane nekaj dni. Potem se odpelje k škofovskim posvetovanjem na Dunaj. P. Placid Fabiani, provincial franč. pro-vincije se je 27. septembra podal v Solnograd k Provincijalni sinodi kot zastopnik onih samostanov v lavatinski škofiji, ki imajo duh. Pastirstvo. Umrl je v Škofji Loki vpokojeni žup-»ik Alojzij Božič danes 28. septembra. Koieu je bil na Kupleniku pri Boh. Beli leta lfi40. Služboval je kot kapelan v Poljanah ""d Škofjo Loko, v Železnikih, Kamniku, Cerkljah in Preddvorom in slednjič kot župnik v Krašnji. Zadnja leta je bil v pokoju v Škofji *-°ki, kjer se ie s posebnim ve««ljem bavil kakor že prej kot kapelan. s čebelarstvom. Po dolgi mučni bolezni — celih devet mesecev ni bil v postelji in jih je le presedel — ga je smrt rešila nadaljnih bolečin. Pokopali so ga v sobflto, ob 3. uri popoldne. R. I. P.l Nesreča na postaji Jesenice. O tem se nam poroča: Ko je vponedeljek 24. sept. ob 1. uri 43 min. popoldne dospel vlak št. 16 iz Trsta na Jesenice, mudil se je železniški delavec Jožef Prosen tik tistega tira, po katerem je vozil došli vlak. Ker ga Prosen ni zapazil, v svoji zmedenosti ni vedel, kam da bi poskočil in že ga je zagrabil stroj, ga vlekel kakih 20 metrov seboj, mu odtrgal obe noge in ga tudi na glavi težko poškodoval. Ponesrečenec je bil takoj mrtev. Podeljena je župnija Stari trg pri Poljanah č. gosp. Frančišku Zupančiču, kuratu na UStiSorška alera pred sodiščem. Pretekli teden se je končala obravnava glede dogodkov v Sori. Majhno kazen so dobili oni, ki so se uprli oblasti namreč orožnikom. Mi jim tudi te kazni ne privoščimo, saj vemo, da so bili nahujskani. Obsojen bi moral biti glavni hujskač, katerega je pa državno pravdništvo pustilo v miru. Grmek se sedaj lahko v pest smeje, ker se mu ni skrivil najmanjši las. Ubogi ljudje bodo morali pa le v zapor. Razprava se je vršila pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Trajala je par dni. Došlo je k razpravi precej poslušalcev, med temi je bil kajpada liberalni Brce, radi katerega se je vršila ta obravnava- Obtožence je zagovarjal liberalni advokat dr. V o d u š e k. Po enotirnem posvetovanju je sodni dvor prebral sledečo obsodbo: Luštrek in France Bukovec sta kriva hudodelstva javne nasilnosti po § 81, za kar dobi prvi 3 mesece, drugi 10 tednov z enim trdim ležiščem in postom na 14 dni. Vencelj in Marija Bukovec sta kriva samo prestopka po § 314, za kar dobi prvi 3, Marija pa dva dni zapora. Kavčič in Peternel se oproščata. Zagovornik vloži v imenu obsojenih pritožbo ničnosti. S tem je končano prvo poglavje sorške afere. Slišali smo, da se je proti Fran Susteršiču naredila ovadba radi krivega pričanja. Sora — Knežak — Goče. Izid sorske pravde prinašamo zgoraj. Obsojtnol so bili zapeljani in nikdar nismo gojili želje, da bi bili hudo kaznovani. Vendar pa moramo opozoriti na druge pravde, ko so bili sojeni klerikalci. V Knežaku so bili izzvani obtoženci po nadučitelju Cesniku in za malenkosten prepir jim jc prisodilo sodišče ječe v skupni vsoti 57 mesecev. V Gočah je bil duhovnik Ferjančič obsojen na ječo po velikanski pravdi, češ, da je hujskal k pretepu, pri katerem niti navzoč ni bil in direktno priče nobenih hujskajočih besed niso slišale. V Sori pa je učitelj Grmek ljudi povabil, da se naj upro oblasti in vsled tega so se uprli okrajnemu glavarju in orožnikom, Brce se je zaklenil v šolo in ni pustil glavarja noter. Vprašamo državnega pravdnika dr. Trenza, zakaj se je v goški aferi drugače postopalo, kakor v sorski? Pomiloščenje Knežačanov. Cesar je po-milostil več v knežaški aferi obsojenih obtožencev, in sicer se zniža Fr. Urbančičti in Antonu Sme rdel 4mesečna težka in poostrena ječa v strogi štiritedenski zapor brez poostre-nia; Jožefu in Antonu Urbanciču se izpremeni 3mesečna težka in poostrena ječa v enak zapor 4 tednov; Jožefu Delostu in Janezu Slavcu (Rakarju) se izpremeni 5mesečna težka in poostrena ječa v enak zapor 2 mesecev in se jim izpregleciajo pravne posledice. Prošnjam drugih obsojencev cesar ni ugodil. Tudi tu je bil vzrok liberalen učitelj Cesnik, da je bilo toliko oseb tako hudo obsojenih. Sladkor podražen. Sladkorni baroni so zopet podražili sladkor, in sicer za 10 K pri 100 kg.! S tem bodo izkoriščevalci ljudstva, posestniki sladkornih čistilnic, zaslužili nad 7 milijonov kron. Sicer je pa tudi sladkorni davek tako visok, da vsaka gospodinja pri 1 kili sladkorja plača 38 h sladkornega davka! Kapitalistični oderuhi sc seveda za ta davek odškodujejo s tem, da vedno bolj dražijo svoje izdelke. Drugod, po vseh državah se znižuje konsumni davek, pri nas pa narobe. Oderuhom se pa država seveda ne upa stopiti na prste! Tudi čokolada se podraži. Avstrijski tovarnarji čokolade so sklenili tudi svoje izdelke podražiti z ožirom na naraščajočo ceno kakaa. Leposlovna knjižnica. Prvi zvezek te zbirke, roman »Razporoka« — Pavel Burget — je v knjigoveznici in ga bo založništvo razposlalo sredi meseca oktobra. Drugi zvezek »Hiša ob Volgi« in Turgenjeva «Stepni kralj« je tudi dotiskan in bo kmalu sledil prvemu zvezku. Založništvo bo obračalo svojo skrb tudi na to, da bodo cene tej zbirki prav nizke; tako velja prvi zvezek »Razporoka« pri 183/« polah samo K 2.—, vezan 1 K več, (francoski izvirnik stane v priprosti obliki broširan K 3.50, nemški prevod celo K 4.20, vezan K 5.40, torej je slovenski prevod polovico cenejši, da-siravno ne moremo tiskati visokega natisa). Kdor se želi na knjižnico naročiti, ali pa vsaj prejemati posamezne zvezke na ogled, naj blagovoli naznaniti svoj naslov založništvu »Katoliški Bukvami v Ljubljani.« Socialni demokrati ljubljanski sc imeli 2.3. septembra zopet javen ljudski shod, ki je bil pa bolj pičlo obiskan. Govoril je Kristan najprvo o volilni pravici za ljubljanski občinski odbor. Bičal je liberalce in župana Hribarja, ki ninia zmisla za to, da bi dal tudi nižjim slojem to, kar jim gre. Občinski odbornik Proscnc, katerega liberalci zlasti pa župan Hribar sovraži je obljubil, da bo deloval za razširjenje volilne pravice. Sprejeli so resolucijo, v kateri zahtevajo od občinskega sveta, da spravi nemudoma v tir delo o volilni reformi v zmislu splošne in enake volilne pravice. Tako so torej tudi socijalisti počasi pritolkli za krščansko socijalnimi delavci, ki so že skoro pred letom nastopili za splošno in enako volilno pravico ter opetovano pozivali župana Hribarja, naj stori svojo dolžnost. Pripravili so ga tako daleč, da je dal častno besedo, katere pa do danes še ni izpolnil. — V nadaljnem govoru je obsodil isti Kristan, ki je na dan zadnjega katoliškega shoda v »Narodnem Domu« ljubljanskem z dr. Tavčarjem zabavljal čez »Slovensko Ljudsko Stranko«, svojega prijatelja Ivana Tavčarja, ki na Dunaju v odseku obstruira — seveda brez uspeha — volilno reformo, da ne bi slovensko ljudstvo prišlo do svojih pravic. Kristan je slovesno izjavil v imenu stranke socialnih demokratov, da bodo pri volitvah njegovi pristaši nastopali proti vsakemu, ki je danes nasprotnik volilne reforme. Ker je edino le liberalna stranka nasprotnica volilne reforme, tedaj bodo morali iti socialni demokratje zoper njo v najhujši boj. Ce bodo to storili, če niso bile Kristanove besede le puhla fraza, nam bo pokazala bližnja pri-hodnjost. Slovenski župani, varihi in gojitelji slovenskega jezika! »Domovina« piše: Državna pošta uprava namerava odpraviti dosedanjo poštno vožnjo s konji ter uvesti mesto nje vožnjo z avtomobili. Avtomobili vozijo po navadnih cestali s hitrostjo železniških vlakov ter bodo tako urejeni, da bode v njih prostora za 10 do 12 oseb. Iz tega je razvidno, da bodo pošte z avtomobili takorekoč nado-mestovale za osebe železnico ter ljudstvu mnogo več koristile, nego dosedanje vozne pošte s konji. Edina zapreka bode avtomobilom, vsaj nekaj časa, plašljivost konj, a ta se dd z ozirom na to, da bodo vozili avtomobili ob določeni uri, znatno omejiti, osobito, če se bode dalo avtomobilu o pravem času primerno znamenje, naj ustavi. Na dosedanjih poštnih vozovih so bili iz večine napisi samo nemški, in če so bili dvojezični so