15 številka.
U LjublN, v četrtek ZO januarja S0Z1.
HI. leto
Izhaga vsak d*n popoldne. tm«aUl ne i si ta 1b promil«.
|nse atl s Prostor 1 mlm X S4 mlm za mal* oglase do 27 min višine 1 K, od 30 mlm višine dalje kupčijski in aradnl oglasi l mlm K 2'—, notice, poslano, preklici, izjave in reklarne 1 mlm K 3*—. Poroke, zaroke SO K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naroČilih popust.
Vprašaniem glede inseratov na; se nriloii znamka za odgovor.
EJpp ^nifivo „Slov. Naroda1' in ,,Marodas  TIskarna1'  '.Inatiova nllca št. 5P pritlična — Telefon it. 304.
solfa
„Slovenski Narod' v JngosUsi|ti
celoletno naprej plačan .   K 300* polletno. 150-
3 mesečno......m 75'—
l      - ......m 25'—
v L|nbl|an! In po poatl i V inozemstva t
celoletno ....«• K 420*— polletno »,210*—
3 mesečno ..»,..„ 10 V—
•« 35 —
Pri morebitnem povijanja 8e ima daljša narozrtina doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročnina  vediu po nakjznid.
Na samo nismena naročila brez oosUtve denarja se ne morpmo otirjM.
Uredništvo „Slov. Zaroda11 Knallova ulica it 5, I- nadatropl«.
Telefon štev. 34«
Dopise »preloma  le podpisane ln zadostno frmnkovane. 0aV~   Rokopisov ne vrata. ~9UI
Posamezna Številka velja V20 K
Poštnina plažama v gotovim.
Kako naj pomagamo koroškim rojakom ?
Iz Koroške prihajajo dan za dnevom žalostnejša poročila. Dasi je narodnim manjšinam v Avstriji po saintgermainski mirovni pogodbi ztaiamčena popolna ravnopravnost v uradu in v šcli. se za to določbo ni malo ne brigajo koroške oblasti. One ne poznajo ne v uradu, ne v šoli slovenskega jezika. Slovenec je na Koroškem brezpravna raja, s katero postopajo uradi in nemški privatniki kakor s sužnjem. Ne mine dan. da bi ne prišle s Koroškega v Slovenijo nove pritožbe naših rojakov proti nasilstvu oblastvenih organov in divjanju fanatiziranih nemških in nemškutarskih druhali. Ne bo dolgo, da bodo koroške oblasti našim ljudem prepovedale ne samo govoriti slovenski, marveč celo dihati
Naravnost klasičen dokument, kako razumejo na Koroškem pojem narodnega razvoja, kakor ga je zajamčila Slovencem saintgermainska pogodba Ln kakor jo je svečano proklamirala tik pred plebiscitom koroška narodna skupščina, je ta-le odlok:
»Okrajno glavarstvo, Celovec, dne 30. decembra 1920. Na vodstvo slovenskega izobraževalnega društva za Borovlje, Pod-Ijnbelj in okolico v roke g. kaplanu Krištofu Koširju kot društvenemu tajniku v Borovljah.
Društvo ima namen prirediti v gostilni Antona Smeričnika v Borovljah Silvestrov večer z vspore-dom: 1. tombola, 2. petje in 3. govor. Začetek ob 8. zvečer, konec ob 12. Okrajno glavarstvo nt v položaju, da bi moglo odobriti to prireditev in s tem odpade tudi predložitev prošnje na deželno vlado za dovoljenje tombole.
Za neugodno rešitev je mero-dajna okolnost, da je prireditev v bistvu zamislil g. kaplan Krištof Košir, čegar osebo v Borovljah že splošno odklanjajo z ozirom na njegova stremljenja, nasprotna željam domovini zvestega prebivalstva. Opisani način kako se je hotelo prirediti to svečanost, bi sicer prav z ozirom na omenjeno osebno vprašanje razburilo domače prebivalstvo v toliki meri, da bi bilo to v nasprotja z željami po mirnih razmerah v bivšem glasovalnem ozemlju.
Pri tej priliki se odreja, da se ne smejo zakleniti vrata v gostilno Smeričnik, ako bi se tamkaj zbralo večje število oseb.
Proti temu odloku je dovoljen v roku 14 dni priziv na deželno vlado, ki se mora vložiti pri okrajnemu glavarstvu.
Dvorni svetnik Rainer.« Avstrijska vlada je po izvršenem plebiscitu na slovesen način prevzela nase obveznost, da ne bo nikogar zasledovala ali preganjala zaradi dejanj, ki so v kakršnikoli zvezi s plebiscitom, najmanj pa zaradi glasovanja samega. Slučaj Košir kaže, da avstrijska vlada z največjo hladnokrvnostjo gazi to svojo obveznost. Pa to ni osamljen slučaj, jih je na sto in tisoče. Slovenski časopisi jih beležijo dan za dnevom. Toda kaj pomagajo te konstatacije v časopisju? Kdo jim verjame? Kdo jemlje te pritožbe za resne? Ako hočemo koroškim rojakom dejanski pomagati, moramo pričeti s sistematičnim delom. To delo bi lahko vzelo v roke društvo »Gosoo-svetski Zvon«, ki bi naj sistematično nabiralo Dodatke o krivicah, ki se gode koroškim Slovencem, corem-lialo te codatke z dokumenti in re-ovrglfivrmi dokazi ter ta materiial predlagalo deželni vladi. Deželna vlada bi nato skrbela za to. da bi dobivalo ta materijal ministrstvo za zunanja dela, na katero bi moraia naša pokraenska vlada z vso nezo svo;e avtoritete vplivat!, da fc! se v vsakem Dosarrtnem slučaju napravili nrienergičneiši koraki ori dunaiskl vladi.
Ako bi pa ob koncu koncev te intervencije vendarle ne zalegle In ne donesle povoljnega uspeha, potem bi bila naša vlada moralno obvezana in prisiljena poseči — po represa-lijah.
In teh imamo hvala bosu dovolj na razpolago.
Pred plebiscitom so imeli koroški Slovenci že lepo urejeno svoje šolstvo. Imeli so svoje ljudske, imeli so svoje sredm'e šole. Do teh šol imajo pravico tudi po saintgermainski pogodbi. Ako bi imeli Avstrijci resno voljo dati slovenskemu koroškemu prebivalstvu po oni pogodbi zajamčene pravice, bi bilo pač najenostavnejše, da bi pustiti po izvršenem plebiscitu slovensko šolstvo na Koroškem v obliki, kakor je obstojalo pred ljudskim glasovanjem, to je n e-dotaknjeno. Ali kaj so storile avstrijske oblasti? Z enim zamahom so zadušile to cvetoče šolstvo in danes nimajo koroški S!ovenci. Id iih ie vendar še okrom 100.000, ne sama nobenega srednjega zaveda, marveč
sole
celo niti ene slovenske ljudske
več.
Koliko pa je Nemcev pri nas v Sloveniji? Ali jih je 100.000? Dvomimo. In vendar vzdržuje naša vlada za te Nemce, ki so, ako izvzamemo Kočcvce, sporadično razškropljeni po mestih in trsih, nikjer pa ne žive kompaktno. Številne nemške ljudske šole in celo popolno nemško gimnazijo v Ljubljani.
Ali bi ne kazalo, da se postavimo, ako ne zalezejo nobena druga sredstva, na stališče »zob za zob«? Ako je Avstrija odvzela našim rojakom na Koroškem vsako možnosr za vzgojo in izobrazbo v narodnem jeziku, storimo mi isto in zatvorimo vse nemške zavode!
To bi bila ena vrsta represalu, ki jih imamo na razpolago. Kdor pozna koroške zagrizence, bo seveda dvomil,  da bi ta   represalija imela
uspeh. Treba bi bilo torej poseči po uspešnem sredstvu.
In to sredstvo imamo pri rokah. Obesimo Avstrijcem košaro, napolnjeno z našimi živili, nekoliko višje! Vsa Avstrija, predvsem i»a njeni obmejni Kraji žive izključno od naše milosti, od naše dobrodušnosti Zaprimo za teden, za mesec dni naš izvoz življenjskih potrebščin v Avstrijo in prešerni avstrijski Nemci bodo cepali iakote :er na kolenih prosili, da jih rešimo gladu :n srn; ti.
To sredstvo bi, o re.n ne dvomimo, naravnost čudovito učinkovalo in pripomoglo bi k temu. da bi i koroški Nemci pripomnili kolena in. če tudi škripa je z zobmi, oa ven d ar ie pripoznali svojim slovenskim sode-želanom tiste pravice, ki jim gredo ne samo po naravnem pravu, marveč tudi po mirovni pogodbi.
f
no
Ko je bil nemški zunanji minister v berolinskem parlamentu s precej dvoumnimi besedami omenil italijansko aneksijo ozemlja ob gorenji Adi-ži, je zavreščalo med nemškimi anektiranci in s tirolskih gora je povečal svetu »Andreas Kcfer Bund«. da se Nemci pod Italijo nikdar ne odrečejo Nemštva in tako se ie ta njihov glas združil s odobravanjem ministrovega govora v nemškem parlamentu s strani poslancev. Italijan-
ski
mci se zaveciaio svoje zveze z
nemškim narodom in nikdar nc popuste na tej zvezi.
»Andreas Hofer Bund« ie razglasil zahteve tridentskih Nemcev. Te so: 1. nemški narod ne sme zapustiti v kremolch Italijanov 200.000 svojih bratov ob Gor. Adfži; 2. Italijanska vlada ima dati Nemcem v zoni od Roicana do Šaloma in v la-dinskih dolinah ponolno avtonomijo s priznanjem province, ločene od kraljestva, z lastnim deželnim zho-rom. slično kakor je posloval deželni zbor z avstrijskimi zakoni.
Italijansko Časopisie je sprejelo te vesti z veliko nevoljo in jih komentiralo jako ostro, pozivajoč italijansko vlado, da ne sme biti mehka napram takemu ncstooaniu in zahte-vanju tridentskih Nemcev, n1 ar več da mora nagrnuti strogo m ":clT*?iti nastalo gibanje. Ti novi državljani ne upoštevajo italijanskega usmiljenja rn dobrohotnost?, zato t-idi ne zaslužijo dobrega ravnanja, marveč strogo pest. Listi so še dostavili, da se bodo tako kmalu vrŠ;le državno-zborske volitve v novih provincah in
v državnem zboru bodo imeli priliko, povedati svoje želje in zahteve. Kmalu na to je poročala »La Gaz-zetra d! Venezia« iz Merana o velikih težavah, ki iih imajo Italijani z nemškim prebivalstvom v anektirani pokrajini cb Gor. Adlži. Tamkajšnji Iraliiani vprašujejo, ali so res primorani znati nemško in rabiti nemščino pri uradnih ulogali? Vlada sama ic dala odgovor na to. ker ie razposlala županstvom za bližnie volitve dvoj žične tiskovine. V občini Resia Alta občinski tajnik noče govoriti s strankami italijansko, marveč govori samo nemško, pa ne sprejema zglaciiev volilcev.
tudi
ako niso sestavljene v nemškem jeziku. On stoji na stališču da se mora s tajnikom nemške občine govoriti nemško in da se poćaiajo uloge v nemški občini v nemš'::em jeziku. V m iranski okolici so dale obline natisniti voIHno tiskovine samo v nemškem jeziku.
Tako se bore Nemci pod Italijo za svejo veljavo, ozirajoč in naslanjajoč se pri tem na skupni nemški narod, in kakor se vidi. se ital'jan-ska vlada ne postavila proti nemškemu Postopanju s tisto strGgostio. ki jo narekuje italijansko nacionalistično Časopisje. Nemci imajo prav. Slovesno se je razglašala iz Pariza sarrtoodlocba narodov, pod zario samoodločbe se je vojna končala. Tudi Italijani so napovedovali svobodo in vsestransko narodnostno upoštevanje v vseh aneksijskih slučajih —zakaj torej ne bi smeli Nemci ob Aaiži zahtevati avtonomije in
zakaj bi se na svojih tleh umikali italijanskemu jeziku?
Nemško nastopanje odmeva oh Jadranu. Teh pogumnih Nemcev |e le malo napram Jugoslaven mi pod Italijo, in ti Nemci žive tam gori v Alpah, Jugosloveni pa Žive na poziciji ob Jadranu silno važni za \ so državo. Kako misli postopati UalMart-ska vlada z enimi in d mg in. i? Dvojna mera? Pritisk? Dobrohotnost in pravičnost? Resnično \: oštevanja narodnih in kulturnih zahtev Nemcev in Jilgoslovenov?
Zunanji minister conte Sforza je v ministrskem svetu 1*6, t. m. govoril o italiianski zunanji politiki lu poudarja1, da se mora dati vsem narodom možnost razvoja, kajti zatiranje enega naroda na korist druge mu bi dalo povod neskončnim nemirom. Prav jo izvajal conte Sforza, Italija naj vendar že začne kazati, da hoče dati anektirancem možnost razvoja, da bo imela mir in da se Izogne neskončnim nemirom, katerih se upravičeno bofl Sforza* ki naj izvoli upoštevati rudi to dejstvo, da za tridentsklrrti Nemci stoji nemški narod, za Jugosloveni pod italijansko oblast-'o oa iurorlovenski nar<d in njegovi slovanski zavezniki!
K.
Habsburški nacrti in niihcui pomagači.
