Štev. 5. in 6.         L.VvH( VCD           Marec 1925.
Ban Jelačič.
(1801—1859)
Sto Bog dade i sreča junačka!
Jelačičevo geslo.
Glas leti po očetnjavi,               Sprejme Jelačič Ličane,
kjer Slovan na jugu biva t         vsa se Krbava razmahne,
,,Vsi smo zvesti majki Slavi,       krajišnikom razigrane ista v nas je krvca živa,           duše mlada moč predahne,
kar uLil nas brat je Gaj,           vse Primorje zavihra,
to ostane vekomaj!"                 svoje mu sokole da.
Jelačiču generalu                      V štiri struge se razlije
narod bansko žast pokloni,       njega vojska zmagovita:
ob navdušenja navalu               Talijane plašne bije,
nanj zaupno se nasloni:            v Budo mahne vsa srdita,
nPravde si zaščitnik strog,        Beč užuga silni meč,
naše svobode prorok!"              Turka ukroti besneč.
Pesem ori, godba svira,            Jelačiča vsi Slovani
grom topov grmeč naznanja,    kitijo z junaško slavo
da čas suženjstva umira,           in vsi v bratskem krogu zbrani
ko Hrvatu v dar poklanja         pod trobojno so zastavo,
srbske cerkve svečenik             duh ilirski razprostre
Rajačič molitve vzklik.              nad zemlje se slavske vse.
In iz roda v rod prehaja mu ime v svetost spomina in pravljični čar obdaja matere hrvatske sina, Jelačiču Zagreb vdan dvigne spomenik krasan.
E. Gangl - ¦»¦—                                                                                                                                          *¦¦
97