dali slovenščino na drugo mesto in še tu z manjšimi črkami, kakor da smo mi manj vreden narod. Sedaj je čas, da občine zahtevajo, naj dajo na avtomobile povsod brez izjeme le slovenske napise. Ker vabijo politične oblasti župane, naj se o vožnji pošte z avtomobili izjavijo, se jim ponuja najlepša prilika staviti vladi odločni in ncprcklicljivi pogoj, da dovoli občina vožnjo z avtomobilom v njenih mejah le tedaj, če bodo napisi na njih samoslovenski. Le vmešanih okrajih, n. pr. v emureškem in mahrenberškem okraju naj se na nje denejo dvojezični napisi z enako velikimi črkami in sicer slovenščino na prvem ter nemščino na drugem mestu. Ta zahteva pa se mora v dotični zapisnik tudi zapisati, drugače nima nobene veljave. Ne zamudite te lepe priložnosti, pokažite, da se Slovenci po Vas zavedamo svoje narodnosti. Vi imate moč v svojih rokah, uporabite jo na korist in čast svojega naroda. Ne zanašajte se na državne poslance, ki nimajo v ti zadevi zaslombe, če sc VI ne oglasite. V okrajih, kjer so se župani o vožnji pošte z avtomobili že izjavili ter so morebiti na sramoto našo to zahtevo opustili, naj vložijo občine takoj svojo naknadno zahtevo pismeno po katerem državnem poslancu v roke trgovskega ministrstva na Dunaj. Ko so se delale železnice, smo to zahtevo v svoji nezavednosti prespali, takrat bodimo čuječi, saj nam daje član XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867 1. vso pravico, svoj jezik čuvati in gojiti, katere pravice nam ne sme nikdo kratiti. »Slovenski Narod« In nova stranka na Štajerskem. Kakor smo že večkrat povdarjali, nova stranka na Štajerskem ni prav nič druzega kot filijalka kranjske liberalne. Štajerski liberalci, ki so doslej plavali in tavali po motni vodi, se čistijo in kristalizujejo v posebno »neodvisno« stranko. Ime »neodvisne« pa zasluži tako malo, kakor hudodelec, ki na vi- slicah visi. Odvisni so od kranjskih liberalcev, ki jih imajo tako na konopcu, da se jim vsak trenotek lahko zadrgne vrat. Resničnost naše trditve dokazuje poleg imen liberalnih strankinih generalov zlasti tisti »Narod«, ki v uredniškem delu prinaša široko razprto oklic na občni zbor dnč 30. t. m. Umazani »Narod« je torej glasilo nove stranke. Po tem jih spoznajte! Marija Zeller v Ljubljani. Ker se je v Celju občinstvo demonstrativno obnašalo ter pri eskortiranju Marije Zeller svojo nevoljo očitno izražalo, je odredilo oskrbništvo tukajšnje jetnišnice vsled telegrafičnega navodila celjskega okrožnega sodišča, da izstopi Zeller na postaji Zalog, in se z odgonskim vozom pripelje v Ljubljano, da se na ta način izogne radovednosti občinstva. Marija Zeller je majhne postave, precej dobro rejena, le na njeni bledi barvi je bilo opažati bivanje večmesečne ječe. Govorila ni skoro nič Zjutraj je njo in njene 4 tovaršice odgonski voz zopet čakal na dvorišu jetnišnice, ter se ob določenem času skozi nasprotne duri, da bi občinstvo ne zapazilo, odpeljal na južni kolodvor. Tam je vseh 5 jetnic takoj v spremstvu dveh orožnikov vstopilo v železniški voz in kmalu je oddrdral vlak ter jih odpeljal v begunjsko kaznilnico, kjer bo Marija Zeller po odbitku že prestanih 3 mesecev še bivala 15 mesecev. C. kr. avstrijske državne železnice. Z dnem 1. oktobra 1906 stopi v veljavo na progi Trbiž-Ljubljana za 1906/07 novi zimski vozni red. Glavno premembo dosedanjega voznega reda tvori izpod doslej v prometu stoječih nočnih vlakov št. 1717 in 1718. Namesto njih stavlja se vsaki dan v smeri Trbiž-Ljubljana v promet vlak št. 1719, koji je vozil doslej le ob nedeljah in praznikih (Trbiž odhod ob 8. uri 49 minut zvečer, prihod v Ljubljano, ter v nasprotni smeri novi vlak št. 1718 (Ljubljana odhod ob 7. uri 35 minut zve čer, v Trbiž dohod ob 10. uri 52 minut ponoči. Osobni vlaki z odhodom iz Ljubljane juž. žel. ob 7. uri 10 minut zjutraj, 11. uri 30 minut predpoldnem in 4. uri popoldne, ter oni z dohodom v Ljubljano ob 11. uri 15 minut predpoldnem, 4. uri 30 minut popoldne in ob 8. uri 40 minut zvečer stavljeni so v Jesenicah v zvezo z vlaki od in proti Gorici d. ž. — Trst c. kr. d. ž. — in ker se je proga Celovec-Je-senice ter Beljak-Rožna dolina otvorila dnč vinotoka t. 1. preko Glandorfa s severnimi progami državnih železnic in preko Rožne doline z vlaki od in proti Beljaku. Na progi Ljubljana drž. žel. Kamnik ter na dolenjskih progah obdrži veljavnost zdajni vozni red tudi pozimi. — V Trstu, meseca kimovca 1906. — C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. Novosti za prodajanje tobaka. Odposlanstvo društva tobačnih prodajalcev v Gradcu je posredovalo pri generalnem ravnatelju tobačne režije na Dunaju, da bi ugodil željam tobačnih prodajalcev, kar se tiče zavijanja raznih smodk. Ravnatelj dr. Kampf je odgovoril, da jc režija z novim zamotavanjem že poskusila in da bo vsa stvar sploh v kratkem rešena. Za božič bodo prejeli prodajalci tobaka takozvane »Geschenkkistchen«, kjer se bo nahajalo po 50 britanik, trabuk in regalit. Istotako se bo nahajalo v takih skrinjicah tudi po 50 havank obeh novovpeljanih vrst. Kar se tiče poškodovanih smodk, so glavni založniki tobaka primorani, vse vzeti nazaj, če niso bile poškodovane pri transportu. Isto odposlanstvo je govorilo pri referentu tobačne režije, dr. pl. Svobodi za izpremembo novovpeljanega nedeljskega počitka. Dr. Svoboda je izjavil, da je to za enkrat nemogoče, pač pa se dovoljujejo prodaialcem v posebnih slučajih izjeme. Zasačenl razšlrjevalcl papirnatega denarja. V Škocljanu so prijeli Martina Orma, doma iz Dobrave, sodni okraj Trebnje, ko je kupoval svinje s ponarejenimi bankovci po 20 kron. Priznal je, da je več takega denarja spečal že prej na semnju v Žužemberku. Kot pravega ponarejalca denarja pa so prijeli An »ona Jakliča, ki se je te dni vrnil domov iz Amerike. Oče Izdal sina. Radi ponarejenih bankovcev aretirani Martin Grm starejši je preiskovalnemu sodniku povedal, da ima v postelji svojega sina Martina skritih še 77 ponarejenih bankovcev; katere so potem res našli. Aretiran je bil potem tudi Germ mlajši, katerega je oče obdolžil sokrivde. Germ starejši je izjavil, da je dobil ponarejene bankovce od Tome Kerkoviča iz Severne Amerike. V pomoč pogorelcem. V seji državnega zbora dne 25. septembra so dr. Žitnik in tovariši nujno predlagali, da se podeli pomoč pogorelcem v vasi Studenec, okraj Postojna. Razmere v deželni blaznici morajo biti res jako čedne. Te dni je neki blaznik dobil škarje in je hotel nekemu drugemu bolniku iztakniti oči. Zadnji čas smo o upravi dr. Ka-rola Bleiweisa v deželni blaznici čitali tako kričeče stvari, da bi bila dolžnost deželnega odbora zadeve urediti, ker sicer napram obtožbam, da blazni onečaščajo okoliške otroke itd., v deželnem zboru ne bo imel prelahkega stališča. Napačno in obsodbe vredno je, ako se deželni odbor nalašč maši ušesa. Njegova dolžnost je, odpraviti nedostatke! Podeljena je župnija Mokronog č. gosp. župnemu upravitelju Henriku Bukowitz. Župnija Šmartno pri Litiji je podeljena č. g. Mateju R i h a r j u, kaplanu pri Devici Mariji v Polju. Za rezerviste domobrance. Ministrstvo za deželno brambo je razposlalo na podrejene vojaške oblasti okrožnrco, v kateri je rečeno, da si zamorejo domobranski rezervisti izbrati dobo vojaških vaj, ako naznanijo to že meseca januarja dotičnemu poveljništvu. L. 1907 se bodo vršile vojaške vaje in sicer 15. marca, 15. aprila, 15. junija, 15. julija. Glavne vojaške vaje pa bodo okolo srede meseca avgusta. P. Adolf Čadež, dosedaj apostolski misijonar v Carigradu, se je .nedavno vrnil v domovino na svoje mesto na Brezjah. Bolnico, katero je oskrboval, so prevzeli Iazaristi, zategadelj je zapustil Carigrad. Začetek trgatve na Dolenjskem. Po Trški gori in sosednih vinskih goricah se trgatev polagoma že pričenja. Nagajalo ji je le jako neugodno, nestanovitno vreme zadnjega časa. Več o letošnji trgatvi, kadar se splošno prične. Z 38 metrov visokega zvonika padel je krovec I. C a rman, doma iz Loke pri Črnomlju, ki je pokrival cerkveno streho v Črnomlju. Težko v notranjih delih poškodovanega so pripeljali