V »Morama Post« je priobčit znani avstrijski zgodovinar in zvest pristaš bivšega cesarja Karla, Lo-sonski, članek, ki razkriva vse tajite najrte habsburških agentov. Loson-ski je v trajnih stikih s liabsburžari v Švici, odkoder se razpošiljajo članki in vesti, katerih namen je dokazovanje absolutne potrebe vposta-vit ve rvxlonavske monarhije, član-kar pra:i. da nobena od držav, ki so nastale na razvalinah Avstrc-Ofrrske, ni sposobna za samostojno življenje. Češkoslovaško ogrožalo notranji pretresljaS. Njen predsednik Masarvk. nekronani češki krall, sedi na vulkanu, odkoder lahko vsak trenutek zleti v zrak. V državi Srb i /. Hrvatov in Slovencev ni nič bolje z o/iro;ri na sovrnštvo, ki vlada r. J rimsko-katoliškimi Hrvati In pravoslavnimi Srbi. Absolutno nemotroče je misliti, da bi ta dva plemena mogla trajno živeti skupaj. Tudi v Romuniji ni vse v redu. Losonski za-ključuje. Ca bi bilo na vsak način potrebno rekonstruirati staro Avstrijo, ki bi obsegala Madžarsko, Češko, Jugoslavijo — hrvatske in slovenske pokrajine — ter Transilvanijo, ki
Fran Govekar: 146
'liifHule.
(Halje.)
april 1797. leta!
Na stolpu cerkve sv. Nikolaja je odbilo sedem zjutraj. Pred škofijskim dvorcem je stala stotnija grenadirjev in čakala. Tudi častniki so prihajali urno z vseh strani, se postavljali v vrsto in čakali.
Trop drarrmcev, huzarjev in šaserjev na svetlo izglajenih konjih je patrulirai, z oči vidnim nemirom cd Glavnega trga do Dunajske ceste in čakal.
Hipoma je prikalopiral huzarskf častnik preko Frančiškanskega mostu, se ustavil pred škofijo in javil poveljujočemu polkovniku Pi-cardu:
»Prihaja!«
Zadonelo je povelje, grenadirjl so se vzravnali, častniki so se razvrstili, boben je zajrrmei in turška godba je zasvirala marzeljezo.
farno še hip in ogromna karosa se je pri-zibala iz špitalske ulice. Na visokih, silnih kolesih so počivala debela, zvita peresa, na njih pa je kakor ladja plavala pravcata usnjena soba. Štirje belci so jo vlekli, in na njih sta se-dela dva konjarja z belo lasuljo in čudno oportunim cilindrom na glavah. Dvanajst šaserjev Je spremljalo kočijo, vsi mršavi, temnorjavo zagoreli orjaki.
Zopet je zadonelo povelje, grenaoini so po-
zdravili s puškami, častniki strumno salutirali in polkovnik Picard je priskočil k kočijinim vratom.
Iz kočije je skočil nrvi mlad kavalerist, pobočnik Lavafette. za ruim ie izstopil okoli štirideset let stari general Andrć Massena in končno niti osemindvajset let stari general — Napoleon Buonaparte.
Zelo priprosto so bili uniformirani vsi trije, a najpriprostejši m£d njimi ie bil najvišji gospod, zmagalec vseh avstrijskih armad v Italiji, ob Soči, na Korošcem in Zg^cnjem Štajerskem, zmagalec vseh italijanskih državic in papeža Pija VI., Napoleon Buonaparte, ki je zlomil meč celo nadvojvodi Karlu ter prisilil cesarja Franca, da je zaprosil miru.
Ko je stopil iz kočije, je preletel njegov bledi, kameniti obraz za hipec melanholski nasmeh.
»Zdrav!« Je dejal Picardu in mu stisnil roko.
»Zdrav!« je odgovoril Picard in se poklonil. »Ukazuješ?«
»Postelj! Ob 11. raport! Ob 12. obed! Ob 2. se odpeljem!«
In okrenil se je k častnikom ter jim salu-tiral motreč njih obraze bliskovo drugega za drugim, a ne izpuščaioč niti enega. Vsi so čutili, kakor bi jih bil ošinil električen udarec, ko se jim je zapičil njegov temni pogled v oči, a se izdrl iz njih ter preskočil na soseda.
In okrenil se je h grenadirjem, stopal naglo ob njih vrsti, premotril vsakogar od čake
do pete ter jim z desnico ob svojem dvorogem črnem klobuku zaklicali »Živela republika!«
In grenadirji so odgovorili: »Živela republika!«
Na M je prekrižal roke na križu ter stopil za pobočnikom in Masseno, ki sta ga čakala pred vhodom v knezoškofovski dvorec.
Priprost, a resen in ponosen je bil njegov nastop. Vendar je delal nekam Čudaški vrisk. Bil je zelo suh. skoraj majhen, upnlih lic, i+a!i-iansko temnega pogleda velikega, nekoliko krivega nosu in nrmenkastozagorele polti. Rjavi in redki lasie so mu viseli v štrenah preko ušes prav do ramen. Dolge, suhe, črnikaste roke so mu bile brez rokavic, a bile so izredno maihne in nežne, — noge pa so mu tičale v nerodnih, morda prevelikih, a očividno slabo izlikanih škornjih.
Picard je medtem častnikom že sporočil Buonapartovo povelje. Hkratu je ukazal mlademu ritmojstru:
»Ob enajstih odjezdiš s šestnajstimi šaserjl proti Trstu. V Postojni prenočujete. Pripravi generalu v župnišču večerjo in postelj!«
In stekel je v dvorec.
Dohitel je generala še pod stopnicami.
»Tudi Dalmacija je z nami, je dejal pravkar Buonaparte. »Zajel sem kurirja dalmatinskega guvernerja, grofa Thurna, Dalmatinci se hočejo otresti beneškega robstva. V Splitu je pridobil neki pater Dorotič najuglednejše slovansko me-
ščanstvo, da pošljejo k meni deputacijo, naj po- bolje!«
magam Dalmaciji do svobode. Tudi med slovansko aristokracijo v Dalmaciji ima Dorotič somiŠ'ienikov.«
»A kaj nameravaš?< je vpraša! Pica**d.
»Razbiti beneško ol:r'arliiir> in jo podrediti Avstriji,« je odgovoril ledeno Buonaparte.
»Avstriji? Cemii ne Franciji?« se je čudil Massena.
Zapreti volka in hijeno v isto kletko je komodneje, nego s'ražiti vsako b**stij > posebej. -Morda se pokolj-eta med sabo. Če n« ... hm, čakaj... kadar bomo ute-gnili. se vrnemo in. če treba, pobijemo potem obe sk-'oajlr je odgovoril Buonaparte ln stopal kvišku.
Zopet je govoril z neko zagonetno melanholijo v obrazu in tonu, kakor mu je bila navada. Pa se je ustavil in vprašal: »In tukajšnje ljudstvo?-^ »Vzorno. Srečno, da nas ima! Nadejalo se je in želelo, da ga rešimo gennanstva za večno. Zdaj je razočarano.« je odgovoril polkovnik.
»Kriv je Pariz, ne jaz!« je odgovoril general. »Ce bi bil Moreau prekoračil teden dni poprej Ren... Ukaza! sem, a naši ministri se izgovarjajo, da ni biio pravočasno dovolj ponto-nov na razpolago... Direktorij, hm!« Zanič-Ijivo je zamahnil z roko in deial: — >No, tudi solnce ne skoči h;?)onia izza gora... svitanje... svitanje traja precej časa. a ie morda najleoše« ... Pa se je prekinil in preskočil. »Na obed pa povabi tudi ene :a pod častnika in enega prostaka. In priprav] špargeljev, čim več. tem
2 stran
.SLOVENSKI NAROD", dne 20. januarja 192i.
15 štev.
Hal bi dobila avtonomijo ln naslov velike vojvodine. Na prestol obnovljene monarhije naj bi prišel bivši cesar Karel.
Beogradska radikalna »Tribuna« pripominja z ozirom na ta članek: Tako piše avtoritativni agent bivšega cesarja Karla, Treba pa je pripomniti tudi to, da delajo Habs-burgovci tudi z drugimi sredstvi za svojo stvar. Losonski noče povedati, da vodijo borbo proti ujedinjenju Avstrije z Nemčijo na Dunaju in v drugih avstrijskih središčih ravno njihovi krščanski socijalci, katerih zaupniki obiskujejo pogosto vilo Prangins   v  Švici,  kjer prejemajo
navodila od izgnanega cesarja in kralja. Nadalje Losonski ne pove, da vidijo notranje nemire v češkoslovaški In Jugoslaviji Habsburgovci s pomočjo svojih agentov in agitatorjev, češkoslovaške oblasti so dognale na podlagi preiskave, da je bilo zadnje komunistično gibanje v Pragi subvencionirano in izvedeno po načrtu habsburških poverjenikov.
Radič na Hrvatskem in Korošec v Sloveniji (Tako Piše radikalni list! Uredništvo.) sta v bistvu le habsburške kreature, k! hočejo odcepiti svoje zemlje od Srbije, da bi iih potem pridružili Avstriji pod žezlom Habs-burgovcev.
Politične uesfi.
-r Zarota v Zagrebu? Beogradski >Balkanc poroča iz Zigreba: Tu so odkrili zaroto, katere člani so bili v zveri ne samo z DT Annunzijem, marveč tndi z Madžari in Bolgari. Zarotniki so hoteli izvršiti prevrat. Dokumenti o tem se nahajajo v rokah oblasti. V nacrtu zarotnikov je bilo, da vprizore med delovanjem ustavotvorne skupščine v državi nerede in vstaje. Vsi zarotniki so izključno tujci in so dobivali femotno podporo iz inozemstva.
= Iz demokratskega kluba. Zagreb, IS. januarja. »Jutarnji List« poroča iz Beograda: Demokratski klub je imel danes dopoldne sejo, na kateri je poročal posebni odbor, ki je bil imenovan da preišče suboti =ko afero, o uspehih preiskave. Konstatiralo se je, da je dr. MarlnkoviČ v tej zadevi popolnomn nedolžen. On sam ie zahteval, da se ca v tej zadevi zasliši in da naj se šele potem poda končna sodba. Del kluba je zahteval, da se Marinkovića do nadaljnjih korakov nroelasi za nedolžnega. Odbor bo zaslišal Marinkovića ter nato aporoeil klubu definitiven sklep. Vsa ta zadeva je v reveži s sponolnitvijo mesta finančnega ministra, kjer g. Marin-ković še vedno nastopa kot kandidat.
=r Sto>n Protić in radikalni klub. Beograd, IS. Jan. Kakor se iz verodostojnega vira dozna, je Stojan Protić včeraj res posetil radikalni klub, kjer je ostro napadal sedanjo vlado in radikalno demokratsko koalicijo. V svojem govoru je grmel proti prisesri in govoril o »neustavnom kralju«. Nato se je bridko pritožil, da se državna blagajna brani izplačati mu dnevnice in da rudi od državne železnico ni prejel proste vozne karte. Pri teh njegovih zadnjih izvajanjih pa Protić ni videl, kako komično vlogo igra ko je velika večina ie priseela. samo predsednik kluba pa ne. Velik del poslancev je sprejel Pro-tićeva izvajanja zelo hladno in ja^no se je videlo, kako osamljen je. Zahteval je sklicanje plenuma kluba, ki naj se izreče nroti prisegi in proti vladi sami. Tud! tu se je videlo, da poslanci, ki so prisegli, nimajo mnoeo zmisla za to njegovo zahtevo. Protić je prišel v radikalni klub z željo in prošnjo nekaterih poslancev, ki so mu razložili, da Je nujno potrebno, da pove klubu samemu kot predsednik odkrito svoje mnenje.
= Taktika nemljoradnikov. Beograd, 18. jan. Zemljoradniki se do danes niso jasno precizirali svojega stališča napram vladi in vlada radi tega v velikem delu poslancev tesra kluba nezadovoljnost. Glavna krivda za to rin-canie se pripisuje tajniku stranke Komadiću, uredniku in desni roki predsednika kluba A vr amo vica, ki pa ni nit? izvoljen za poslanca. Zato so poslali oni poslanci, ki so za vstop v vlado in ki imajo v klubu večino, k Avra-movićn deputacijo, ki ga je pozvala, da se sam kot šef stranke udeležuje pogajanj za vstop v vlado.
= Agrarno In uradniško vprašanje. Na seji demokratskega kluba dne 18. t. m. so zahtevali poslanci iz Južne Srb:je, naj se delovanje za agrarno reformo vodi po istih smernicah, kakor ga je doslej vodil demokratski minister za agrarno reformo. Poleg tega je klub tudi sklenil sestaviti klubovo komisijo, ki bo proučevala uradniško vprašanje ter dati v skupščini Iniciativo, da se sestavi taka komisija tudi v skupščini.
= Vesti o Protiću. Dopisnik »Riječi« javlja svojemu listu, da te neresnično, da bi se bil Stnjan Protič zahvalil za Čast predsednika radiknl-rega kluba. Včeraj popo'dne ob ln". je bila seia radikalnega kluba, na kateri je Protič referiral o aktualnih političnih vprašanjih.
r= Tezkoče pri pogajanjih za sestavo vlade. Po informacijah iz mpro-dajnih virov še niso premagane težko-ce pri pogajanjih za sestavo vlade. Zemljoradniki izjavljajo, da sprejem njihovih znanih 20 točk pomeni samo njihovo garancijo, da bodo podpirali vlado v vprašanju ustave, ne na, da bodo zato rudi sodelovali v vladi. Nar črt ustave, ki ga sprejemajo zemljoradniki, je načrt dr. Markovića z izpro-membami po Pašićevi vladi. Situacija torej stagnira, pa ni nejasna; gre za to, sil bo te dni prišlo do sporazuma v tehle dveh glavnih vprašanjih- prvo je \prnsanje prisege, dru ero pa vprašanje § 35. poslovnika o kvalificirani večini. GVle prisecre zahtevajo eni. da se izpuhti nrisejra Poetu, drugi, da se izpu-sfi prisna kralju tretji, da se ' usti rrise"-n krnlin in Popru, četrti, d e no izpusti ničesar. Mnocro važnejše pa je vnra^n.'e kvalificirane večine. Tu zahtevan eni za smejem ustave dve tretjini rl-pov skurSčine. torej 280 glasov za nsc,1vo. Dm^i pa ctoje na strPfču. da ie za snrejfm u-tave notroben kvorum polovičnega Števi'a mandatov plus L torej navadna večina. Muslimani so
stavili posredovalni predlog treh petin, torej 252 glasov za ustavo, za manjše stvari pa polovico prisotnih plus 1. Socialisti in komunisti zahtevajo ta ustavo 2S0 glasov, za manjše stvari pa nad polovično veČino prisotnih. Gospod Pa-Šić kot zastopnik vl«< e ni bil pripravljen popustiti v tem vprašanju, muslimani pa pravijo, da bi Pašić popustil, ako bi na to pristali demokrati. V muslimanskih krogih računajo, da se bo to moglo doseči z nadaljnjimi pogajanji. Sedaj se misli, da se vse druge manjše stvari mogle rešiti v poslovnem odseku in da tudi vprasinjo prisege potem ne bi delalo velikih težkoč,
c= Ra&ičevci se hočejo pogajati. Poslan ^c dr. G j uro Basariček ki se te dni nagaja tukaj, je izjavil, da je prišel v Beocrrod v uradnem poslu kot uradnik odbora za zaščito dece in da js njegova politična misiia sporedna. Dr. Basariček je izročil klubom resolucijo Radieeve stranke in bo imel jutri zjutraj ob sedmih konferenco s komunisti, ob devetih s socijalisti, ob desetih z radikale! in ob enajstih z demokrati. Dr. Basariček izjavlja, da resolucije Radićeve stranke omogočajo sporazum s strankami v konstituanti.