v ponedeljek popoludne v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. Dr. Defranceschi v Stutgartu. Primarij bolnice usmiljenih bratov v Kandiji dr. P. Defranceschi se mudi te dni na kongresu zdravnikov v Stutgartu. Ta čas ga nadomešča v bolnici pater Emanuel Leitner, provincial iz Gradca. Dr. Defranceschi se vrne še le 30. t. m. domov. Abstinenčno gibanje vrlo napreduje. V Smarci' pri Kamniku imamo 19 abstinentov, ki so vsi člani društva »Abstinent«. Mnogo zaslug za tako uspešno razširjenje abstinenčne misli si je pridobil g. Franc Bore v Smarci. Želimo le, da se zdrava misel o abstinenci razširi tudi po drugih krajih naše domovine tako, kot se to godi v vasici Šmarci. V nedeljo, dne 7. t. m., priredi društvo »Abstinent« v Smarci predavanje. Mladočeškl liberalci obsojajo dr. Tavčarjev nastop na Dunaju, kjer poskuša ovirati de: lovanje odseka za volilno reformo. Mladočehi se norčujejo v glavnem časopisu »Narodni Listi« iz Tavčarjevega liberalizma. Tavčar se upira volivni preosnovi le radi tega, ker bo njegova stranka popolnoma izginila s površja in bo z največjo silo poslala le enega poslanca na Dunaj. Ne more pa trpeti mogočni poljanski graščak, da bo kmečko in delavsko ljudstvo dobilo večje zastopstvo in zato se upira z vso silo reformi. Cehi pravijo, da bo obstrukcija Tavčarjeva izginila brez sledu in da ne bo našel nikake podpore. To je bridka obsodba, ki jo mora Tavčar čuti iz ust liberalnih niladočeških državnih poslancev. »Slovenec« je priobčil v soboto pismo, ki ga je poslal odbor narodno-napredue stranke našemu voditelju dr. Ivanu Šusteršiču, v katerem ga prosi, naj z dr. Tavčarjem ob-struira volivno reformo. Dr. Šusteršič je pre-resen in prepameten politik, da se bo usedel na ta liberalni lini in delal proti ljudstvu, ki ga je izvolilo. Zato jc bilo škoda črnila, ki ga je porabil liberalni advokat dr. Ravnihar, ki je zmazal to nepotrebno pisanje. Zaupniki Slovenske Ljudske Stranke in krščansko-socialnega delavstva v Ljubljani so imeli pretekli petek v prostorih »Krščansko-socialne zveze« v »Unionu« sestanek, ki je bil izborno obiskan. O volilni reformi jc poročal v daljšem, jako zanimivem govoru gospod dr. Lampe, ki je dokazal, da volilna reforma ne more biti škodljiva s slovenskega in jugoslovanskega stališča, saj bo mestu 27 jugoslovanskih poslancev v bodočem državnem zboru 37 in nainestu 16 Slovencev jih bode zanaprej 25. To je vendar lep napredek. Gotovo je, da so najobčutljiveje — pravi govornik — udarjeni slovenski Korošci, ki dobe mesto dveh samo enega poslanca. Ni pa prav, da zvračajo vso krivdo radi tega na dr. Šu-steršiča, ki se ie prizadeval na vso moč, da bi bil Korošcem izposloval to, kar po pravici zahtevajo. A proti nemški premoči ni bilo možno to doseči. Govornik poživlja posiance, naj zastavijo vse moči, da dobe Korošci še en mandat. Govorila sta nadalje še gospod Ravnikar in gospod Štefe, ki sta obsojala obstruk-cijo dr. Tavčarja v odseku za volivno reformo. Sprejela se je soglasno tozadevna resolucija, v kateri se obsoja dr. Tavčar in se mu izraža zaničevanje radi njegovega protiljudske-ga nastopa. Nasprotno pa so zaupniki ob splošnem odobravanju soglasno izrekli dr. Šusteršiču popolno zaupanje in zahtevo, naj gre po tej poti za ljudske pravice dalje. Širimo katoliško časopisje. Zdi se nam potrebno vedno in vedno ponavljati ta klic. Nikdo ne more prav umeti, koliko škode napravi liberalno časopisje. Zato se na vseh katoliških shodih in prireditvah opetovano poživljajo katoličani, da ne naročajo brezverskih listov. Pred tednom so zborovali v Freiburgu švicarski katoličani. Bilo jih je okoli 20 tisoč, samih odločnih katoliških mož in mladeničev. In tu je predsednik dr. Pestaloci-Pfifer med drugim rekel te besede o časopisju: »Podpirajmo dobre liste. Časopisje je moč. katera dandanes obvladuje javno mnenje. Častni naslov branitelja svobode svete cerkve zasluži vsakdo, ki prežene iz svoje hiše brez-verske liste, ki podpira katoliške časnike in jih razširja. Kakšno moč ima katoliško časopisje, nam kaže Nemčija, koliko zla pa povzročijo brezverski listi, nam dokazuje Francoska.« — Tem besedam nimamo ničesar dostaviti. Naj bi se po njih ravnal vsak pošten možak in marsikaj se bo obrnilo tudi pri-nas na bolje. , , Kranjski protestantje .na delu. Od raznih strani čujemo, da so zopet začeli iz Ljubljane pošiljati po deželi p.otestantski časopis »Bla-govestnik'. imenovan. Ne vemo, kdo je tako postrežliiv, da pove imena raznih posestnikov protestantskim agitatorjem, da jim ponujajo povem krivoverski list. Vsakdo kdor čita take liste, greši zoper vero. Zato v peč s tem kri-voverskini listom, kakor hitro sc vam zopet dopošlje. Gorenjske novice. Iz kamniškega okraja. g Mestna godba je domala zaspala. Preteklo nedeljo so volili v novo godbeno društvo odbor. Z sedanjo mestno godbo nismo mogli biti zadovoljni, ker je bila popolnoma dekia liberalne stranke. Isto obeta tudi godbeno društvo postati, vsaj odbor je vzet ves iz liberalcev, med njimi seveda tudi neizogibni Zlajiar. g V gostilni, kjer se v petkih shaja inteligentna telečja družba, je bil pred kratkim pozno v noči hrup in vpitje, pretep in lasanje, da nikoli tega. Kakor poroča »Slovenec« so se Sokoli kamniški producirali. Pa tudi Soko-lic ni manjkalo. Pravi Sokolski naraščaj. g Llmrla je v Kamniku posestnica Marjeta Leveč. N. v. m. p. g Zlajfar mora biti izvrsten muzikant. V telečji družbi trobi v glaž, v mestni hranilnici v liberalni rog, pri »Liri« je celo podpredsednik, v godbenem društvu v odboru. Občudovanja vredni talenti g Iz Moravč. V zadnjem času sta bila zaporedoma kar dva dopisa v »Narodu« o »žalostnih« razmerah. Žalostne so naše razmere menda zato, ker nimajo liberaici prav nobene besede v vseh občinah obširne in lepe moravške doline. Dopisnik toži, da ni nobenega napredka. Seve, kako bodo liberalci napredovali, ko jih je od dne do dne manj, v splošno veselje vseh, ki poznajo te za liberalce tako silno žalostne razmere. Sicer imajo pa liberalci prav tako prosto pot do napredka, kot drugi ljudje, saj jim tega nihče ne brani. Kdo je pa branil Tomanu svoje čase, ko je preplavil Moravče z raznimi potrebnimi in nepotrebnimi društvi, ki je imel pri njih prvo besedo? Kaj pa moremo zato, če njegova društva propadajo, ali pa komaj životarijo? Da bi pa naš kmet Tomanovo bankerotno naprednost podpiral, je pa preveč pameten. Naš kmet namreč ima bistre oči in vidi, kakov gospodar je Toman. Požarna bramba je res potrebna in bi morala biti zato nadstrankarska, a Toman jo je vpregel pred svoj politični voziček, da bi imel kaj veljave — pa prav radi tega nima društvo tistega ugleda, kot drugod. Njegovi umetnosti pri zidanju gasilnega doma, združeni z ogromnimi stroški, pri kateri je imel Toman to smolo, da se mu je enkrat obok podrl, so se Moravčani smejali in zato Toman zdaj zdihuje, da ni v Moravčah nobenega napredka. Mi pa nočemo tako napredovati, da bi prevzemali dolgove za ponesrečeno Tomanovo umetnost in njegov napredek. Mlekarna bi v naši dolini lahko krasno cvetela — pa Toman jo je »zafural«. Mlekar je tujec in Nemec z mesečno plačo 90 kron, mleka pa dobi na dan okrog 200 litrov, zato Tomanu mlekarna več ne diši in bi rad zvalil to breme na druga ramena. Našega Tomana veseli tudi vodovod; načrte že ima, stali so ga par tisočakov, pa Moravčani nismo tako strašno zabiti, da bi njegovo naprednost podpirali in krave bi se morale smejati morav-škim okoličanom in vsem občanom, če bi Tomana volili, da bi jim potem samim kožo sle-kel, sebi pa pridobil slavo naprednega župana, seve na stroške občanov. Mož se baha, koliko naprednega je ustvaril v Moravčah, ko je bil še on župan, pa mi se ne spominjamo na drugo, kot na to, da je zapustil v občinski blagajni okrog 700 kron dolga in da je sebi napeljal vodo in da ie moravške vodnjake »»popravljal«. Kako pa je Toman do kase prišel, se ve tudi še on spominjati. »Kasa« v ka-planiji i * 111 posebno v želodcu leži, češ, da ljudi lovi, da nima koristi za kmeta. Verjamemo, da njemu ne bo prav čisto nič koristila, četudi ni kmet, tolaži naj se pa s tistimi 16. kroncami, ki jih vleče na teden od svoje kase, gotovo v kmečko korist, kaj ne? Njegova »kasa« pa dela vse v kmečko korist! To se razvidi iz pravkar rečenefca in pa iz tega, da še vedno obrestuje po 6%, vrhutega mora biti pa še »likof«. To korist so ljudje že davno spoznali in zdaj kar cepajo od te prekoristne »kase«, tako, da se še mi bojimo, da se ne bi njegova »kasca« porušila. Kam pa bo potem oče Pangre denar nosil in kdo bo potem v »Narod« pisal o »žalostnih« razmerah, ko bosta nesrečna Toman in Pangre? Dalje se nekdo v »Narodu« zadira nad Vegovo slav-nostjo, češ, da je bila žalostna in da snto se mi poskrili. Vprašamo pa Tomaua, kako je to, da se je on skril, ko so prihajali gostje, ko je vendar on prevzel častno nalogo, goste sprejemati? Ali se je po liberalno domači župnik, po naše pa g. dekan tudi skril? Mož ima vrhutega še žalosten pogum, zadirati se v slavnost, ki je prav lepo uspela, četudi ni bil on načelnik in vodja te slavnosti. Kar se tiče razobešenilt zastav, pripomnimo, da je Toman komaj uro pred slavnostjo razobesil slovensko zastavo, večina liberalcev pa ni niti zastav razobesila. Narobe so bile vse naše hiše lepo okrašene, kot se spodobi za tako narodno slavnost. Da mi že agitiramo in okrog lazimo zastran volitev je to navadna »Narodova« laž. Pripomnimo pa, da bomo vse storili, da ne bo izvoljen Toman, ki v njegovo hišo zahaja kar 5 »Narodov«. Saj imamo dovolj drugih bolj pametnih in razumnih domačinov. Kdor je pa Tomanovega mnenja, naj se le spomni Tomanovega vodovoda, njegove požarne brambe, ki jo Toman tako slabo vežba in katero bi on rad občini obesil na vrat in vaškega gospodarstva. Iz raznih krajev Gorenjske. g Iz Šenčurja pri Kranju. Katoliško slovensko izobraževalno društvo Šenčur pri Kranju priredi dne 14. in 21. oktobra ljudsko veselico s sledečim vsporedom: 1. Jakob Aljaž: »Zaostali ptič«, poje cerkveni mešan zbor. 2. Anton Medved: »Ljubezen in pomlad«. 3. Iv. pl. Zaje: »Poputnica hrvaškega doma«, poje moški zbor izobraževalnega društva. 4. »Svč Terezija«, igra v dveh dejanjih. 5. »Zamujeni vlak«, burka v enem dejanju. Dolenjske novice. Belokranjske novice. d Trgatev po naših vinogradih se je pričela. Letos je letina jako dobra, dasi vreme sedaj nekaj nagaja. Marsikateri vinogradnik pravi, da tako obilo grozdja še ni rodila nova trta. Mošt bode izboren. Portugalke se tudi še ni dobilo nikdar toliko, kakor letos in dobra je. Pridite vinorejci čez Gorjance, saj ceste so popravljene. Tudi cesta od Luže do Suhorja je že nova in odprta. d Novega župnika dobi vendar starotrška župnija v ošebi nekdanjega črnomeljskega kaplana g. Frančiška Zupančič, kateri pride začetkom druge polovice meseca oktobra na novo službo. Mi mu kličemo: doro došell d V občini Brezovica je izvoljen županom Jurij Šterk iz Vimolja. Bahavi Šutej, do- sedanji župan je delal nato, da bi vrgel iz odbora par uglednih mož te občine. Toda pozabil je, da kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade, in tako so pa njega drugi treščili s županskega stolca, o katerem je mislil, da je vzel za vedno patent nanj. d Sertič je še vedno tajnik črnomeljskega glavarstva, a šc dosedaj ni pojasnil v javnosti zgodovine potnih listov z znanim Petričkom iz Poljan. Odkrito povemo, da bomo dregali, dokler se to ne zgodi. d Starotrškl Fugina je še vedno mnenja, da se strinja s častjo cerkvenega ključarja biti naročnik brezverskega »Naroda«, ki je pisal, da so »cerkve na slovenskih gričih znamenja sužnjostU. Ker pa tudi vsa liberalna značajnost ne spravi tega skupaj, da bi se obenem dvema gospodoma služilo, zato bode pač Fugina že moral biti toliko dosleden, da eno ali drugo opusti. d Padel je krovec Carman, doma iz Loke pri Črnomlju, ko je pokrival cerkveno streho v Črnomlju, z 38 metrov visokega zvonika. Težko v notranjih delih poškodovanega so odpeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. d Kaj bo s šolo v Radencih? tako povprašujejo starši ondotne šole. Bilo je pač časa štirih mescev dovelj poskrbeti za kako novo učno moč in urediti vsaj nekoliko ondotno šolo, ker je silno zanemarjena. iz litijskega okraja. d Drobne novice in osebne vesti. V Velikem Gabru pri Št. Vidu je umrla gospodična učiteljica Hema Zajec, hči tukajšnjega naduči-telja, v cvetu svoje mladosti. Bila je večkrat previdena s svetimi zakramenti in vsa udana v božjo voljo. Pogreb je bil 17. septembra ob 10. uri dopoludne. — 20. septembra je nastopil službo kot okrajni glavar litijski g. Viktor Parma. Zadnji »Domoljub« mu iz Črnomlja ne poje prav posebne hvale, ker se veseli, da so se ga tam iznebili. Bil je menda preveč liberalen. Ni pa večje neumnosti, kakor biti v našem času liberalec. Mi ga tukaj še nič ne sodimo, sodili ga bomo po .njegovih delih. Mi hočemo samo pravičnost in nepristranost za vrlo katoliško ljudstvo našega okraja. — Isti dan se je odpeljal v Krško naš bivši glavar g. I. Tekavčič. To vam je bil mož, delaven, prijazen z ljudmi in nepristransk. Ljudstvo mu bo ohranilo blag spomin. Krškemu ljudstvu pa častitamo, da dobi vljudnega in izvrstnega okrajnega glavarja. — Umrl je v Zagorju ob Savi g. nadučitelj Konrad Mally. 18. septembra popoludne je bil pogreb. Na grobu mu je ganljivo govoril g. litijski nadučitelj Andolšek. Pogreb je bil lep. — 19. septembra se je v Vin-tarjevcu ožgal Torijev fant rn je vsled opeklin umrl. — Od države ste dobili za prošlo leto podpore obrtnonadaljevalni šoli v Šmartnem 1000 K in v Zagorju 810 K- — 2upnija Šmartno je podeljena č. g. Mateju Riharju, doslej kaplanu v D. M. Polju. — Slana je zadnje dni mnogo škode naredila v okraju na polju, zlasti na ajdi. — Na Kuniu smo imeli 25. septembra prvi sneg. Pobelil je precej nizko. Na Dobovcu je gorkota padla na 2° C. Letina je slaba. To-čarji upajo dobiti kaj podpore, a se ne ve, če bo kaj. Zima obeta bit zgodnja. Iz krškega okraja. d Trgatev se je sedaj splošno pričela. Ponekod je še precej dobro, vkljub temu, da je toča grozovito klestila. Drenovce, Golek in na Trški gori povsodi precej dobro, narobe pa žalostno trgatev imajo nekateri hribovci krškega okraja. Po nekaterih goricah, kakor na Marofu se ne bo splačalo obirati, ker kar ni zbila toča, bo težko dozorelo. Ubogi kmet, sčim naj se preživi, ko mu je uničena glavna opora. Cuje se, da so gosp. Pfeifer in po- I slanci tovariši storili potrebne korake pri vladi. d Sneg in toča. Sneg je naletaval po nekaterih dolenjskih hribih, kateri stoje bolj na višini, dne 27. septembra. Pet dni popreje pa je šla zopet toča, ki pa hvala Bogu ni dosti škode povzročila. Zadnje dni je pritisnil tudi mraz, ki škoduje posebno ajdi. d Umrl je v Krškem izdelovalec absti-nenčnih pijač France Dolinšek, po daljši bolezni za jetiko. d Bolnišnico pri Krškem bodo podaljšali, četudi je še skoro nova. Bolniki jo pridno obiskujejo, posebno na zimo. Iz raznih krajev Dolenjske. d Iz Boštanja. Slavnost, ki se je obhajala ,v dveh deželah. — V nedeljo, 23. septembra sta obhajala pri podružni cerkvi v Kompolju Jernej in Marija Kisel zlato poroko. Bila je navzoča velika množica ljudi. — Po dovršeni cerkveni slavnosti so se pa svatje prepeljali čez Savo v sosedno Štajersko, kamor jih je povabil pod svojo gostoljubno streho sin zlato-poročencev. — Slavljencema, ki sta oba še krepka, pa želimo, da dočakata še biserne poroke. d Z Roba. Po daljšem odmoru smo imeli na Robu dne 16. septembra zopet shod izobraževalnega društva. Predaval je č. g. Škulj, bogoslovec: »Zgodovina kmetskega stanu s posebnim ozirom na leto 1848.