= Radić In muslimani. Koma! sedaj se je zvedelo — piše neki beogradski list — zakaj ni prišlo do sporazuma med radičevci in bosanskimi muslimani. Ko so prišli muslimanski zastopniki iz Bosne v Zagreb, da prisostvujejo Radićevi skupščini, jih *e pozdravil Radič: Hvaljen Isus I Marija. Živila republika! Ko so muslimani slišali ta pozdrav so se zbrali in odšli brez slovesa.
= Srbska spomenica narodnim poslancem. Neki beogradski list nri-občuie poziv na narodne poslance iz Hrvatske, Sbvoniie, Slovenije. Sre-ma. Banata, Bačke. Čme gore. Dalmacije. Bosne in Hercegovine, ki ga nikakor ne moremo prezreti radi resničnosti njegove vsebine. Poslanica vsebuje med drugim: Upravo v kraljevini Srbiti za časa vojne so imeli poleg Nemcev. Avstrijcev. Madžarov in Bolgarov rudi Hrvati. Sloveni in Srbi z onstran Save. Donave in Drine. Nesreča je hotela, da je moral Hrvat. ST^venec m Srb v uniformi avstrijsko-ozrskega častnika, podčastnika ali navadnega vojaka s čelado ali fesom na glavi imeti upravo nad Srb: k«*-. — sovražnik. Z osvobojenjem in ujedinjenim se je marsikai spremenilo. Srbi iz kraljevine Srbije so pozabili tudi trpljenje, ki so ga jim povzročili oni v Čeladi in fesu. Popolnoma logično, mnogi od teh so zasedli upravna mesta zopet v Srbiji, seveda topot nekateri v civilu, drugi pa v nnffnrmi srbskih oficirjev. Vse se ie pozabMo, in dobro je. da se je pozabilo. Dobro je, da se je porabilo na vse po-liitčne krivice na Hrvatskem, V Sloveniji, v črni rori. Bosni. Sremu. Bački, Panatu in Dalmaciji. Toda nekaj je. kar ni dobro. Ni dobro, ker se niso pozabile politične krivice v kraljevini Srbiji, v mučeni in trpljenja polni Srbiji. Rezrultati preiskav in sodbe teh »političnih krivic« so dokazali, da so bile vse obtožbe osnovane na strankarstvu. osebnem sovraštvu in maščevanju. 99 odstotkov obtožencev so sodnije izpustile kot nedolžne. Večina obtožencev na je presedela tudi celo leto v preiskav!. Samo strankarstvu se imamo zahvaliti, da za ozemlje bivše kraljevine Srbije niso prišle v poštev amnestije. To ie edini akt vladarja, ki ni obsegal vseh delov države. Na koncu apelira poslanica na naše poslance, naj proslio vladarja za pomilostitev tudi onih njegovih podanikov, ki bivajo na ozemlfu bivše kraljevine Srbije. Mislimo, da ie prošnja prizadetih popolnoma upravičena, saj smo vendar vsi državljani ene in iste države.
— Oblast predsednika skupščine. Na seji klubovih načelnikov se je dosegel snorazum, da se omeji oblast predsednika skupščine. Poleg predsednika bo imela skunšrina enake pravice v osebnih vprašanjih.
= Radicev odposlanec ▼ Beogradu. Dr. Basariček je izjavd danes v muslimanskem klubu, da naj-bolj otežuje delo prisega. Izuvil ie. da je treba konstituanti dati popolno suverenost. Posetil le vodio demokratskega kluba Davidovlča in se dalj časa z njim razgovarjaL Demo-
krati 50 iziavlH, da resolucije seljačke stranke otežujejo kompromis.
= Neresnična vest. »Novosti« javljajo, da ni resnično, da bi bili dr. Franjo Poljak in dr. Sveti^lav Kor-porič izključena iz seljačkega saveza. V nedeljo dopoldne je Imel savez zborovanje, ha katerem pa se ni govorilo o izključenju.
= Vesti o Protiću. Nekateri radi kalni poslanci so posetiU g. Protića in ga prosili, da bi prišel ▼ klub in odkrito povedal svoje mnenje o vfceh vprašanjih. Ne ve 6e, aH bo g- Protić to storil. (Današnji jutranji listi pa imajo vest, da je g. Protić demisljoni-rai kot predsednik radikalne stranke.)
= Aretacije proti držav ni h agitatorjev. V <<abuni so aretirali gozdarja Ferenčevića in gospodarske uradnike Parava, Doktorja in Horvata, ki do vsi nameščenci centralne uprave veleposo-stev grofa Alndarja Jankovih Aretacija se je izvršila nn podlagi prijave, da imenovani uradniki širijo protidr-žavno propagando z letaki v hrvatskem jeziku. Na teh le? kih 6e bere, da je Madžarska urejena država in da je pričel čas osvobojenja Hrvatske in Slavonije izpod srbskega jarma. Vsebina letakov končuje, živela naša m.MJkn Madžarska, živela Velika Madžarska in Hrvatska, živio kralj Kari! Preiskava je dognala resničnost prijave. Aretiranee so odvedli v zapore okrajnega sodišča v Virovitici.
= Jugoslovensko - bolgarski odno-šaji in Cehi. Ob priliki po6eta bolgarskega ministrskega predsednika v Pragi je prinesla beogradska >Politiko^ Članek, iz katt-rega so si češki politični kroeri tolmačil!, da bi Jugoslaviji ne bilo prav. ako bi iskala e>£ko-slovaeka \lada vkljub zvezi % Jugoslavijo nove rveze. Na ta članek odgovarja sedaj uradno glasilo češko-slovaškega zunanjega ministrstva >GaTette de Praprot in pravi med drugim- Češkoslovaška nikakor ne mi*ii voditi podobne politike ter je neraznolozenje beogradske-g-a časopisja v tem oziru npo^novnno. Znano je, da so Cehi slovanofili po tradiciji, ki so ss vedno trudili, da rešijo nasr»rot*tva med Slovani na najisk cenejši na^in. V potrdilo tecra ni treba omenjati zerodovine slovanskih kongresov, niti delovanja češkoslovaških prvakov od 18i* do Maaarvka in Kramara. Zato ni nie čudnega, ako je bil Stamboliski v Prasd prisrčno sprejet in da sta časopisje in javno mnenje manifestirala veliko zanimanje za njegov prihod. Iz tega se nikakor ne more sklepati, da iščejo Čehoslovaki novih zvez ali da si nameravajo prisvojiti vlogo posredova telj ev v srbsko-bol carskem sporu. Češkoslovaška ve dobro, da pe more doseči ?norazura le na podlagi neposrednih stikov med dvema narodoma. Sporazum ni nikdar Sin croto-v?«:a časa, amnak nlod dolrrih odnoša-jev in vzajemnega spoštovanja v miroljubnem sodelovanju. Češkoslovaška silno želi, da se ublažijo   in končajo
spori, ki delijo balkanske Slovane, češkoslovaška ne zeli tega fcauio v tvojom intereou. ampak tudi v interesu vseh Slovanov. Zato naj se nihče ne vznemirja. Češkoslovaška se ne bo spuščala v pustolovščine. Bratska zveza z Jugoslavijo je čvrst temelj češkoslovaške politike. Tako je bilo med vojno in že mnogo pred vojno ter ni razloga, da bi tudi v bodoče ne bilo tako. Naši interesi so skupni in je nemogoče, da bi eden od našiti dveh narodov želel nekaj, če*ar drucri noće. Tako je tudi v vprašanje erbo - bolgnrskih odnošaj^v.
es Predrzni mad/aronl Predeed-ništvo konstituanta je prejelo od sodišča v Paneevu doniš o izročitvi dr. Dušana Hoškoviča z madžarski pisano prilogo Predsednik skupščine je zahteval pri ministru za pravosodje, da po-zovo upravitelja tega sodišča na red, ker je razžalil dostojanstvo ustavotvorno skupščine s tem, da ji je poslal ner-iziiniljiv dopis.
= Zaprt! komunisti. V zagrebške sodnijske zapore so Dripeliali vodjo vukovarskih komunistov Stjepana Drželiča in niegova tovariša Tomo Kržeta !n Marijana Drlieviča, ki so bili do sedaj v osješkem preiskovalnem zaporu radi veleiziiaie.
= Politični umor. Iz Milana poročajo, da sta dva Albanca na ulici ustrelila nečaka umorienega Esad paše. Morilca sta bila oblečena v ka-rabinjersko uniformo.
r= Atentat v romunskem s«natu — delo madžarskih i iredenti sto v. Kakor poročajo iz Berna, se počasi razjasnju-jc teroristični atentat, izvršen prvo dni 034 -eca der«-»rni>ra v romun^kom senatu. Iz rezultat* prel-kave je razvidno, da nI izvršil atentata roben Romun. Atentat je bil terori^ ični načrt, v katerega so zapleteno mrdžarske irredentistične oiganiza^ijo v Budirmiešt? in organizacija v Moskvi, katere namen je bil v^tvariti romunsko boljševiško republiko. Aretirali rt> nekega madžarskega agenta, ki je imel nalog, orgarizirati mase na Slovaškem za vpostavitev stare madžarske države in provool -ati atentate na češkoslovaške državnike. Madžarska irredentietična organizacija je imel? enoten načrt za teroriziranje v Češkoslovaški, Banatu, Transilvaniji in Romuniji. V vseh teh dež »!ah so se tj '-r^:iov il^ tajne or srani zaci je, ki delujejo po navodilih iz Budimpešte ln pripravljajo teroristična gibanja proti vladam Pomunije, Češkoslovaške in Jugoslavije.
= Bele vrane. Madžarsko časopisje javlja, da se je 106 madžarskih poslancev združilo v zvezo, ki ima namen, da se bori proti povratku Hab^buržanov na madžarski prestol.
—   Nova   klerikalna   stranka na Madžarskem. >Uj Nemzedekc noroča. da so nedavno od«tonivši   poslanci, med j njimi    knez   AVi^disrhrrratz, sklenili . vstfenoviti novo klerikalno opozicijo-! nalno stranko.
Telefona Iti In &rznppni posmi
(Zim
SPREMEMBA POSLOVNIKA. —d Beograd, 18. jan. Na prvi seji odbora za izprememb^ posiovr.ika se je odbor konstituiral nastopno: predsednik Vukičcvič Iradikalec). podpredsednik Tiinotijevič (demokrat), tajnik Moskovljevič (zemljoradnik). V splošnem se misli, da bo odbor hitro končal svoie delo. Pri splošni debati zemljoradnik! in muslimani niso zahtevali izpremerj'be prispe. Zastopnik Šurmin je zahteval, naj poslanci store slovesn> obljubo na edinstvo države. Iziav«! ra se je proti prisegi. Komunisti so bili zoper vsako prisego, posebno pa se zoper prisego kralju. Socijalisti so zahtevali, nai tudi druse stranke prisežejo, kakor so orisesil sami. Če bi dniKe stranke ne hotele priseči, groze sociialisti, da hi zapustili skupščino. Poslanec Laza Mar-kovic predlaga, naj se člen 8 poslovnika ne izpremeni. Prcdlavi^ ta k členu 8 dodatek, da prisega ne sme tangirati svobode poslanci, ki lahko pove svoje naziranje o obliki države. Sklenjeno je. naj voditelji klubov stavijo nove predloge. O členu 19 se je sklenilo na predlog muslimanov, da se ustavnemu odboru lahko predlože predlogi Šele 20 dni po izvolitvi tega odbora, ter da je dovoli da predlog podpise 10 a ne 20 poslancev. Člen 35 so demokrati Izpremenili v toliko, da ima predsednik pravico vzeti besedo poslancu, ako bi tovornik s svolhn tovorom le hotel zavlačevati sejo. člen 38 ie izpremerjen tako. da skupščina lahko na piedloč predsednika vlade ali desetih poslancev brez debate, samo na podlagi navadnega glasovanja odredi kloturo, ki ne sme biti krajša, kakor 15 minut za fcovor. Člen 41 je tako izrre-menjen, da veljajo za stvarne popravke odredbe člena 35. — Prihodnja seja odbora za izpremernbo poslovnika se vrši jutri ob deselih dopoldne.
SPOR V HRVATSKI SOCJT41 M DEMOKRACIJI PORAVNAN. — Zagreb, 18. ian. Zadme dni so se vršila med socijalistično skupino, zbirajočo se nkro* 'Slohode*« desničarji, ki jo vodijo Bt'kšs;r in dr. Boža Adžija in cemruma& ki se zbirajo okrog novo ustanovljenega
Usta »Socijalist*, hi katere vodilo dr. Radoševic". Brudnjak in Borne-missa p°c;aian;a radi fuz^ie v eno samo socijalistično stranko. Pregovori so po daljši diskusiji o vseli pro^ramatičnih točkah privedli do novo! jnejra rezultata. Obe skupini se združite v eno samo socfjalno-demo-kratsko stranko, čije onran bo »Socijalist« ln katero je vodil do sedaj dr. Radoševic. Glavna točka, v kateri so centrumaši zahtevali, da desničarji popuste, je bila ta, da se odrečejo oportuni s Lični politiki in mini-sterijalizmu. Nova skupna stranka bo stopila takoj v zvezo s srbsko socijalno-demokratsko stranko, čfie voditelja sta dr. Zivko Topalovič Ln Drasžfisa Lapčevič.
BOL.fSEVIKI TN ROMLNUA.
—d Bćidlmoešta. IS. ian. ^Madžarski dopisni urad javlja: Cičerin je v četrtek romunski vladi ponovno poslal brzojavko, v kateri jo poživile, nai bi delovala na to. da se čimprej prično mirovna pogajanja. Čičerin prepušča romunski vladi, naj odpošlje svoje delegate na krai. ki en sama določi. Romunska vlada Ie odgovorila, da se mirovna nrveaiania lahko neovirano prično, če hoče niska vlac!a smatrati peroie rcnuuiske vlade kot podla^rn za podajanja. Kakor hitro bo ruska vhda na to pristala, bo Romunska odposlah svoje delegate k pogajanjem.
—d Moskva, 18. ian. Vlada de-mentira vesti, ki ji prlplstnek> različne napadalne načrte in izjavlja, da je njeno stremljenje zastavljeno samo v vzpostavitev Rusije.
KOMUNISTI PROTI STAMBOLI.I-SKEMU.
—d Budimpešta, 18. jan. Madžarski dopisni urad javlja Iz Bukarešte: Iz Ruščuka iavliajo da so se on-dotne mestne oblasti protivile temu, da bi se ministrskemu predsedniku Stamboliiskcmu priredil svečan srre-jern. Komunistični mestni odbor kljub naredbi vojašve>:a poveljstva ni hotel razobesiti zastav po mestu tako. da je morala poMcija vdreti v skladišče, kjer so bile spravljene zastave in z njiir.i okrasiti mesto. K sprejemu Stamboliiskega ie prišla samo ena stotnija vojakov.
RUSUA IN ANGLIJA.
— d Moskva, 17. jan. Uradna izjava zatrjuje, da smatrajo ruski vodilni krogi odnošajc med Veliko Britanijo in Rusi j-) za zl! > resne.
— Moskva. 17. jr.u. Čičerin je poslal angleški vladi dve noti ter je prejel naznanilo lorda Curzona o vprašanju podajanj glede v postavitve odnošajev med sov; tsko Rusijo in Anglijo. CiČcrin zavrača v svoji izjavi od 31. decembra očitanu- angleške vlade, da je Rusija kriva na i-avlačevaniii tnrovskeua dogovora-Ruska vlada mora ponovno opozarjati, da je tega kriva le angleška vlada. Cičerin upa, da angleška vlada podajanj ne prekine in da že doseženih sporazumov med obema državama ne r-izveUavi. Rusijo vodi fMikritosrčna Sefja, vp^staviti diplo-matske in trgovske odnošaje z Anglijo.
LDEGLI BLAGA.TNTK »BANOUE De FRANCE«.
— d Pariz, 17. ian. B\?cnimk. ki je Imel po naročilu franoske finančne uprave izp'ačati »Banque de France« l,417.ftfv0 rrankov in je s to vsoto izs:!nil. jo bi! v Pr.ntarlieriu aretiran. Pri njem so našli le 96.000 frankov.
KVAT/rrTKArTJA UPADNTKOV. —d Beograd 17. jan. Ker je prej5» nja vloda sklenila, da to re vi J i rajo dokumenti o kvalifiknc;ii r.rr<dnikov. so je vsled poziva mini^tr.^ke krvniki je za pregledovanje revirijri žo za<Wa* Dokumente o kvalifikaciji po-nmeznih uradnikov pregledujejo nfiC>!nlKt ministrstev, dokument o na "cinikov pa ministri sami.
VELEPOSLANIKA   K ONFKR EN C A.
—d L<»r.don, 17. jan. Ra7nn s vprašanji, ki stoje na dnevnem redu dne 24. t. m, v Parizu se vri^čo konferenco, kakor n. pr. obnovitveno vnr;.i«*.nie te bodo zavezniki bavili tndi z re varnostjo, ki preti vsled poloma Avstrije. (To je v sozrlnsju z naJim včerr1 janjim pia-mom iz Pariza. — Uredništvo.)
SOCJALTSTTfNT KONGRES.
— Livorno IS. jan. Bolpar Kova-tič je povoril kot delesrat imenom Moskve. Ko je omenil, da ?e je Serrati pridružil reformistom, je nastal krik in n*d"~>teri co žvižirHi. D\a drupa tovornika iz Moskve nista mocla do ho^ede. L^zzari je omenjal, da so leta 1912. izključili reformiste, pa jih hoeejo nko jih je Se kaj. Z enotnostjo moramo jako podnreti tretjo internaeiionalo. s razkolom pademo v poirin. Torrartni je izvajal, da v Italiji bo revolucija, ali ne še v 24 urah. Revolucija je na primer invazija v Puelio zasež^nje to^-ii-ren, nli prava revolucija more priti s-vtt.o z nstmovitvilo d^lnvpkih in kmečkih svetov. Daljo je Izvajat da ako unit°rei sprejmejo 21 moskovskih točk« sprejmejo takoj šnjo odstranitev cen tristo v. Bara t ono je imenom unifarrev izjavil sopdnsanje z ekstremi-ti tudi za aplikacijo člena 21.. ki pravi: Oni člani stranka, k' odbijajo nniVlnmn r^c^ie in teze, ki jih je formulirala komunistična intTnaeijonala, se morajo izključiti iz stranke.
VELIKA 7 VLOGA EKSPLOZTVNTH SNOVI RAZKRITA. Pula, 18. jan. Kaka 2 km od me*ta so razkrili karabinjerjl v Delićovi hiši ralo^o eksplozivnih snovi. Z doga ja veMka in ^novi raznovrstno, polno na-tojev, pnSk itd. Delić je izpovedal, da je nabral in rrrpefeval te snovi že od -emiria, dalje ter «i ie nanravil premožen j a. okoli 2 00.000 lir. Posluževal se je svoje sestre in svoje ljubiee. ki sta lju-bimkali z italijanskimi vojaki, da so jima prinesli strelivo in rasne dni£:e stvari. Delić jo izpovedal daljo, da jo prodajal snovi tudi Delavski zbornici in ribičem v Puli. Doliča in nekaj njegovih tovarišev so eretirali.
NOVA FRANCOSKA VLADA.
—d Pariz, 13. jan. Danes popoldne se bo vršila pod predsedstvom mini-tr-skega predsednika Brianda kabinetna seja, ki se bo bavila z glavnimi vpra-Šanji, ki jih bo obravnavala vlatlna izjava- Posvetovanja se bodo na nocoj* šnji kabinetni seji nadaljevala. Jutri zjutraj se bo vršil v Elv.-eeju pod Bri-andovim predsedstvom ministrski svet ki bo konr novel javno določil besedilo vladne izjave. Novi kabinet se jutri predstavi zbornici.
SOCIJALISTICNA KONFERENCA.
—d Dunaj, 18. jan. >Arbeltor Zt%.€ l>riobčuje predloce inr.sbruske komisijo za mednarodno snH.iH.slično konferenco, ki se bo vršila 22. februarja na Dunaju. Po teh sklepih bodo pripuštene k tej konferenci vse socialistične stranke, ki so pristopile iz drue:^ intrr-nacionale ter stoje na n.-^olih, ki jih je določila bem«-ka prehodna konferenr-a dne 27. decembra 1020. Za države, ki so se doslej prijavile, se predlaga nastopna razdelitev plasov: Nemčija A, Avstrija 6. Francija 8 Anirlija 8, Ju^o. slacija 4, Lariska 4, Rusija 8 Švica (S, Češkoslovaška (Nemci 4), Zodinjrne državo «mcri-ke
STAVKA URADNIKOV V ŠPANSKI.
— d Madrid, 18. januara. Stuvka , uradnikov v finančnem ministrstva se ; širi; bati se ie, da bo izbruhnila tudi i v drugih ministrstvih. Vlada ie storila j energične   korake.   Polužaj   je jako
resen._
Spom"n?a|fe se
MM sv. Cirila in Metodo.
15. štev.
,5LOVfcNbr\i NAKOU', one 20 januarja Itftt,
6. siran
- i m
Hačrt frgoufnske Suite.
Ore za trgovinsko luko, ki nam naj nadomesti izgubljeno Reko. Da se razpravlja o tem vprašanju, je vse hvale vredno, toda Treba je načrt tudi hitro izvrš«i. Mudi se, da pridemo J'-» ndločifve m to iz več razlogov. Trgovina, enkrat navajena na tuje pristanišče, se težko odtrga od tam. Tuja trgovina se krčevito oklepa svojih tržišč ter uporablja vsa sredstva, da uniči luko. ki ji je opasna. Sklepajo se trgovinske pogodbe, ki bodo popolnoma drugačne, če se zavedamo svoje odvisnosti od soseda, ali če vemo, da bomo v dogled-nem času sami lahko uvažali. Treba nam je torej luke, katere Izgradnja ne bo potrebovala mnogo časa, ki ima torej tako naravno lego In taka svojstva na kopnem in na morju, da bo v čim krajšem času lahko nudila čim večjemu številu ladij varno zavetje.
V tem pogledu se je vršila nedavno enketa glede izgradnje luke Martinščici - Sušak. »Jugoslovenski Llovd« je podvrgel ta projekt ostri, a upravičeni kritiki ter vzklika: Mi ćemo dobiti luko Baroš, pa ćemo da gradimo još jedan Baroš u gorem Izdanju. Luka MartinšćicI bi bila sicer res dosti globoka, a dolga hi bila samo kakih 600 do 700 m, tako da bi moglo tam pristati samo 7 do 8 parobrodov. Vrb tega pa je teren pri Martinšćicih ravno tako neugoden, kakor pri Reki ter bi zahtevala gradba železnice fn drugih potreb tamošnje   luke silne finančne žrtve.
Bakar bi bil idealna prirodna luka, če bi ne bilo tam sfne btirfe, vsled česar mora Bakar Izpastl Iz
šine 103 m. Dolžina luke bi znašala od rta Lipice do rta Dubna okrog 1500 m ter bi luka lahko sprejela 15 velikih parobrodov, 6000 ton. Zaledje luke nudi kakih 10 km* površine in se dviga samo 20 do 30 m nad morjem. Globina morja ie 8 do 10 m, a v distanci kakih 50 m od obale je more zadosti globoko za največje ladje. Kar se tiče vetrov, bi bila ta luka najbolj zaščitena proti vsem stranem, dasiravno bi tudi ona kolikor toliko trpela pod vremenom, ki vlada v Kvarnerskem zalivu, najnevarnejši je jugozapad, ki pa traja navadno samo po 3 do 5 ur in nastopa prav redko, takrat pa poplavi tudi v Trstu in na Reki in v vseh pristaniščih severnega Jadrana obmorske krn:e. Naravna loga te Inke je zaščitena nroti vsem vetrovnim nezgodam, zato io je i nrod tudi Imenoval Tiho.
Treba bi bilo dveh lukobranov, eden 200 m,  'r.'gi 300 m dolg in luka bi obsegala večii prostor, kakor j ona na Reki.   Kamenja je dosti na mestu. Tudi ni rlobfna ravno pre-silna, na severozapadnl strani kakih 25 m.   ^rutrače   je   pri lukobranu Dubno-Sv. Marka, kler ie morje zelo globoko,   a bi bil kamnolom neposredno ob morji'. Oradnfa pristanišča I bi se lahko vršila no-a^orra. Izpo-četka bi mevrda zadostoval en sam nomo! namesto projektiranih treh al I na bi zadostovalo ravno pristanišče, i Tudi na druge nerodnost! In notrebe bi se lahko poskrbelo,   prostora ne ' primanjkuje, voda se da nap^Ilatl in obstoja že vodovod,  električni tok I je na razpolago. Vse bi bilo seveda | prilagoditi novim potrebam m pola-
Vllno. To je sedaj glavna skrb. Kakor ! rcora spremeniti dosedanjo metodo svrv smo že poročali. Imajo volilno pravico moški od 21. leta dalje, pristojni v novih pokrajinah, izvzeti so oni, ki optirajo za drugo državo ln oni. kateri/i pristojnost je slonela na uradnem nameščen tu. potem oni. ki so prekinili pred 17. jan. t. 1, svoje bivanje na zasedenem ozemlju za dalje nego eno leto. Volilei so tudi vsi oni. ki so bili v vojski, tudi če nimajo 21 let. Dan volitev in število poslancev še nista določena. Podrobnosti še navedemo.