« Govornik je jako spretno zasledoval razvoj kmetskega stanu in na podlagi zgodovinskih dokazov dokazal, da je kntetski stan steber države in zares stan, iz katerega je izšlo vse, ne izvzeti plemenitaši. Ljudstvo je z velikim zanimanjem sledilo govorniku. Končno je domači g. župnik nekoliko očrtal sedanje razmere kmetskega stanu. d S Krke. Dvojna slavnost. Dve kapelici ste nam bili blagoslovljeni pretekli dve nedelji. Predzadnjo nedeljo, 16. septembra, nam je presvitli zatiški opat p. Gerard Meier blagoslovil lično kapelico sv. Jožefa na krškem polju ob stari cesti, to nedeljo, 23. septembra, pa nam je prečastiti gospod Vidergar, župnik šentviški blagoslovil kapelico lurške Matere Božje ob deželni cesti proti Grosuplju. Kapelica je na jako lepem kraju v skalah, da a-keinu ugaja, kdor jo vidi. — Vsem gospod in, ki so pri slavnosti sodelovali, vsem vrlim u. >-novnikom obeh kapelic in prispevateljt ', iskrena zahvala! d Dober svet za »rajžo« in prošnjo cesi-nemu odboru. Ce potuješ po veliki cesti od Rašice proti Dobrepoljam ob deževnem vremenu, in morebiti celo peš, ti svetujem, da se kar dobro pripraviš za to pot in morda seboj vzameš vse priprave za plavanje. Nekako v sredi sicer lepe, velike vasi Ponikve, namreč naletiš na velikanske vode, ki stoje čez cesto. Ker je cesta tam zelo nizka, se ob najmanjšem deževju nabere cel bajer, in pravijo, da na omenjenih dveh mestih stoje celo ob največji suši luže in blato, še bolj vztrajno kot Triglavski sneg pri Kredarici. Ali bi slavni cestni odbor ne mogel odpomoči temu nedostatku in cesto na omenjenih mestih dal .nekoliko vzdigniti?! Ze večkrat izražena želja. d Št. Rupert. Huda slana je pretekli teden bila po šentrupertski dolini. Posmodila je večinoma vso ajdo, ki. je kazala prej tako lepo — sedaj pa je ne bo veliko. Ljudstvo je zopet tepeno. Spomladi in poleti toča — sedaj slana — ali je to prst božji. Mogoče za marsikaterega? — Povozil je starejši sin posest-nikaSedlarja iz Štv Ruperta svojega mlajšega bratca. Petletnemu dečku je šel voz čez prsa. Upanje je, da bode ozdravel. — Konje za vojaštvo kupovali so v Trebnjem. Izmed 100 konj bil je prodan samo konj g. župnika iz Št. Ruperta za 650 K. Notranjske novice. Vipavske novice. n Oderuh. Blizu vipavskega trga nekje živi oderuh, ki jemlje po 7% od sto. Zraven pa še zahteva, da dolžnik poravna tozadevno rentnino, t. j. l'/s% od obresti; torej od vsakili sto kron obresti še 1 K 50 v! In žalostno dovolj, da se nahajajo ljudje, ki gredo temu pajku v mrežo. Na Nemškem stavijo Rajfajznu spomenike iz hvaležnosti, da jih je rešil oderuških pijavk, na Kranjskem pa se nahajajo ljudje, ki so tako slepi, da goje te pijavke na svojih prsih in se tresejo pred njimi tako, da si pri volitvah kar ne upajo pokazati svojega prepričanja, da ne bi jih zadavil — pajek. Ljudstvo slovensko! Kdaj se bodeš že vendar zavedlo, da si prosto in da lahko vržeš verige od sebe, samo če hočeš in da so tisti časi, ko so liberalni pajki diktirali ljudem prepričanje, mi-noli?! n Novi šolski nadzornik. Pravijo, da bo imenovan za c. kr. okrajnega šoLkega nadzornika neki šolski vodja na Notranjskem. Govori se, da je imel doslej ta mož tako kolegialno srce, da je vselej, kakor hitro se je prikazala kočija gospoda nadzornika, brž po dopisnici zaklical tovarišem in tovarišicam: Pozor! Hannibal ante portas! Nadzornik je tu! In s tem je imenovani gospod storil svojim tovarišem mnogo dobrega, kajti nobenega učitelja ni zadela kap, ko je pritisnil gospod nadzornik na šolsko kljuko. Pa tudi gospodu nadzorniku je s tem storil veliko uslugo, ker je našel vsakega učitelja v šoli in ga ni bilo treba iskati okolu. Zdaj bo pa dobila vsa ta stvar še bolj domače, uprav očetovsko lice. In to je čisto prav, kajti na kapljo medu se vjame več muh, kot na cel sod kisa. n V Ložah je bila v ponedeljek slovesna otvoritev nove šole. šola je privatna. S tem so si Ložani naložili težko breme na svoja pleča. Seveda, če Ložani res ne bodo nikoli več potrebovali duhovnika, potem bo morda še šlo, drugače pa ... Dal Bog, ko Ložane jeza mine, da se ne bi nikoli kesali, da so storili ta korak! Iz raznih krajev Notranjske. n Sv. Vid nad Cerknico. Poročil sc je g. Fr. Bečaj, kipar, z gospodično Frančiško Pir-man iz Bočkovega. Čestitamo! Obenem nas zapusti in odide na Goro pri Sodražici. Bil jc priljubljen družabnik in izvrsten delavec. Krasni oltarji v~ domači župni cerkvi so njegovo delo. Želimo, da bi mu šlo v novem kraju kar-najbolje. Koroške novice. Občni zbor društva »Drava« je izvolil za svojega predsednika č. g. župnika T r u n k a. »Drava« je s svojim občnim zborom pokazala, da hoče biti krepka severna straža proti »Siidmarki«. V Trstu ima že podružnico, ki Šteje 40 članov. Naj ji slede podružnice tudi drugod. Pri razstavi vajeniških del — tretjina Slo-vencev odlikovanih. Pri razstavi vajeniških del v koroški obrtni dvorani, katera je bila nedavno zaključena, je bilo priznano 23 va-iencem iu vajenkam prvo darilo in 49 drugo darilo. Med odlikovanimi vajenci je čez eno tretjino Slovencev. Samoumor radi dveh kron. Na železniški tir se je vlegel 25. t. m. zvečer v bližini Grelca trgovski pomočnik I. Spitz, doma iz Movskega, ter je bil povožen od vlaka. Imenovani, kateri je bil pri trgovcu Fleischmannu v Celovcu v službi, je bil takoj mrtev. Poleg samomorilca je ležalo odprto pismo, naslovljeno na prejšnjega gospodarja. Pismo sc glasi: »Z današnjim dnem se Vam zahvalim za vse meni storjeno, jaz nisem na tem nič kriv.« I'o trgovčevi izpovedbi jc Spitz 25. t. m. prejel od strank 12 K 40 vin., njemu je pa oddal samo 10 K 40 vin., torej je za-se obdržal 2 K. Ko je gospodar o tem izvedel, je sporočil pomočniku, da je najboljše, ako takoj izgine. Imenovani sc je na to odslovil iti zvečer je bil že mrtev. Truplo so pripeljali v mrtvašnico v Žrelec. Umrl je med vožnjo ua železnici predvčerajšnjim 701etni kočar J. Paul. Pripeljali so ga v Pliberku na kolodvor, da bi ga v celovško bolnišnico oddali. Pa žal, starček ni več videl Celovca, ampak je že med vožnjo pri bližnji postaji umrl. Obsojen je bil od celovškega porotnega sodišča, cerkveni tat Jernej Pleschounig, rojen 1887 leta v Št. Vidu v Junski dolini, na šest let težke ječe poostrene z mesečno enim postom. Kakor smo že svoječasno poročali, je imenovani 9. junija 1. 1. v družbi ukradel kelih v farni cerkvi v Krnskem gradu pri Gospej Sveti ter tudi pušico oropal in razbil. Po pre-stanej kazni ga bodo pa oddali v prisilno delavnico. da bode potem mir pred tem tičkom. Nova mestna župnija v Beljaku. Župnija St. Peter na Preravi jc povzdignjena v mestno župnijo v Beljaku, z naslovom St. Peter (Sv. Križ.). Otročje truplo novorojenčka moškega spola so dobili 23. t. m. na produ Drave pri Jclovcah. Otrok je bil popolnoma nag, ter močno razvit. Kake poškodbe sc niso na njem poznale, ijodi se, da je truplo že en teden ležalo v vodi. Sumniči se, da se je izvršil deto-mor ter vsled tega brezsrčno mater vztrajno iščejo. Norec je pobegnil pretečeni teden iz cc-lovške norišnice. Bil je neki 451etni F. Steiner iz Zgornjega Koroškega. Ušel je v obleki, ka-koršno nosijo v zavodu. Očeta je imel zaprtega, 86-letnega starčka, gostilničar D. Scholling v S. na Koroškem cele tri mesece v sobi. Sobna vrata so bila vedno zapahnjena in vrh tega še z verigami zataknjena, okna pa močno omrežena. Ko so starčka našli, je bil že zelo oslabljen. Ljubeznivega tira so že naznanili sodišču. Štajerske novice. Zlata maša. Dne 7. oktobra bo v rojstni župniji pri Sv. Lovrencu v Slovenskih Goricah (12 km od Ptuja) imel zlato sv. mašo velečastiti gospod Franjo Repič, že več let tukaj vmirovljeni župnik tržaško-koprske škofije; tovariš mil. prosta gosp. Fr. Dogan, zla-tomašnika v Metliki. Živila! Novo lekarno nameravajo ustanoviti v Rogaški Slatini. Prošnje za podelitev koncesije je vložiti do 20. oktobra t. 1. pri okr. glavarstvu v Ptuju. Stekel pes ogrizei šest oseb. V petek dne 21. t. m. je v smeri od Planine, oziroma Dob-jega pritekla proti Št Jurju večja psica, na koji je bilo na prvi pogled opaziti steklino. Žival je bežala iz Št. Ju rja v Štore in od tod proti Teharjem. Kar ji je nasproti prišlo, vse je obgrizla. Kolikor se je dalo dognati, je obklala šest oseb. Ljudstvo po vaseh je za to zvedelo in bilo nemalo razburjeno. V Štoraii se je pa sin tovarniškega ravnatelja Jelleka spravil primemo zavarovan na zasledovanje psice. V resnici jo jc došel na poti med Štorami in Teharji, ter jo ustrelil. ObgrN- zeniin osebam so rane najprej v celjski bolnišnici izprali, potem pa poslali v Pasteurjev zavod na Dunaj. Takoj se je razglasil pasji kontumae za mesto Celje in prizadete občine. Tatovi po hmeljiščih so imeli zlasti ta- * krat dobro letino, kadar jc imel hmelj visoko ceno. Tako tudi letos. To rokodelstvo je bilo čisto lahko in malo nevarno, ker se je tat precej lahko skril zlasti v obsežnih hmeljiščih. Orožništvo jc tatove stalno preganjalo in zasledovalo, a šele minoli teden se jc posrečilo orožnikoma Erjavcu in Rizmalu šest takih ptičkov dobiti v roke. Pravi se, da sta bila Erjavc in Rizmai več kot cela dva dni v službi samo zaradi zasledovanja hmeljnih tatov. Med zasačenimi so baje tudi sinovi boljših rodbin. Nedeljski počitek. Štajerski deželni zakonik od 23. t. m. prinaša naredbo nainest-ništva, ki urejuje nedeljski počitek. Prvotna naredba se je izdala že lani .29. oktobra, a se je izkazala v nekaterih točkah pretrda i ti^varljiva. Ta nova naredba popravlja razne določbe lanske, zlasti olajšuje tozadevne predpise za deželno glavno mesto Gradcc. O novi stranki. Spindlcr pošilja svojo brošuro, ki jc njegovo pravo ubožno izpričevalo, na debelo po Spod. Štajerskem. Zaupniki jih dobe po 20 skupaj. Za kaj jih bodo toliko uporabili, se danes še ne ve. — Način njihovega boja je v »fajhtnosti« eden generalov izdal: »Kmečko iiudstvo hočejo najprej zase dobiti in sicer na ta način, da jim rišejo duhovna in odvetnika kot največja kmečka sov-aržnika.« Delali bodo tedaj po znanem vzorcu Somišljeniki, pravočasno pozor! Vsi možje na krov! Slovenski katoliški kmetje obrnite hrbet vsem mešetarjem za novo liberalno brezversko stranko! Primorske novice. Šolske razmere v Isti. V Voloskem, kjer jc do sto hrvaških otrok, še zdaj ni redne hrvaške šole. V Opatiji se je vpisalo letos v šolo 230 otrok, a na razpolago sta samo dva lavna učitelja. Občina je prosila že lani za • nameščenje tretjega učitelja, a še do danes ni odgovora. Ce bi bili predložili kak italijanski razred, bi bilo že trikrat vse ugodno rešeno. Samoumor deklice. Na Reki se je zastrupila 25 let stara iepotica šivilja J. B., rojena iz Hrenovice na Kranjskem. Vzrok: nesrečna ljubezen. *Na grobu ji je govorila v slovo prijateljica Ana Belič. Prestolonaslednik in hrvaški jezik. Listi poročajo, da se nadvojvoda Fran Ferdinand, bodoči cesar in kralj, uči hrvaški jezik in da se jako zanima za vsa vprašanja južnih Slovanov ter da ima mnogo hrvaških sodelo-valcev pri svojem vojaškem in mornariškem delovanju. Detoinor. Iz Trsta poročajo: Neka nepoznana ženska je vrgla v morje novorojenčka. Sredstvo proti trtni uši je našel profesor kemije tehniške šole Edvard Mies. To sredstvo trtno uš baje naravnost uniči. Samoumor umirajoče. V Trstu se je vrgla 271ctna Gizela Prelc, ki bi po izreku zdravnikov živela le še par ur, iz četrtega nadstropja v globočino, kjer ie razbita obležala mrtva. Prodaja fig prepovedana v Gorici. Od srede naprej se ne smejo v Gorici več prodajati sveže fige. Mestna oblast jih je baje zaradi tega prepovedala, ker se jili je županov sin preveč najedel in so mu škodovale. Vsaj tako se pogovarjajo ženske okolu vodnjakov, Iz Crnlč. Pretekli teden dobili smo novega g. dekana preč. gosp. Ivana Murovca. Sprejem je bil jako lep. V zvoniku so vihrale zastave, topiči so grmeli, pri slavoloku pa se je zbrala velika množica ljudi. Takoj, ko se je ustavil voz, na katerem se je pripeljal gospod dekan, zapeli so pevci nalašč za to priliko zloženo skladbo. Pozdravil je gosp. dekana z izbranimi besedami naš gosp. župan ter mu predstavil starešinstvo, ki se je v polnem številu udeležilo sprejema. Majhna de-klica-učenka podala je gosp. dekanu krasen šopek. Zatem je bil v ccrkvi slovesen blagoslov. Prostorna cerkev je bila natlačeno polna. Dinamitne patrone so našli na državni progi Divača-Pulj na samoti blizu Rakitovca dan pred vožnjo Nj. Vis. prestolonaslednika. Govori se, da imajo ptičke v rokah, in da so to gospodje iz Italije. Poštna služba z avtomobili. Goriška trgovska in obrtna zbornica se je obrnila do poštnega ravnateljstva v Trstu s prošnjo, da se uvede poštna služba po Goriškem z avtomobili. V Trstu je zborovalo na nedeljo 23. septembra društvo »Edinost«. Udeležba ie bila velika. Shod je otvoril advokat dr. Slavik. O volilni reformi je govoril prvi advokat dr. Rybar. Zabavljal je navidezno mirni gospod Rybar prav strastno zoper Slovensko Ljudsko Stranko in njenega načelnika, kakor da bi bil ta kriv, da ne dobe slovenski Korošci dveh mandatov. Jako dvomimo, da bi te puhle zabavljice donesle koroškim Slovencem to, kar po vsej pravici zahtevajo. Govorila sta v istem tonu tudi deželni poslanec koroški Grafenauer in prof. Mandič iz Istre. Na shodu je vladala taka sirovost in divjost, kakoršne še nismo opazili na shodili. Za vse to pa je odgovoren dr. Rybar, ki je molče odobraval vse surove medklice na duhovščino in naše kranjske somišljenike. Vprašamo tržaške advokate, ki nosijo politični zvonec v Trstu, kaj pa ste storili vj za naše ljudstvo v teku dolgih let, odkar nastopate kot voditelji. Niti enega delavskega društva niso mogli ustanoviti, niti ene slovenske šole v mestu priboriti. Ti ljudje torej nimajo pravice zabavljati tistim, ki požrtvovalno deiaio za narod. Ta shod je marsikomu razbistril pojme. Prav je tako! Trgatev na Goriškem. — Iz Dornberga na Vipavskem se nam poroča, da prične tam trgatev 1. oktobra. Dopisnik nam piše: Trgatev bo letos dobra po kvantiteti in kvaliteti, ker je bilo leto mirno, brez vsakih vremenskih nezgod. Toraj gospodje vinotržcit in krčmarji pridite pokušat dobrega vipavca. Pot k nam je zdaj kratka, odkar tečeta po naši dolini dve železnici, vipavska namreč in pa Bohinjska. Tridesetkrat na dan drdrajo vlaki po dolini, toraj je za gospode kupce vsak čas prilika, si ogledati našo lepo dolino in se z dobrim vi-pavcem preskrbeti. Cene bodo zmerne. Iz raznih krajev. Vesti Iz Amerike. V Bridgeportu je umrla Rozalija Sadar, doma iz Hinj na Dolenjskem. — Steeltonu (Pa.) je umrl Franc Hren, doma iz Dolnjega Križa pri Žužemberku na Dolenjskem. — V Collisburgu je povozil vlak Ivana Oblaka. — V Clevelandu so osnovali tamošnji Slovenci svojo čitalnico. Istotam je umrla Ana Urbančič, doma iz Vavte vasi. —V Evelethu (Minn.) je ponesrečil v rovu Janez M i h e 1 i č. — V Pueblo (Colo.) je umrl Janez M a č e r o j vsled raka v želodcu. Doma je bil iz Žužemberka na Dolenjskem. — Istotam je ponesrečil v topilnici Anton Meglen. Romarski vlak za nameravano skupno romanje na Sv. Goro odide roženvenško nedeljo popoldne ob 1. uri z Bleda; v ponedeljek pop. ob 3. uri pa odhaja nazaj iz Gorice. Na noge za Lurd. V številki 37 »Domoljuba« poročate, da namerava francoska vlada kljub teinu, da so svetišča v Lurdu last tarbeskega škofa, te katoliške naprave zapreti in zatreti. Kaj enacega se je žc svoje dni tudi po drugod pripetilo, ko še ljudstva niso bila tako probujtua, Kakor uan-danes in ker je sicer previdnost Božja tako dovolila, da se katoliška cerkev preganja na enem ali na drugem kraju, — vendar pa brez boja in brez odpora naj bi se to ne zgodilo. Ne mislim pa tacega boja, kakor se'je vršil ob inventiranju cerkvenega premoženja, ali ob preganjanju redovnikov na Francoskem. Kaj pomagajo take demonstracije, kakor so se takrat vršile, — pa če se jih prav udeležujejo imenitne, celo kraljeve osebe? To je po mojem mnenju nekako otročje, smešno. Kadar je enkrat postava pravomočna in se prične izvrševati, — pa če je še tako krivična, še tako zoper voljo kakega naroda, — ne pomagajo taki nastopi ljudstva prav nič, ampak le škodujejo posameznikom, ki pridejo pri tem v nesrečo. Ako je ljudstvo prej toliko neumno, da si voli v parlament skoraj same jude in framasone, potem ne pomaga nič, ako se posamezniki izpostavljajo in proti izvršitvi brezverskih in krivičnih postav, ki so jih njih zastopniki sklenili, demonstrirajo, — t. j.: prazen hrup vzdi-gujejo. Za Francijo je stvar grdo zavožena in težko bode pomagati. Za Lurd pa bi morala veljati izjema, zlasti ako pravne razmere tako stoje, kakor ste pisali, prav posebno pa tedaj, ako se katoliški svet