Političnih ujetnikov, med njimi tudi mnogo socijalistov. fe še polno v koprski kaznilnici. Prosijo In prosilo, da bi se vendar že skončale preiskave In Izvršile razprave, pa vse nič ne zaleže. Držijo jih kar nadalje v zaporu rn zaman čakajo sodbe. Zato so sklenili, da prično znova s štrajkom. Drugega sredstva v svojo obrambo nimajo nego zavračati hrano. Vrše se neka posredovanja, obljub ne manjka, ali konec le vedno Isti: politični ujetniki so dalie izpostavljeni duševnemu In telesnemu trpljenju.
jega dela, katerega glavni cilj je bil i sega zunanje pol>oino.sti. ki je služila do sedaj vedno kot pripravno tr< i za eksploatacijo sapelj a ne maso in lo redko kot sredstvo za moraL povzeli ge, K prestolu kulture   ee   ne   pride v skromni halji zuiiiinje poi/OŽnosU, kakor tudi ne z molitvijo ln ne b Blepo vero, ampak sumo pot<   i ;'!>^lx>ket't i a vsestranskega razmišljanja,   z bistrim duhom in solidnim, %v.i   jnim d*1 : pravo kulturo uma in duše. Vmešavanje cerkvenih dostojanstvenikov v delokrog državnikov in politikov   ni v soglasju z visokimi verskimi pri Kot politiki morajo biti strankarji, kot
itrankarjl pa stopajo   v p^nkarske
I >rbo, podpirajo strasti !n vzbujajo so* rrastvo nasprotnih ■trank napram se-napram svoji stranki in posredno »ram cerkvi. Državnik no more biti vsak. Za to je treba veliko nadarjenost veliko izkušenost in veliko strokovno sposobnost, Drucrač-e preti novarnoet dj . :\ i. Cerkveni dostojanstveniki ima* j-, tal delokrog, da jim za vrvi-
stvo ■ vne politiko nikakor ne more preostajati Saša, V kolikor pa se v to kljub ten u spuščajo, dokazujejo sami« da 06 znai > lo iti naloge cerkve od na* loge držav« h da so ravno tako nespo* sobni politiki in državniki, kakor so nes]  -    ,:. cerkveni dostojanstveniki*
Dri
' ;'.s
N noče jHreii-:!
kombinacije. 7a Malinsko bi se mo-   goma bi se razvila ena najmoder-
rala nalprel zgraditi dva mosta In predno bi bila eotova, bi se mogla na drugem mestti In mnogo ceneje zeradit? moderna trgovinska Inka. To bi bila luka ori Kraljevici, jugovzhodno od kraja,
Kraljeviška luka bi imela c^lo vrsto ugodnih naravnih predpogojev. Pred njo leži onst! otok Sv. Marka kot naravni lukobran do vl-
neših luk v naši Kraljevici.
Kl hib temu pa ne smemo nikdar pozabiti, da le naša sveta dolžnost ne samo iz narodnostnega ozira, marveč tudi Iz trgovskih ln gospodarskih vidikov, da orinade Reka naši državi. Reka in Kraljevica skupaj bosta mogli šele dvigniti našo državo do prave višine.
Iz naše hraljeuitie.
— Kako prenočujejo naši poslanci. »Jugoslovanski List. poroča, da so morali poslanci v Beogradu radi pomanjkanja stanovanj prenočevati v poslopju konstituante in sicer na stolih, naslonjačih in podobni opravi. Predsednik konstituante dr. Ribar pa je prepovedal v posebni objavi prenočevanje v poslopju, nakar je obljubil mestni župan, da bo preskrbel potrebna stanovanja za poslance.
— Poslanica patriarha Dimitrija.
Patriarh Dimitrije ie poslal svo-1im pravoslavnim vernikom ginljivo poslanico, v kateri jim priporoča popolno versko strpljivost in bratsko ljubav.
— Tujerodna deca v naših šolah. Prosvetno ministrstvo je dovolilo, da se v ljudskih šolah, ki j;h obiskujejo tudi otroci, ki ne govore našega materinega jezika, poučuje zemljepis in zgodovina naše kraljevine v njihovem materinem Jeziku.
— Pega vi ca v Zagreba. Zagreb, IS. januarja. Zadnje dni so se pojavili v Zagrebu trije novi slučaji pegavice. Pri pregledovanju nekega transporta
Vranglovih beguncev se je na državnem
kolodvoru konstatiralo pri nekom ru- | ^oč   sarn ZoVet t^wA:   ,A|f ste še
Takole je bilo, pa prav zares; povem vam celo datum: 18. januarja 1921 le bilo.
Moral sem nujno govoriti z nekim uradnikom južne železnice. Ker sem ga mnogo let videl na glavnem kolodvoru, ko je službo opravljal, sem poklical glavni kolodvor. »Zasedeno«. Čez pol ure sem zopet poklical In dobil zvezo. »Tega gospoda nI več* tukaj, je pri našem ravnatelisrvu v belciiski vojašnici: kar ravnateljstvo pokličite ln sicer ekspedit.« Počakam dve minuti, ker hitreje na pošti redkokedaj razvežejo, če tudi si pravilno od zvonil. Nato »Prosim ravnateljstvo južne železnice.« Telefonistica: »številko.« Jaz: »Pavnatelistvo južne železnice.« Ona: »Morate številko povedati.« Ker ima gospodična prav. laz na številke ne vem. odzvonim. Mislil sem le, da vedo za tak važen urad na pamet. Vzamem v roko seznam telefonskih naročnikov: Iščem. »P« =s ravnatelfsrvo — niči »2« = železnica — nič!! ■T« = iužua nič— nič!!! — ??? — Uradni sluga se snomnl Številke, na katero kliče neki drug oddelek Južne Železnice. Ta se Oglasi »Katero številko, pros'm. Ima vaše ravnateljstvo?« — ^Številko? Hm. pa zdajle res ne vem: kar ravnateljstvo zahtevajte, kakor ml, bo no*ta *e vecVla. sat ravnatelistvenl telefon Je cel dan v prometu.« — »Sem že storil, a telefonlstka je zahtevala Številko, rfvsla,«   Komai odzvonim-,   se vslužni
»Narodni Listv dokazujejo, da Je Avstrija sama kriva svojega položaja. Podobna je kričavim berač« ki razkazujejo svoje polomljene ude In rane, da bi ganili dobre ljudi, a doma imajo skrite zaklade; Avstrija poglnja od lenobe in razvajenosti, ker hoče še dalje živeti od tujih žuljev. Dunaj, bivše središče 40 milijonske države, se ne more navaditi življenja, ki ga mora živeti glavno mesto male republike. Izbiti kolikor največ možno Iz tujine za sedanjost In bodočnost, a pripraviti tla za priključitev k Nemčiji, je edfnl namen tega nesramnega javkanja, ki doni z Dunaja. Berač kriči, da bi čim več priberačil, a se natihem smeje v pest. Avstrija dela očlvidno pasivno rez'stenco: sama noče živeti, ker noče delati. Avstrija stori vse, da svoj obstanek onemogoči, ker h< biti združena z Nemčijo. Narodno gospodarski nem. prof. dr. Ballod je v »Arbelter Ztg.« dne 9. t. m. dr-ka-zal, da bi se dala avstrijska produkcija mleka zvišati za 50%, a žita vsaj za 30%. Toda Avstrijci nimajo
volje delati; avstrijski kmet noče ničesar slišati o Izboljšanju svojega gospodarstva, ker mu dosedanj! pridelek zadošča zr pravljenje. Za več se pa ne briga.
Avstrija b* imela lahko plodno-« ga polja preveč, saj leži pred vrati Duru1'a Moravsko polje. ?\o bi se rn h rdelo le obdelovati ga gnojiti In deloma osušiti. A Dunaj je navajen le veseljačlti, politlkovati, parasiti-ratf. Antantno časopisje verjame lažnivemu Joku in stoku Avstrije ter pritiska na sosedne države, zlasti na Cehosiovaško, naj Avstriji pomagajo. Tuda te države ne trpe nič mar nie ra posledicah vojne kakor avstrijska republika. Siliti jih, naj \% lastnih nedostatnih sredstev vzdržujejo državo, ki noče delati, ker se Je tekom stoletij navadila živeti lz pridelkov tujega dgela, h; pomenilo ogrožati njih obstanek. Ml bi ne bilo bo!!:, Avstrijo prisiliti da Izkoristi svoje prirodno bogastvo, da se odvadi zanašati se na tuje delo ter da začne sama delati?
B .a
skem Častniku slučaj pegavice. Prepeljali so ga takoj v kužno   bolnišnico. \ Mestni zdravstveni svet so je to ko j ohr- j nih brzojavno na ministrstvo zdravja v j Boogradu. da se ti transporti ruskih beeruncev do nadaljnje odredbe ustavijo in da se stori vse. da se po ruskih beguncih ne zanese ta kužna bolezen po vsej naši kraljevini.
— Trgovina s hišami ln zemVfšči v Zagrebu. Zagreb. 18. januarja. V zadnjem četrtletju je bilo v Zagrebu prodanih hiš in stavbišČ za približno 20.000 000 kron. V celem je bilo prodn-
tam?   Sem že našel; številka 337 jel« Aleluja!   Pozvonim po chičalnem premoru 2 minut in glei.   dobim  zvezo s j 337!   »Prosim   pokličite   g.   N. N.   iz t
\ ekspedita!«   — Odgovor: »Takoj« — j od postaje do postaje. Čakanje. Bučanie v telefonu, kakor bi 1 stal ob Medvodskem slapu; praskanje, kakor bi podgane neka' glodale; odda- j Meni koraki po sobi, s katero sem zve-zan;  vmes (piano): ». . . kod divizije ovoga nema. pitaj kod komande mesta, j je . . . (forte): . . . diese zwei Wagons sind senon einbezogen, ja, und, ja, die Faktura  stellen (grobna  tišina  5 se-
Tekom zadn tega pol tirugega leta se je na orogi lokalne železnice Poljčane-Konjiee, brez hrupa in s skromnimi sredstvi, le vsled požrtvovalnosti vseh v pošrev prihajajočih činite! je v zgradila 6 km doUa nova proga, ki je za tamoširi! okraj velike gospodarske važnosti Dne 15. t. m. se Je vršila otvoritev ter izročila ta pro?a prometu. Dasi je bila vsaka oficijelna slavnost v naprej odklonjena, se Je vendar 7bral:: ta dan velika množica dom; Sega I prebivalstva ob cel: progi. Ko je ! prlvozfl okrašen! vlak v postajo Ko-; njice, so zastopniki tamošnjih oblasti j pripravili prisrčen sprejem, ter se ^e j slavnostno razpoloženje stopnjevalo
Na konečnl
postaji Zreče je ob zvokih nar<xlne godbe ln ob mnogobrojni udeležbi občinstva, zastopnikov vseh oblasti fn Šolske mladine g. konsistorijalnl svetnik Karba progo blagoslovil, nakar so s!ed!!l pozdravni nagovori
Ronllce-ZreEf?.
Posebc b'd! omenjeno da fe ee-rent g. V ! n t a r ta dan brezplcčno pogostil T>v?d druginrJ tndl vso fo'-sko mladhta Vsi govorniki so rx>-udariall veliko važnost t? oroo-e. sa* so Zrečo z okolic > znane p ■» bogastvu lesa s Pohorja, po prvrovrst-nem premogu In ra^n!h rudah. nI5 manj pa znane vsled lepih vinskih gortc, PoCastill ao to d°mače slavje zastopniki vlade sckcllski iv*tnfk dr. Mam In okrajni glavar konliškf. drž. nadzornik InValnlh železnic dr. Treo ter zastopniki lužne železnice podravnateU ?etra, vtŠJI nadzornik Pregelj, višji nadzornik Sajovfc lo* kaJni komisar odv. dr. Rudolf, sodni svetnik MiheHč, g^Tent Vlnter z ohč. svel )valc1 ter dngt javni funkdio-narji In rndustrijcL
Ta dan ^sfme* vsem nmernf-kom v le^em so^mfnu, za okra! na pomen! zarjo gospodarskega jenjx
VSt*T
nih 141 his in stavbi^. N*jviSj0 kupni-   kund) ja, ... wie ...?... ja so! . . . no je plavala za hiSo hrvptska podruž- [ wie? , . ,   aljo ^,t   und . . . .-(piano) >^vi^ner Bankvereinac in sicer
niča
dva in pol milijona kron.
Oberđorferjeun „nadzorsteo" u lugoslo-
uenskih Šolali.
. . . nemos:uče. Možda Ima mikovni-ja . . .« Nato: »Kdo je pri telefonu?«
— Jaz: »Ali je tam ravnateljstvo južne j ugledne strani smo prejeli tole pl-
V Ljubljani, 19. januarja 1921. — Škandalozno lmenovat!<e. Od r čajo:    \ se karabfnferske pitajo
Socljalnodemokratični voditelj dr. Aldo Oberdorfer hoče. kakor smo že ožigosali uvesti v jugoslovenske Šole v Julijski Benečiji, kjer jih sploh dovoljuje, nadzorstvo nad jugoslo-vensklmi učitelji. Oberdorfer se boil jugoslovenskega irredentlzma. In da se ne razpase Irr^dentizem med Ju-gosloveni, ima skrbeti tudi šolsko nadzorstvo v Italijanskih rokah. Kar ostrmeli smo. ko smo Čitali Ober-dorferjevo zahtevo. Kje pa so soc. dem, programi, njihova načela, njihova gesla o enakosti, bratstvu In svobodi? Jugoslovan nai bo torei v Italiji nižje vrste državljan, katerega treba Imeti pod stalnim nadzorstvom. To nadzorstvo nI nič drugega nego raznarodovalno sredstvo. Kdo pa bo šel za jugoslovenskega učitelja v Julijsko Benečijo, ako bo kot učitelj ood vednim nadzorstvom Italijana, ki ga bo lahko Šikaniral, kolikor bo hotel ki bo lahko povzročal odstavljanje jugoslovenskega učitelja, kadar bo hotel, ki bo tako iz-praznjeval jugoslovenske šole, in na-
železnlce?« — Odgovor: »Da,« — Jaz: »Tukaj magistrat. Ali bo prišel gospod • N. N.?« — Odgovor: »Takoj.« — Zopet slapovi, podgane itd. Nato s nošte: »Govorite?« — Jaz: »Da!« — čez V* minute: »Še govorite?« — Jaz: »Da!« j — Zda! začujem korake, ki se slušalu ; energično bližajo. Hvalabogu! — PoŠta: »Halo, halo: moram prekiniti,inter-i urban kliče.« Smk —
Uradni   slujra ml le primaknil pod i hrbet stol In obrisal sem si potno Čelo. I Tudi   sem z obema   rokama pokazal proti telefonu figo. namesto   a bi si bil
mesto jugoslovenskega učitelja kon* čno postavljal italijanskega? Kdo pa bo šel za učitelja brez Izgleda na kako povijanje, ako bo vodstvo Šol izključno v italijanskih rokah? Dr. Oberdorfer je naihujši sovražnik jugoslovenske šole in namevaruejši raznarodovalec.   Saj  je pomembno
rekel, da se ie že pokazalo, da je raz- J v svesti, da telefon meni flsro kaže. Slu-narodovanje Slovencev mogoče ln I £a p* ™J *e z rahlost o skrbeče se ma-nacijonalist prof. Seraval je z obema - tere nnr?n»l telefonski seznam pred oči rokama pogr?.bi! za Oberdorferjevo | %L^?Al*™L lSLnU^I?
nadzorstvo v jugoslovenski Soli. Seveda! Kaj nima soc. demokracija v Trstu nič nujnejšega in važnejšega dela nego udinjavati se vladi proti jugoslovenski šoli?! Nekulturno je to ln v oigromno sramoto soc. demokracije! Oberdorfer je pokazal, kako strupeni nasprotnik? Jugoslo-vemov so italijanski soc. dem. v Trstu, tisti, ki se sicer cede same pravičnosti! V Jugoslovansko šolo hočejo postaviti italijanskega nadzornika policaja! Jugosloveni! Vsi v boj za narodno šolo!