posluži dr. Luegerjevega recepta: agitacije. Moral hi se pa ves katoliški svet za Lurd zavzeti in po svojih časnikih, društvih, zastopstvih in vladah zahtevati, da francoska vlada popolnoma nedotaknjeno pusti vse katoliške naprave ob tnasabielskih skalah (in one v mestu samem, ki so morebiti z njimi v zvezi) kakor so jih dosedaj že skoraj 50 let pustile in molče odobravale vse francoske vlade. Katoliški svet pridobil si je do njih ne le postavnih državljanskih pravic, ampak tudi priposestvoval si je vse pravice in svoboščine ki jih sedaj uživa nemoteno, — in teh pravic se francoska državna uprava na noben način ne sme dotakniti, niti jih kakorkoli omejiti. Za nakup sveta, za stavbe itd. prispeval je ves katoliški svet in ta naj nikakor ne dopusti da bi se mu njegove pravice po francoski samovolji in brezverski postavodaji kratile. Naprave ob masabielskih skalah so last katoličanov celega sveta in francoska vlada in posta-vodaja nimata do njih nikakih pravic, marveč bi jih morale po potrebi k večjemu Ie ščititi, — vsekako pa upoštevati. To so mednarodne naprave, ki imajo svojega posebnega, od države in državne vlade neodvisnega, samo Bogu odgovornega upravitelja, v osebi vsakokratnega tarbeskega škofa. Ako se Francoski prav zdi, naj le preganja svoje lastne državljane, svoje najboljše sinove in domoljube-redovnike, mi jih tega ne moremo braniti, — ali za Lurd naj ji zakliče cel katoliški svet: »Hands off!« Roko proč! Za Lurd in njegovo svobodo naj se vzdigne cel katoliški svet kakor en mož! V ta namen naj se oglasi vsak odrastel katolik, — prav posebno pa vsak, ki je karkoli, — pa makar tudi le pol vinarja, — za Lurd daroval, oglasili naj bi se tudi potomci onih umrlih, ki so kedaj za Lurd in njegove naprave kaj darovali. Bogati francoski driiavi ni nihče nameraval kaj darovati, Francija tega tudi ne potrebuje, najmanje pa je kedo nameraval frama-sonski pariški vladi kaj dati, — pač pa v čast Božjo in proslavo Brezmadežne Device Marije. Zato naj bi pa vsakdo zahteval, da se njegov dar od strani fracoske vlade upošteva in nedotaknjen, neomjen pusti tarbeskemu škofu, da z njim razpolaga na način, kakor se njemu prav zdi in kakor jc razpolagal do sedaj. Stari odbori, ki so kedaj romanja v Lurd prirejali, naj bi se obnovili v ta namen, da opozorijo nekdanje udeležence ali njih naslednike, na nevarnost, ki Lurdu preti; naj jih po-zovejo, da svoje darove prijavijo in reklamu-jejo v korist lurdskih svetišč in njih upravitelja, tarbeskega škofa. Odbori naj bi dalje organizirali gibanje po vsem svetu, prirejali naj bi javna predavanja o famoznih postavah, o Lurdu in njegovih napravah, sklicevali naj bi javne protestne shode, stavili umestne predloge, poslanci in vlade naj bi se engažirali, — zahteva naj se eksteritorijalnost za vsa svetišča in katoliške naprave ob »Masabieli« in v Lurdu samem, — skratka: »Iz vseh koncev in krajev sveta naj se proti samovoljnemu nasilju francoske vlade in parlamenta, — proti nasilju, ki vsako količkaj pravno čuteče srce do sile žali, — vzdigne ogromen in tako odločen protest, da bo vlada prisiljena lurške naprave pri miru pustiti. Tak pojav bi mor.a a uvaževati vsaka, tudi nekatoliška vlada, — in to bi se lahko uprizorilo tudi za Parai — le Monial, La Salle itd. Seveda, zadevo bi morali v roke vzeti bolj »kunštavi« ljudje, kot sem jaz. To vse so le moje osebne misli, ki me nadlegujejo, kadar o francoskih zmedah kai berem, — pa mi niso dale miru, da sem vam moral to napisati, čeprav skoraj vem, da vam s tem delam le nadlego. — Pa brez zamere! Bralec »Domoliuba.« Drobtine. Mrzli september. Tako mrzlega septembra, kakor je letošnji, baje že ni bilo od 1. 1775. i Vlak skočil v reko. Pri Dovcrju v teritoriju Oklah^ma (Združene države) je v torek neki vlak skočil v reko Cilmaron. Utonilo ie okolu sto oseb. Dar 50 milijonov. Amerikanski bogataš Rockefeller je izročil »oblasti za javni poduk« 50 milijonov kron. Devet velikih učnih zavodov je že sprejelo od tega daru 150 do 350 tisoč kron. Morilec svoje obltelji. Iz Opave poročajo: V tukajšnjo ječo so privedli 36-ietnega posestnika Jaromira Navbirala, ki je umoril svojo ženo in štiri otroke. Dvomil je docela neopravičeno nad njeno zvestobo in jo neki večer s sekiro v roki prisilil pred prižganimi svečami priseči, da zadnji otrok ni njegov. Žena je to v strahu storila in nato jo je pobil s sekiro. Otroci so že spali, a šel je nanje in tudi vse pomoril. Divji lovci so ustrelili, kakor javljajo iz Plzna, župana v Zeidehvaldu, Antona Bauerja. Vremenska poročila. V španskih pokrajinah Alicante, Granada in Murcia je razsa jala te dni silna nevihta. Železniške zveze so pretrgane in polja razdejana. V občini Santo Nuera je porušenih več hiš. Dozdaj so potegnili izpod razvalin 25 mrličev. Vas Baza v flranadi je poplavljena. Mislijo, da je utonilo več oseb. V Santo Mera je reservoir za po-plavljenje polj prenapolnjen. Boje se silne katastrofe v slučaju, če se reservoir razdere. Veliko škode je provzročila nevihta v Ali-cante. V Rambli jc izstopila reka. Poplava provzroča mnogo škode, a se boje še hujšega. Na mesto je poslana pomoč. — V ameriških državah Louizlana, Misisipi in Georgija so napravili mnogo škode tropični viharji. Po cestah Novega Orleana stoji štiri metre visoka voda. Brzojavne zveze so pretrgane. — Z Nižje-Avstrijskega poročajo o tolikem snegu, da so v snegu obtičali vlaki. Slovarček nenavadnih besed. Akt. Beseda akt je latinska beseda actus in pomeni po naše dejanje, delo, čin. Rabi se pa.tudi v drugih pomenih; tako pravimo: važen, resen akt se je dovršil = važno, resno dejanje še je dovfšllo. Dalje govorimo o aktih tudi pri gledaliških predstavah. Vsaka , predstava je razdfeijfena v vfeč aktoV (dejanj), ti^-vano v štiri ali pet, ali pa tudi samo v tri. Akt (dejanje) pri predstavi se prične, ko se zavesa dvigne in se neha, ko zavesa pade. — Zelo pogosto se pa sliši beseda akt v množnem številu (akti), kjer pomeni razne važne listine, ki obsegajo zapiske ali določila, ki so večjega pomena pri sodniji in pri različnih drugih uradih. Tako govorimo o sodnijskih aktih, vladnih aktih in policijskih aktih. Blamaža = sramota, osratnočenje, slabo ime... Blamlratl = nekoga sramotiti, ob dobro ime spraviti; nekoga javno kazati ali osmešiti. Blamlratl se = osramotiti se, ali pa osmešiti se. Rabi se beseda navadno takrat, kadar komu spodleti kaka taka rCČL ko so vsi pričakovali, da se mu posreči. Če se je preiy mnogo ustil, da bo to in ono naredil, pa mu iz-podleti, ali če napravi kako neumnost pravimo: blamiral se je. Matere dojilke se čutijo najsiabotnejJe ravno takrat, ko bi morale biti posebno močne In zdtave, da morejo zadostiti svojim materinskim dolžnostim. Za nje je Scott-oVa emulzija neprekosno hranlvo In okrepčilo. Obstoji Iz najboljšega medic, ribjega olja z apneno in natron-losfiti in ker je zelo slastna in izredno lahko prebavljiva ter pospešuje tek je sposobna bolj kot vsako drugo sredstvo, da podeli mladim materam nove moči. Scott-ova emulzija pomaga premagati slabost in daje nove enetžije in življen-skega poguma. Scott-ova emulzija je mnogo vspešnejša in zanesljivejša kot navadno ribje olje. Ribič t velikim doršem je poroštvo Za ptisteh Šcottov izdelek. kdot se sklicuje na naš list Ift pošlje 75 vin v znamkah, mu pošlje steklenico za poskušnjo 2184 IV 1 Fron Stefnschnelder, lekarnar Dunaj IV., Margaretenstrasse 31/92. Cena izvirni steklenici 2 K 50 v. Dobiva se v vseh lekarnah. za imen in kraten cos. Ni mogoče. Lopov: (ki je v gozdu napadel profesorja): »Vaša ura se je stekla.« — Profesor mirno: »Ni mogoče, saj sem jo ravnokar navij . . .« Grozne sanje. Znanec (na ulici): »zakaj si tako razburjen in prepaden, prijatelj?« — Gospod, (ki ima edino hčer, ki bo dobila 3000 goldinarjev dote): »Pomisli, prijatelj! Danes sc mi je sanjalo, da imam 3000 hčera, pa samo 1 goldinar za vse dote!« Dobro znamenje. »Kako je tvojemu bolnemu bratcu? Je-ll že kaj boljši?« — »»O boljši! Danes je bil Že tepeii.«« Iz otroških ust. »Mamica, v blato Sem padel!