— K volitvam na zasedenem ozemlju. Poročali smo že. da se bodo vršile volitve v italijanski parlament meseca marca t. 1. Sedaj se sestavljajo volilni Imeniki. Vsak Jugoslo-ven. ki mu pripada volilna pravica, naj se pobriga, da bo upisan. Politično društvo »Edinost« v Trstu čaka velika naloga in ogromno delo. Dolžnost re vseh izobraženih sloiev našega ljudstva, da se prav intenzivno posvetijo volilnemu delu in pomagalo drug drugemu in politične-
mu vodstvu. Volitve so lako važne
In imajo pokazati svetu jugosloven-sko lice Julijske Benečije. Posebne važnosti še so na Goriškem, v Istri in Trstu, kjer se bodo Italijani z vso silo potrudili, da bi potisnili jugoslovenske volilce v ozadie. Vlada bo brez dvoma pomagala povsodi italijanskemu življu. Podlaga volitvam so volilni imeniki. Zato ponavljamo, da jim treba posvetiti največjo oaz-nost, da bo upisan vsak jugosloven-ki upravičenec ^ ^cec povsem pra-
PoTpdal sem In rekel na glas mi le: če bi bil vedel od začetka, da se ravnateljstvo južne železnice najde pod črko »O«, bi bil s pogovorom postal srečno gotov.«
Zdaj pa. bralec In bravec, da ne bosta še vidva neumno gledala, vama povem, da morata iskati pod besedo ^obratno«. To jeobratno ravnateljstvo Južne železnice, da vesta. Policijskega ravnateljstva nikdar več ne iščita pod »P« aH pod »R«. peeo pod »K«: kairl imamo kraljevo po»c!lsko ravnateljstvo. Ni merodajna tista beseda, ki označuje stvar, nesro poljuben pridevnik, za kateresra žalibog nikdar ne veš, kateri je. Pošta nI kriva, telefon tudi ne, jaz tudi ne. Ampak tak seznam se Imenuje sistematičen seznam. ___Dr. M. Z.
Cerlteo ln držama.
V >Jugu<: pise dr. Ivo Mogorović: Država je najpopolnejša oblika ljudske zajednice. Njena naloga je, da ohrani v državi red in mir in da nudi 6vojim podanikom vse posroje za njihov nacijo-nalni, kulturni in gospodarski razvoj. Dolžnost cerkve je, da državo pri njeni tako težki nalogi podpira in dopolnjuje. Glavna nalosra cerkve je oplemeni-
smo: V »Slov. Narodu« z dne 16. Januarja sem čital. da je bil pri Invalidskem odseku ministrstva za soci-! jalno politiko v Novem Sadu imeno-I van za račuskega revldenta v IX. ! čin. razredu Ivan Perko, bivši ; uradnik vojaške likvidature v Ljubljani. Začudil sem se, ko sem čital to ; imenovanje, ker poznam Ivana Per-ka. bivšega vojaškega evidenčnega oficijala v Postojni, kot zagrizenega avstrijakanta m   nemškutaria. Ta : mož Je kot narednik leta 1°08. za časa znanih septembersklh demonstracij v Ljubljani denuncira! 'svojega tovariša Slovenca iz Štajerske, ; ki je bil na temelju te denuncfjaciie obsojen na 6 let težke leče. istega I mišljenja, kakor oče je tudi njegov j sin. Ko so leta 1919 nemški Volks^ ' wehrovc!   napadli   naše obmejne ■ straže   na Koroškem ln jih ootisnili \ preko Karavank, je mladi Perko slu-; žil med Volksvvehrovci In se udele-ŽH napada na naše čete. Dokaze za ! vse te trditve je Imela v rokah svo-! Ječasna častniška at>rob?cHska komisija, katere predsednik g. major ColarlČ se bo gotovo še dobro sr >-! minjal na ta slučaj. In ljudje s takšno preteklostjo dobivalo v naši državi udobna službena mesta,   dočim se našim zanesljivim ljudem, ki so lin v Avstriji radi njihovega narodnega jugoslovenskega prepričanja zatirali In preganjali, često ne privošči niti skromne skorlice kruha. Imenovan' je izvršilo ministrstvo za soclnalno politiko.   Dvomimo, da bi bil gosp. minister poučen o preteklosti gospoda, ki ga je imenoval za računskega revidenta v Novem Sadu, ker bi si bil sicer pač premislil,   da bi pod ukaz o tem imenovanju stavil svoie pošteno ime. Zares revizija uradniških imenovani je nujno potrebna! Zaukazana aretacija dr. Iva-
tev čustev,   jačenje   zavesti, oetritev značaja, vzgoja volje in buditev zmisla k
sa TBe, kar ie lepo in dobro.   Cerkev i na Susteršiča. Iz Gorice nam poro- i ^ivdilnice
Primorju so dob^e od vlade ukaz. da naj takoj aretirajo dr. Ivana Susteršiča, Čim bi se pojavil v Julijski Benečiji« Ta naredba je v zvezi g Susteršičevo prošnjo, da bi rrru vlada dovolila, da se stalno nastani v Primorju, katero prošnjo pa mit ie vlada, kakor zno;no. odbila. Italiiant smatrajo doktorja Susteršiča za nevarnega habsburškega agenta In ni izključeno, da bi ga nc izgnali tud* iz Bolcana. kjer se sedaj zdravi.
— Bofi-oiavljenje. Dr.ne«? praznuje pravoslavni del našega naroda velik praznik, praznik >bopojavljc«ija<, ki zaključuje božične prarniko. Na ta praznik cr» vrže veliki obrodi — posve-. 6en|e vode. katero potem odnašajo na svoje domove. Ti obred! se običajno vr-£e ob kaki reki (Dunavu ali Savi v Beogradu) ali oh poteku. V Ljubljani je bil danes ob 10 dopoldne svečan n'~>-red posvećenja vode na dvorišču vojašnice Kralja Petra i. na Poljanah. Sve čanostJ so se udeležili vodja deiekie vlade g. dr. Leonid Pitaraic, poverjenik za socijalno skrbstvo s- Adolf Ribnlkar in ravnatelj magi tratalb uradov g, dr. Miljutin Zamik za mostno občino. Vojaštvo ljuMjanpke garnizlje. ki pripada pravoslavni veri, po jo udeležilo polnoštcvilno, tako tudi častniški zbor z generalom D o k i Ć o m na čelu. Svečanost jo izvršil prota J an k o v i č. Ob grmenju topov, sviranju vojaške godbe in pevaajii psalma >Oj Jordiune!« je biia svečanost izvršena. Trnhila je eno uro.
— Zamenjava kronskih bankovcev. Finančno ministrstvo ie končalo priprave za zameno kronskih novčanic po eno in dve kroni. Zamenjava teh novčanic v oovoosvobojenin krajih se prične koncem meseca januarja.
— Našo prometne ceste. Do zad-njega časa so veljale v našem mestu za najbolj uporabljene prometne ceste — Dunajska in Resi jeva ter Kolodvorska ulica. Podaljšanje Miklošičeve ceste do Ceste na južno železnico čez odkupljeni svet nekdanje
pa bo zvezalo središče
4. Stran.
.SLOVENSKI NAKUD", dne 20. januarja 1921,
15. Itev.
mesta z novo cesto, ki bo vse tri prej Imenovane ceste tako glede osebnega kakor tovornega prometa znatno razbremenilo. Drevored južne železnice izgubi zaradi podaljšanja Miklošičeve ceste nekaj dreves in široki jarek se bo moral zasuti odnosno kanal vpostavlti.
— Cestna železnica. Sedaj, ko se Je na vseh železnicah, ki se stekajo v Ljubljana pomnožil in oživil zopet osobni promet, se od strani prihajajočega ter odpotujočega kakor domačega občinstva čujejo pritožbe, da se niti ob navalu in slabem vremenu ne vpeljejo priklopni vozovi. Preteklo poletje so se ti vozovi za par tednov vpeljali, pa kmalu zopet sistirali. Zakaj? Ljudje se gnetejo pri posameznih vozovih kot slanikl v sodih, pa vodstvo ln revizorji tega nič ne upoštevajo. Tako preziranje vozečega se občinstva in pri današnjih voznih tarifih zahteva radikalno remeduro. Ljubljana šteje danes vendar že nad 70 tisoč prebivalcev.
— Posestnik šneoerske graščine. Knez Schonburg Waldenburg ali kako se že ta k nam priseljena nemška gospoda imenuje, tudi gorko simpatizira z Italijanu seveda dela tudi lepe lesne kupčije s signori onkraj demarkacijske črte. Toda barve napram Jugoslaviji le še ne mara pokazati, dasiravno naši ljudje v loški in starotrški dolini to barvo že dav-naj dobro poznajo. Knez Windisch-grStz se preseli k Italijanom in le torej že pokazal svoje simpatije do njih. šneperska gospoda lih pa še skriva. Čudno, a znano je. da knegl-rrja Mecklenburška s te graščine, ko je na primer kopala na Dolenjskem starine, nas Slovencev »ni mogla«. In čudno je tudi to. da fe na primer knez Windischgratz kranjske gozdove prodal Lahoma kar jih ima pa na Češkem, lih pa ne mara Nemcem prodati. Seveda: Sneperk je samo na pol laški. Slovenci smo pa potrpežljivi ljudje!...
— Nameščanje orožnikov. VTada fe odredila, da orožniki odslej ne bodo služili v okrožju svojega rojstnega kraja.
— Strašen zločin v Prekmurjn. Iz Maribora poročajo: V gozdu pri vasi Lipa v Prekmurju so našli na drevo obešeno popolnoma na sto žensko truplo. Ugotovilo se je, da tu ne ere morda za samomor, ker so se našli sledovi, da je bila dotična ženska najpreje umorjena, najbrže zadavljena, nato pa slečena in obešena na drevo. Našli so se razni sledovi morilca, med njimi tudi gumb moške košule. Z ena jo morala biti etara kakih 35 let,   po tipu sodeč Rusinja.
Sodi se, da je bila Sena kakega domačina ki jo je pripeljal seboj iz ruskega vjetništva, ker mu je bila pa tu na poti, se je je mož na ta način iznebil. — Kdor bi kaj natančnejšega vedel o tem slučaju, naj to naznani mariborskemu policijskemu ravnateljstvu.
— Ponarejene 20dinarske novčanice. V prometu so se pojavile štiri vrste ponarejenih novčanic po 20 dinarjev. Narodna banka le sklenila, da se novačnice po 20 dinarjev takoj vzamejo iz prometa. Opis ponarejenih novčanic se bo te dni dostavil vsem državnim in javnim blagajnam ter se bo objavil v »Službenih Novinah«.
— Zagoneten slučaj. Posestnik Anton A. In Roza K. Iz Spod. šiške sta že pred tremi dnevi izginila. Sedaj so našli na strmem Gruberjevem kanalu en ženski muf In dve poslovilni pismi. Domnevajo, da sta skočila v kanal. Trupel doslej še nisc našli.
— Poroka. V Ptuju se poroči odvetnik dr. Fran Hojnik z gospodično Olgo Zupančičevo iz Ptuja. Bilo srečno!
— Popravek. V včerajšnjem poročilu o simfoničnem koncertu se je stavcu vsled nejasnosti rokopisa zgodila nesreča, da je postavil »doteratic mesto »doserati«. kar s tem popravljamo.
— Na Osrednlem zavodu za žensko domačo obrt v LJubljani, Turjaški trg št. 3. se začenja pouk v pletenju z bisernicami, katerega se lahko udeležijo žene In dekleta, katere imajo veselje do Imenovane tehnike. Učila so zastonj na razpolago.
— Casf snlošnega nezauoan'a.
»TI, prijatelj! Ta nahrbtnik kopit in to kožo ml prodaj!« je deial predvčerajšnjim tat svojemu znancu. »7a koliko?« »Za 400 K!« »Dobro!« »Pa ml moraš svojo srebrno uro zastaviti!« »Kaj ml ne zaupaš?« »Znai! Sedal so taki časi. da Še baraba barabi ne zaupa.« Možakar je uro zastavil »pošteniakoviču«. ki le bil prinesel kožo ln nahrbtnik Iz Figov-čeve gosfilne. Usnle In kopita Je možakar odnesel v Horijansko ulico k trgovcu z usnjem g. V e h o v c u. Ta pa je usnje in kopUa spoznal za ono blago, katero le bil nri njem kupil neki domžalski kmet.
— Umrla le dne 18. t. m. ob 6. popoldne gospa Leopoldina Kuna-ver, znana naprednjak In *a. žena dobrega srca. katera fe pomagala vsakomur, kdor je bfl potreben. Članica sploš. žensk, društva, družbe Sv. Cirila In Metoda Itd. Pogreb se vrši dne 20. t. m. ob 4. popoldne. Tržaška cesta št. 2.
Vprjfcfileifcem Južne železnice.