« — »»Glej ga, pa v novih hlačah?«« - »Da, mamica, liibilo časa da bi se preoblekel.« Značilna tiskovna pomota. Milkin žarO-čenec ima komaj 30 las (let). Obsodba. Pesnik: »In kakšen naj bo moj rokopis, gospod urednik?« — Urednik: »Na obeh straneh prazen! To je pa najboljše, kar vam. morem svetovati.o Kratko. Gospa pri zdfavnikli: »§ čim se pravzaprav začne jetika, povejte odkritosrčno gospod doktor!« Doktor: »Z »J«, milostljiva!« Mnogo sovražnikov, veliko časti. Redko kedaj So tako ponarejali kak izdelek kot že 40 let sloveče B f a z a y - j e v o Francovo žganje. Zbog svoje izbofne kakovosti in svojega presenetljivega učinka si je pridobilo Brazay-jevo žganje svetovni sloves in torej ni čudno, da se prodajajo razne vrste Franco-vega žganja, ki sicer niti od daleč de doseza učinka Brazay-jevega žganja, a se neveščim vsiljuje kot tako. Paziti jc torej na ime Braz3y. Prihodnja fitevtlk« ..DOMOLJUBA" Izide dn£ 11. oktobra 1906. LoterHake srečke. M o « Onnaj, 22 septembra 67 61 29 80 73 r Iradec, 22 septembra 44 34 31 66 71 ▼nI, 29 septembra 8 65 81 U 12 Line, 29. septembra 70 62 28 84 24 • Zahvala. O priliki više ■ cerkvenega priznanja mojih 3aslug 30 cerkev in šolo prejel sem kakor od svojih duhovnih sobratov, tako tudi 13 civilnih krogov, toliko lepih po-3dravov in pripo3nanj, da mi ni mogoče drugače, kak°r te™ potom vsem skupaj 3ahvallti se. Vsi Dolina, 29. septembra 1906. 22i4 i-i jjrulec. Pomočnika in vajenca sprejme takoj M. Ložar, kovač in i delovatelj 2213 1-1 »i zov, Dragomelj p. Domžalah. Preklic. Podpisani Martin Plese C, posestnik iz Vi-dosič št. 22. prekličem s tem vse, kar sem govoril žaljivega proti Jožetu Vukšinič, načelniku hranilnice in posojilnice, kot neresnično. V Metliki, dne 29. septembra 1906. 2212 Martin Pleseo. Vse urste jlOItlB lil SM stisnjene od vseh postaj se dobivajo po Viljemu Lowbe«p, Dunaj II.iS. Gredlerstraase IO. 1093 2 Francovo žganje le že 40 let preizkušeno domače sredstvo posebno kot sredstvo proti migreni, influenci, trganju, revmi, dalje služi v okrepčilo oči, za izpiranje grla in vratu. Neprimerno izboren pri masaži, najboljše sredstvo za rast las. Dobiva se povsod. Brazay Kalman, Wlen, III./2. Losengssse Nr. 2. 7R1 II s—5 Učenca za črevljarski obrt nad 14 let star in poštenih starišev, sprejme Jurij Krftlftnik, Zminc, p. Škofjaloka. 2098 3-3 0 Klauerjev 9 % ,Triglav' $ je najbolj zdrav izmed vseh likerjev. Pravi in pristni Triglav izdeluje edinole J. KLAUER, Ljubljana. PreJ. cerkvenim predstojnikom! Priporočamo kot najcenejši, a elegantni tlak ia cerkve, zakristije, veže, kuhinjo in hodnike krasno ar mozaična pioi6e «s (s oementa v raznih barvah (do B) ln okusnih norcih po K 3—6 loco Ljubljana za 1 mImam tudi eleganten trotoar za pred in okoli hiše in cerkvi - Krasni so pokopališki križi iz mitiranega marmorja. Slav. cestnim odborom in podjetnikom priporočamo zalogo cementnih covl (6, 10. 18, 20, 28, 30, 40 cm notr. svetlobe) po jako ugodnih cenah, miljne camne, raznovrstne stoprjice, podboje, (bangerje), >klepe za okna itd. Og. kmetovalcem nudimo poleg imenovanega itrešno cementno opeko, korita za prafiiče (od 6 K naprej), grobne okvirje in spomenike iz cem. marmorja, 6 centimeterske cevi (1 m po K 120) za napeljavo vode mesto drugih železnih in lesenih cevi pri vodovodih, podstavke za pred vodnjake in drugo sementno blago. Andrej Zaje ctmsnlama »a Ptlati, polta Dol (Lutttal). Ceniki in vzorci v naravi na sahlevo. MT Učenca H ki ima veselje do krojaitva, sprejmem [takoj'; natančne pogoje naznanjam. Franc Korošic,'krojač v Radovljici, Gorenjsko. 2143 2-2 Ne stane nič. Brata Lechner v Gradcu razpošiljata povsod franko velike, obsežne zbirke uzorcev lepega blaga za obleke, sukna za. damske obleke v najmodernejših barvah, lodna za gospode in dame; platna za perilo, po steljne oprave, oksforda, blaga za hlače, barhenta vseh vrst, gradla, barvaste tkanine, zelira itd. itd., poleg cenika za Jagrovo perilo vseh vrst za gospode, gospe in otroke, preprog, zastorov iz čipk, posteljnih preprog, kocev in iz-gotovljenega perila. — Kdor se hoče sam prepričati o nizki ceni, naj zahteva pošiljatev po dopisnici. 2121 18-2 Nedosežne prednosti, brez konkurence, v cenf, najboljša, naj-modernejža in res 2011 20-4 Po.tavoo varovan« Vsako ponart|SD|e In ponatiskovan|e kaznivo. Kdlno prišteti jt THItrrjje* 2630 D balzam 52- 40 le i zeleno znamko .redovnica* preclzijsha ura je intokt iz jekla, srebra In zlata pri vsakem urarju. - - A. Šara bon u LJubljani tik svetega Petra cerkve. Trgovina s špecerijskim blagom, moko, *ga. Ujem in deželnimi pridelki na drobno iu debelo. Velika zaloga istrskega in laškega brinja, fig in sliv za žganjekubo. Ob času setve najboljša, zajamčeno zanesljivo kaljiva travna, žitna, deteljna in vrtna semena. Dobi se tudi klajnoapno in redilni prašek za živino. Najnižje c;ne, poštena in točna postrežba. 479 26—16 ataroglaoH. »0j}t-0fto«no oroll slabemu prebevl|anja, krčem t i* lodcu, koliki, kalaru, prrnlm boleznim Influenci itd itd. Cena 12 majhnih alf ti dvojnatih steklruk ■ II ena velika specialna steklenica s patent zama&Kom K 5 - franko. TMarrjffevo efintifolljako m- .o, fiovaod mano kot non plut ultra rt.i .. tur m ranim, vnetjem, ranltvara, abscesetu 'o oteklinam vseb vrat. Cena: 2 lontka K 3 60 ae poil|e le proti povzet|,i alt denar napre|. LSKErnar k. Thlsrrj * Pregradi pri Rsgažki Slatini. oidiora • tisoči originalnih zahvatnih pisem gratls in franko. V zavoj po 16 vin. 500 „ „ „ 30 „ I kg „ n 5G „ Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek In preti z njo nevarnost, da se po kvari perilo. Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s kolonijal-nim blagom, lekarnah in trgovinah z milom. Na debelo pri LHinlosunn Dunaju, I. Mdlkerbaslel 3. Kašelj, katar, obolenja, bolečine v prsih, sleze, potenje, grgranje, so večkrat predznaki najnevarnejšega sovražnika našega zdravja, grozovite o tuberkuloze! o t ) * I Zlo se mora zatreti v kali, in ako se je že vselilo, je treba tem večjega truda, da se je premaga in v to svrho služi na angl. razstavi z zlato svetinjo in častno diplomo odlikovani, od mnogih zdravnikov priporočeni 315 40-13 Halapi-jev TUBERIN ki tuberkulozo v resnici premaga, odpravi kašelj, omiljuje bljuvanje krvi, razredčuje slez. — Kdor se hoče osvoboditi tega zla, ali se ga obraniti, naj rabi in naroči eno vzorčno stekl. za 3 K, ali eno veliko stekl za K 5-—. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Ukor.,pri apostolu' KAVINA PRIMES za|an>tax> pristna clkortja. ^ 1 Izdeluj« Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogare, figovo In sladno Kavo v LJ u t» 1.1 an t. Tovarna za stol* Franceta Soisel jna na Brega, p. Borovnica, Kranjsko izdeluje «afr vsakovrstne stols "H od preprostih do najfinejših po n^nižjih cenah broi konkurence. Ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo 2525 D 26 20 laatonl in franko. 2linlenrn v Btaros" ocl 15.-17. let sprejmem VUJt IllU takoj. Hrana in stanovanje brezplačno. Aug. Repič, Ljubljana. Trnovo. 2180 2-1 Razpofiiljanje blaga na vso kraje svetal NajcenejSa, največja eksportna tvrdkal H. Suttner, urar Ljubljana trg nasproti rotovža prej v Kranju priporoča svojo veliko zalogo finih švicarskih ur, brilantov, zlatnine srebr-nine v veliki meri po najnižjih cenah. V dokaz, da je moje blago res fino in dobro, je to, da ga razpošiljam po celem svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča. 1821 19-7 ~ Prosim, zahtevajte veliki, novi cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. - - Strolin Povečuje slast do Jedi ln teto teleta, odstranjuje kaielj, Izmetavanje gnoja, močno potenje. 2209 D 44 27 Priporočajo vsak dan pri pljučnih boleznih, kotorlh oslovskemu kaJUu, ikro- MM fulozl, influenci IRoehe mnogoitivilni profuorjl ia zdravniki. F.Hoffmann-LaRoche&Co., Baael (Švioa). Dobiva te z zdravniškim receptom po 4 K steklenica. Ker sc ponujajo manj vredna ponarejanja, prosimo zahtevajte vedno: izvirni zavitek ,Roche'. Izdajatelj ln odgovorni urednik: Drjgnaclj Žitnik. Tiskala: .KitollikaJTIikarai'