Vpokojencem, ki dobivajo pribolj-ške po določbah »Službenega lista« 282/1920 ter onim uslužbencem in delavcem, ki so po 31. julija 1919 do vključno 31. decembra 1920 izstopili iz aktivne službe in so bili takrat zaposleni pri kakem službenem mestu, ki leži v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor tudi njihovim preostalim svojcem se dovolijo enkratne podpore po teh-le določbah:
1. ) Podpora pritiče nekdanjim uslužbencem in delavcem kakor tudi njihovim vdovam in sirotam, ako so imeli L januarja 1921 stalno bivališče v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ako uživajo pokojnino (preskrbo-valnino) iz sredstev enega izmed treh preskrbovalnih zavodov ali pa iz druž-fcinih sredstev, in katerih prejemki iz lastnega zaslužka ali iz dohodkov kakega premičnega ali nepremičnega premoženja ne znašajo mesečno več kot 2000 jugoslovanskih kron.
2. ) V točki 1. označeni vpokojenci oobijo podporo tudi za ženo in one otroke, ki pridejo v poštev po obstoječih določbah s preskrbovalo ino. ki niso še prekoračili 18. leta in jih je smatrati nepreskrbljenim; ravnotako dobijo ti vpokojenci izplačano podporo za očeta, mater, deda, babico in za še ne 18 let stare osirotele vnuke, ako živijo vpokojenci s temi družinskimi člani v skupnem gospodinjstvu, so postavno dolžni skrbeti za nje in ako ti sorodniki veljajo kot nepreskrbljeni; preje omenjeni otroci, ki so prekoračili 18. leto, lahko dobijo podporo le, če obiskujejo javno šolo ali so radi telesnih
ali duševnih hib trajno popolnoma nezmožni za zaslužek, kar se mora dokazati z uradnim spričevalom.
3. ) Vpokojenci, ki so v družbini. v javni ali drugačni zasebni službi in ki prejemajo stalno draginjsko doklado, ne dobijo te podpore ne zase in tudi ne za družinske Člane, ki so v taki službi; ravnotako ne dobijo te podpore vpokojenci. katerih družinski člani dobivajo za nje stalno draginjsko doklado.
4. ) Tzmera enkratne podpore znaša za vsakega vpokojenca in vsako vdovo 1000 jugoslovanskih kron, za druge družinske člane po 200 jugoslovanskih kron.
5. ) V prvi, drugi in tretji točki navedeni pogoji za upravičenost do teh pedpor morajo biti dani i. januarja 1921.
o.) Zaradi ugotovitve števila onih, ki so upravičeni do navedenih podpor, dobijo vpokojenci po pošti vprašalne pole, koje naj natančno po predtisku in resnično izpolnijo ter jim priložijo potrebne uradne listine, oziroma potrdila. Resničnost navedenih podatkov naj potrdita na tiskovini dva aktivna uslužbenca južne železnice.
7.) Podpore se bodo izplačevale, ko vpokojenci predložijo obratnemu ravnateljstvu južne železenice v Ljubljani pravilno Izpolnjene in potrjene vpra-šalne pole (s potrebnimi prilogami) in sicer onim, ki stanujejo v Sloveniji po Čekovnem uradu v Ljubljani, onim pa, ki stanujejo na Hrvatskem, pri postajnih blagajnah na Hrvatskem, ko te dobijo od obratnega ravnateljstva plačilne naloge.
Kolo Srbskih Sestara.
>KoIo Srbskih Sestara<, rodoljubno - humano društvo, je bilo ustanovljeno 15. avgusta 1903. Namen društva: materijalno in moralno podpiranje bratov in sester iz potlačenih krajev in podpiranje in vzdrževanje vsake težnje in pokreta za osvobojenje in ujedinjenje vseh bratov v eno, nerazdvojno državno celino.
Verno ti svoji s vrhi, je kolo S. S. še pred balkansko vojsko podpiralo sorodnike in sirote onih, kojim je zločinska roka (v Macedoniji in Albaniji) ubila branitelje, razrusiia in upalila domove in ognjišča. Pomagalo je onim svojim rojakom, ki so pod pritiskom nasilja in zverstev brezdušnega tlači tel ja pobegnili v planine, da od tam branijo ln ščitijo svoje sorodnike in druge sirote. Pomagalo je tudi onim beguncem, ki so bili primorani, da zapuste, začasno ali stalno, svoja ognjišča in si poiščejo zavetja v kraljevini Srbiji. Pošiljalo je Mfie avoje članice t ie neosvobojene
južne kraje Srbije: da razdelijo podpore v denarju in blagu srbski bedni »ra-jU, bodreč jih na potrpljenje in vztrajnost: dokler jih srbska, bratska roka, ne osvobodi večnega robstva. Oh vsaki primerni priliki je pošiljalo svoje delegate v Rosno in Hercegovino, kumovalo tamošnjim pevskim društvom in Jim darovalo zastave. Sprejemalo je emigrante in mučenike, ki so prihajali is raznih pokrajin bivše Avstrije. Iskalo in našlo Je zveze z rodoljubi iz Dalmacije, Hrvatske In Slovenije. Potem, ko se je osnovalo Kolo S. S. v Beogradu, so se osnovali odbori K. S. 8. v vseh večjih mestih kraljevine Srbije, s čimer je bila znatno ojačena ln omogočena njegova sila, vedno pripravljena, da se postavi v službo državi in narodu.
Aneksija Bosne In Hercegovine je bila tudi za K. S. S. opomin, da se pripravi za tisti čas, ko bo srbski narod s silo svojih sinov osvajal in branil svota prava. In K. S. S. ie podvojilo svoja i
delo. Osnovalo je bolniške kurze, da bi
pripravilo čira večje število dobrih in izkušenih etrežajk za bolne in ranjene vojake. In komaj je začela balkanska vojna, je K. S. S. imelo že zadostno število bolniških moči, ki bo z največjo požrtvovalnostjo vršile svojo samari-tansko dolžnost. Glavni odboro K. S. S. je otvoril svojo bolnišnico v Beogradu pod imenom: Četrta Rezervna Bolnica* K. S. S., v kateri so delovale vse članice Kola. Prvi ranjenci so prišli v to bolnišnico. Poleg tega je Kolo osnovalo čajarne po posameznih postajah, kjer so ranjenci dobivali čaj, toplo mleko, juho in drugo in pošiljalo vojakom na fronti pomoč v denarju, perilu, tobaku in mnogh drugih potrebnih stvareh.
Po končani balkanski vojni leta 1913. je K. S. S. nadaljevalo svoje delo v istem pravcu: podpiranje in vzdrže-
vanje težnje in pokreta za osvobojenje
in ujedinjenje ostalih rojakov pod tujim jarmom. Onim pa, kojim \h vojeka prinesla ujedinjenje, prebivalstvom Stare Srbije, je K. Š. S. na vse mogoče načine okušalo ublažiti posledico prestar* ih muk in prestanega trpljenja. Po V8ih večjih mestih južne Srbije so se osnovale podružnice K. S. S. Vse te podružnice so z največjo požrtvovalnostjo Izpolnjevale svoje dolžnosti nasproti vsem trpinom in revežem. Kmalu so vse podružnice osnovale »Radeničke Školo<. v kojih se je ženska deea uMla gospodinjstva in drugih predmetov. I*o-siljale so se knjige med narod zastave in trakovi pevskim društvom. Istočasno Jh K. t>. 8. nabralo večjo svoto za otvoritev .»Invalidnega Doma in Delavnice«., v kateri bi se invalidi u<ili raznih rokodelstev. (Dalje prih.)
Srnic*.raka indusfrlla leta 1920.
Švicarska industrija je preživljala lansko leto več kritičnih momentov, kj so bili v veliki meri posledica nestalnih razmer v sosednih državah. Svilena Indu. stri'a, ki ie za Švico tako velikega pomena, Je kazala v četrtem kvartalu leta 1919 dviganje cen ter je stala surova svila meseca februarja in marca celo nad 200 frankov. Pozneje so cene zopet padle tekom dveh mesecev za 50%, kar Je ime'o za posledico, da so nekatere manj trdne industrije morale ustaviti delo. Produkcija Je vsled tega nazadovala skoraj za 50% proti letu 1°19 in za 10% proti normalni letni produkciji. Svilena roba ie pod takimi razmerami in pri teh cenah surove svile začetkom leta silno poskočila v ceni, zlasti tudi. ker Je bilo povpraševanje v Ameriki zelo živahno. Od marca naprej pa je nastal popoln preobrat Naenkrat Je zmanjkalo kupcev. Ljudje niso hoteli več plačevati blaznih cen za svilo In Industrija Je naenkrat zastala. Tovarne so začele delati z Izgubo in še danes si ne morejo opo-moči od krize, ki Jih Je zadela. Podobna usoda ie zadela tudi Industrijo za svilene trakove In pentlje Tudi pri bomhnževiiil Je bila kupčija v razičnlh terminih zelo različna Prvo polovico leta Je bilo povpraševanje zelo živahno In Je bila cena visoka, ker Je Mlo pričakovati, da bo leta 19?0 malo bombaža. V drugi polovici pa Je prISel preobrat. Amerika Je omejila svoje kredite, cene srebra so padle in azijski trg Je bil zadostno preskrbljen, vrh tega pa so prišle Iz Amerike vesti, da bo to leto obilo bombaža Katastrofalno so začele padati cene ter Je diferenca napram začetnim cenam znašala do 75%, tako da se ponuja bombaževinasto blago že skoraj po slepi ceni. Te razmere vladajo Se danes ter čutimo padanje cen bombaževi-nastega blaga celo pri nas. Volneno blago Je doživelo podobno usodo Koncem marca so bile cene najvišje, potem so do konca leta neprestane padale ter so morale manjše industrije že prenehati m je pričakovati, da bodo prenehale tudi še nekatere večje. Člokarstvo ie bilo vse leto dobro zaposleno ker Je bilo povpraševanje zlasti
v Ameriki zelo Živahno, vsled padanja cen sukanca v dragi polovici leta Je bilo mogoče tudi cene čipkam nekoliko znižati. Strojarstvo je tudi v drugi polov icl leta močno trpelo. Tovarne čevljev niso mogle skoraj ničesar Izvažati. Najbrže čaka St Ojarstvo Švice šele velika, morda usodna kriza. Strojna industrija je foiela r godno stališče. Elektrifikacija Švicarskih zelenic in tuja naročila ^o dvigala produkcijo. Cim bolj pa si opomore nemška Industrija, tembolj pada švicarska produkcija strojev. Tudi dviganja švicarskega franka napram valutam sosednih držav je kolikor toiko zadrževala tuja naročila Zlasti nemški vpliv in nizke cene strojev nemškega izvora tlačijo cene tudi v Švici sami, če»mur ne more odpoinoci niti visoka carina in uvozna prenov, d Vsl^d tega je pričakovati, da bodo tudi tu cene padle. To velja sedaj za avtomobilsko oranžo, za orodje in stroje za lesno industrijo. Dobiček je prav zmeren Povpraševarie po materijalu za električne naprave le slej ko prej živahno, trpi pa vsled 4Rurnega delavnega tedna, kar pomeni nekako 20% povišanja produkcijskih stroškov. Urarska industrija, ki si je hotela opomoči na ameriškem trgu ln v orijentu, se Je uračunala ln je sedaj primorana prodati za vsako ceno. V tej industriji vlada močna brezposelnost, zlasti odkar Je oživela nemška urarska industrija in odkar se dviga konkurenca Amerike in Japonske. Barvna Industrija je trpela pred vsem vsled valutnih diferenc, r>a tudi vsled krize v drugih Industrijah. Čokolada Ima za seboj slabo leto. Uvoz v Nemčijo In Avstrijo Je bil prepovedan, Francoska je skrčila svojo potrebo na en četrt pač pa je zapadnošvicarska čokoladna industrija izvažala ze'o živahno v Anglijo. Hotel! so trpeli vsled slabega zimskega vremena poletna frekven-tacila Je bila povolina. slaba le v višinskih hotelih zopet zaradi vremena Splošno se sodi. da Je dosegel tujski promet v švici nekako 50% prometa pred vojno. Zlasti prih a ta Jo Angleži, Amerikanci in Nizozemci v švico.
diisoui iz Koroške,
—; Znaki demoralizacije in barbarstva na Koroškem. Odpadništvo, bodisi narodno ali versko, zabrede prekoslej, to nas uči zgodovina, v najhujše ekstreme, ki ne poznajo nobene meje in nobene mere. V tem ozira praznuje koroško nemčurstvo po zloglasnem plebiscitu vsepovsod na plebiscitnem ozimlju pravcate orgije. 1. V Vresnici, majhni vamei blizu Bo-rovelj, na južnem bregu Drave, so se zbrali neko nedeljo popoldne nemšku-tarji celega Spodnjega Roža od blizu in daleč na prodornem dvorišču gostilne p. d. »Pri Pnvkarju«. Sredi dvorišča je stal velik katafalk, z odprto rakvijo. v kateri je ležal mršav, ubit pes. Pred rakev so se postavili trije možje, eden oblečen kot duhoven z masnimi bukvami v roki, drugi kot ministrant, tretji kot mežnar. Cela množica je staln, napolnjujoč veliko dvorišče, okoli katafnlka, gologlava in kakor vtopljena v veliko žalost. Tedaj začne duhovnik moliti in opravljati cerkvene obrede, kakor so v navadi pri katoliškem pogrebu. Nato jokanje in stokanj« ljudi, pevsko društvo »Al-nenroso« Iz Borovolj pa je zapelo par ganljivih žalostlnk. Kmalu pa so se ljudje razvrstili k pogrebu. Sprevod, v katerem so korakali sUri in mladi, moški in ženske, nemški učitelji in uradniki, se je začel pomikati skozi vas. Mimo hiS, v katerih stanujejo zavedni Slovenci, so na gin s molili neko nalašč za ta pogreb v koroškem slovenskem narečju sestavljene litanije, pevci pa so prenevnli slavospeve. Zunaj vasi, na travniku, je že bila skopana jama. Tam se je sprevod ustavil, vršili so se zopet vsi cerkveni obredi, položili so rakev z ubitim psom v jamo in Jo ob hnronskem tuljenju navzoče množice zakopali. Tako so pokopali po plebiscitu »Jueroslavljoc v Vresnici in na isti način po vseh nemčursklh vaseh v nekdanji coni A. 2. Stara navada naših ljudi je, da sredo na sveti večer k polnočnici. Nemci in nem skuta rji od plebiscita sem Slovence sramotijo, žalijo, psujejo in dejansko napadajo, kjer in kadar koera zalotijo, posebno v Celovcu, pa tudi na deželi. Sveti večer ie za vs*keg,i nekaj svetega ln Človek bi mislil, da bo vsaj ta večer tudi na plebiscitnem ozemlju zavladal mir ln ljubezen. Tam v župni cerkvi v Borovljah so tudi Slovenci prisostvovali polnočnici in slovenski otroci, v čisti otroški ljubezni, so med mašo peli priljubljene stare slovenske koroške cerkvene pesmi. Božje opravilo končano, ljudje odhajajo iz cerkve, a lunaj Jih čaka. opsuje in sirovo na-
pade pijana druhal pobesnelih nem-škutarjev in ljudje, prihajajo iz hrama božjega, se kakor plahe ovce raz krope po trgu in — jokajoč. Kakor v Borovljah se jo zgodilo tudi drugod. Tisoč in tisoč koroških Slovencev je po plebiscitu pobegnilo iz dežele. Koliko jih je bilo, ki so vsaj za božič hoteli se vrniti domu! A nemška oblast jim je kruto odrekla dovoljenje. In tako hodijo ti nesrečneži v temni noči po neznanih, smrtnonevamih stezah črez ledene in zasnežene gore, po 2000 metrov visoke, da bi vsaj par uric neopaženl mogli preživeti pri svojih ljudeh. Tam črez Jepo na sveti večer tudi koraka mlad Rožan, iz Podrlnje vasi, p. d. Kajžnikov. Že je prekoračil greben, že gleda v svojo domovino, v Rož. Doma pa ga čakajo nestrpno starši, ga čaka nevesta. A zaman! Mine noč, mine svetli dan. mine nedelja, a težko pričakovanega le ni. Gredo ga iskat na goro, črez katero je obljubil, da pride. Na planini najdejo gaz, ob gazi pa palico, v sneg nasajeno, z napišem: >Hier liegt ein Toter«. Ne daleč od mesta pa leži v snegu, kri kaže se vsa znamenja boja med dvema možema, truplo, z vidnimi znaki težkih paličnlh udarcev na tilniku, popolnoma izropan — smrt koroškega begunca, vraČajo-čega se na sveti večer v svojo domovino. Ko so ga par dni pozneje zagrebli v zimski grob, so narodni odpadniki hladno rekli: »Zmrznil je, ta čušle V Borovljah so se na Silvestrov večer zbrali Slovenci v znani gostilni »Pri Smericnikuc, da se skupno s petjem in veseljem, razmeram primernim, po slove od starega leta, in pozdravijo novo. Bilo jih je, da so bile vse sobe polne, vkljub temu, da jim je okrajno glavarstvo prepovedalo v svojem republikanskem smislu ia svobodo svojih državljanov, vsako oficijelno prireditev. Tik pred polnočjo, ko je ravno hotel dr. Mišic svoj polnočni govor pričeti, pa navali iz hotela Just, kjer so narodni renegatje imeli svoj Silvestrov večer, cela tolpa pijanih delavcev, razbije s sodi za pivo, ki so ležali pred hišo, vse šipe in hišna vrata„ vdore v hišo in povzroči poboj. — Civiliziran svet naj sodi, če ta fakta niso znaki demoralizacije in barbarstva, ki je zavladalo v plebiscitnem ozemlju, odkar je to pod oblastjo republike Avstrije.
Prlsfnnzite h „ fugo-slouenskl matici!"
Izreden založnih — nadarjen pisatelj.
Bublić Dragan: Na rubu,
(Dnevnik iz jedne tragedije. 1920. Na klada Joe. Čakloviča, Zagreb.)
Kot 1. zvezek »Jugoslovenske lite-raturec (zbirke modernih povesti in pesmi) je izdala velepodjetna zagrebška založba to resnično zanimivo knjigo. Ne vemo, kdo je ta založnik, Jos. (^aklovič. toda iz njegovoga predgovora slutimo, da je »bela vrana« med založniki. Naši pisatelji nimajo zavoda, kjer bi izdajali svoja dela, piše, sami jih ne morejo zalagati, a tuje slovstvo se širi čim dalje bolj med nami. Zato se je odločil, piše, da začne izdajati v okusni, a vendar ceneni opremi originalna dela naših jugoslovenskih književnikov ter tako izpolniti praznino, ki je nastala v dobi, ko bi morali razširiti in podvojiti svojo delavnost na vsakem, slasti pa na literarnem polju. Caklovič pravi, da je pripravljen celo na žrtve, samo da so začne nase slovstvo zopet širiti in domsčiti ter zanimati tudi tuji svet. In ponavlja, da ga ne vodi nikak trgovski interes, niti težnja po dobičku, nego edino želja, da omogoči našim kulturnim delavcem Čim &irče in razsežnejše delovanje brez skrbi za to kdo jim dela odkupi in natisne. Razpisovati hoče tudi nagrade za najboljša dela. beletristna ali znanstvena, — samo da so naša, juErofdovenska, Cakloviča pozdravljamo! Da bi se nam naredilo Še več takih! — Svoje idealno podjetja začenja e prvim večjim delom mladega liierata Dragana Bubliča, ki je nedvomen talent. Star je šele 25 let, a ima že prav zanimivo življenj* za sabo. Leta 1912 se je bil zapletel v Juki-čev atentat in bil, šele 16 let star, obsojen v je<x> na pet let; pomiloščen na triletno ječo. je prestal v Mitrovici dve leti kazni. Osvobojen je bil po Princi-povera atentatu zopet aretiran in zaprt. Nato so ga vtaknili v vojsko in poslali na laško fronto. A utekel je v Švico, se vrnil preko Italije in Grčije v Srbijo ter postal srbski vojak. Kot tak je moral bežati tudi preko Albanije. In dnevnik s tega bega tvori večino te knjige. Pisan je z mladeniško odkritosrčnostjo, mrko upornostjo in revolucionamo-anarhistično resolutnostjol Bublić zna dobro pisati in ima misli. A cenzura je proti mislim. Zato je Črtala! Njegov stil je že danes sijajen in jasen. Ne strinjamo se z vsem, kar trdi, toda njegovi opisi strahot srbskega bega, posamezne slike iz te tragedije, so naravnost krasne. Dnevnik se zaključuje v bolnici za tifus. Škoda da pisatelj dnevnika ni nadaljeval: povedati bi nam imel iz življenja med dobrovoljci v Severni Afriki in v Ameriki ter v Alžiru nedvomno Še marsikaj zanimivega. Od leta 1919 živi v Zairrebu. Z napetostjo pričakujemo, kako se njegovo delo nadaljuje. Kot druga knjiga te zbirke se obeta roman »S t r a s t< Srba Davida S. Pijade iz življenja v Beogradu. Vezana elegantna knjiga, Na rubu«, stane le 30 K. Toplo priporočamo*
Kultura.
Repertoir Narodnega gledaliSča v Ljubljani.
Dramu
Sreda, 19, Jan.: Školjka, red E.
Četrtek. 20. Jan.: Školjka, red O.
Petek, 21. jan.: Cvrček za pečjo, red D,
Sobota, 22. jan.: Sen kresne noči, v opernem gledališču, ob dramskih cenah, red A.
Nedelja, 23. jan.: Školjka, lsv.
Ponedeljek, 24. Jan.! Cvrček za pečjo, red E.
Opera-
Sreda, 19. jan.: Baletni večer, gostovanje moskovskega imperatorskega baleta, izven.
Četrtek, 20. jan.: Baletni večer, gostovanje moskovskega imperatorskega baleta. Izven.
Petek, 21. jan.: Vesele žene windsor-eke, red E.
Sobota. 22. jan.: Sen kresne noči, dramska predstava red A.
Nedelja. 23. jan.: Fra Diavolo, Izven.
Ponedeljek, 24. jan.: zaprto.
— Roški balet, ki je sionči nastopil v opernem gledališču, stoji na višku popolnosti in umetnosti. Občinstvo, ki je polnilo gledališče, je bilo navdušeno. Daljše poročilo priobčimo jutri.
— Javno predavanje na univerzi se vrši danes ob 8. zvečer. Predava g. univ. prof. dr. F. Veber: »Stopnje življenja in pomen kulture« kot zadnji del Iz cikla »Telo ln duša«.
— I. S. Bachov PasiJon no sv. Matevžu. Vse p. t. dame In gospode, ki so pripravljeni sodelovati pri pa-sljonu, vabim na sestanek v društveno sobo »Ljubljanskega Zvona«. Narodni dom. v četrtek, dne 20. t. m., ob 7. zvečer. Dr. Jos. Čerin.
— »Jugoslavenska Njiva« 5t. 2. ima tole vsebino: Dr. MHjenko Marko-vič: Kropotkin o modemoi znanosti i anarhizmu. — Dr. Julije M >gan: Hipoteka na brodove. — Dr. Viktor Hoffi-ler: Muzeji Jugoslavlfe I. —- Smotra: Socijalni život; Narodno gospodarstvo: Prosvjeta; Kniževni I umjetnički pregled; Poljski glasnik: CehoslovačkI glasnik. — Listak: Na pragu. (Avgust Strindberg). — Ispravi! — Nove knjige.
15. štev.
.SLOVENSKI NAROD", dne 2u. Januarja 1921,
3. stran.
VPRAŠANJE PRISEGE.
— d Beograd, 18. jan. Zahteve vseh strank v vprašanju izprernem-be poslovnika so se sprejele v zapisnik. Jugoslovenski klub zahteva, da se iz prisede izloči beseda: krali: socijalisti in komunisti zahtevajo, da se izpustita besedi: Bog in kralj. Narodni klub zahteva, da se iz člena 8. izpusti stavek: Dokler poslanci ne položijo uradne prisege, ne smejo vršiti poslanskih dolžnosti. O .sen teh vprašanjih bodo razpravljali v odseku za izpremembo poslovnika.
12 DRŽAVNEGA SVETA.
— d Beograd. 18. jan. Vsled ostavke g. Jovanoviča in Gjuričiča je državni svet zopet brez plenuma ter bo začasno mogel reševati samo občinske stvari, ker tretji oddelek državnega sveta, v katerega spadajo občinske stvari, sme veljavno razpravljati tudi brez plenuma,
MINISTRSKE ODREDBE.
— d Beograd. 18. jan. Ministrski svet je sklenil, da se morajo vsi sklepi posameznih ministrstev, preden stopijo v veljavo, predložiti ministrskemu svetu v razpravo.
ZAHTEVE DRŽAVNIH URADNIKOV.
— d Beograd. 18. jan. Zveza državnih uradnikov in uslužbencev je vladi predložila predstavka da v sestav md ni stori alne kakor tudi v sestav in termin isterialne komisije vstopi predsednik zveze kot delegat zveze.
CENTRALIZA CI.TA PRAVOSLAVNE CERKVE.
— d Beograd. 18. jan. V ministrstvu za vero ]e podpisana uredba o centralizaciji celoupne cerkvene oblasti pravoslavne cerkve. Po tej uredbi bo najvišja zakonodajna oblast cerkveni sabor, najvišja upravna in izvrševalna oblast pa sinod.
IZDATKI ZA CERKVE.
— d Beograd« 18. jan. V ministrstvu za vere se izdeluje proračun za leto 1921—1922. Dosedanji proračun Je znaSai 6,792.429 dinarjev ter obsega tudi osebne izdatke za duhovništvo in uradništvo katoliške, pravoslavne in drugih konfesij v naši državi. Novi proračun se bo znatno povečaL
ANEKSIJA PRIMORJA.
— Rim,   18. januarja. Salata, predsednik centralnega urada za no- j ve province,   je imel z Giolittijem dolg pogovor, tičoč se proslave aneksi! e novih provinc, določene na dan 6. februarja. K proslavi pride v Trst Jeden izmed ministrov. Salata in Gi- i olitti sta razpravljala tudi o proble- j mu avtonomije   In o provizoričnih uredbah, katerim bodo sledile defi- j nitivne, kakor   jih   sprejme parla-ment.  Nadalje sta govorila  tudi o števila poslancev,  ki naj se odloči za bližnje volitve. Generalni civilni j komisar Mosconi ostane na svojem | mestu.
D'ANNUNZIO ODHAJA.
p — Reka, 18. Januarja. Zadnje dni ; je tičal D' Annunzio v Weisenburgo- i vi vili ter se pripravljal  na  odhod, j Na različne vesti o njegovih novih ! namerah je podal izjavo, da odpo- j tuje z Reke, ker se tako želi In ker le potreben počitka. Vzdrževal se bo vsake agitacije in si hoče v svojem bodočem postopanju biti sodnik sam. j Odpotuje v sredo aH četrtek. Pred odhodom bo seja, v kateri se poslovi j od provlzorlčne vlade.  D* Annunzio ima v rokah potne listine za Švico, Grčijo, Španijo in Francijo. D'An- j nunzlo odpotuje v Francijo In se na-stani v nekem malem kraju blizu Pariza pri neki prijateljski družini. | Spremljali ga bodo štirje   ardftje v civilni obleki. Ti ostanejo v njegovi zasebni službi ln bodo imeli nalogo, čuvati mu počitek In odbijati pričakovane naskoke nanj s strani francoskih novinarjev.
Z BOGOM. D' ANNUNZIO!
— d Reka. 18. Jan. D* Annunzio je danes odpotoval z avtomobilorrL
PROMOCIJA PREDSEDNIKA
MASARYKA. —d Praga, 18. januarja. Promocija predsednika MasarvKa za častnega doktorja filozofe zagrebškega vseučilišča se je izvršila 17. t. m. dopoldne. Prisotni so bili delegati če-hoslovaške vlade, poslanik kraljevine SHS Hribar, Jugoslovenski poslanik v Bukarešti Antić, češkoslovaški | konzul v Zagrebu Pukel, praški župan dr. Baxa, zastopniki vseučilišča
v Pragi in mnogobrojni člani jugoslovenske kolonije. Rektor zagrebškega vseučilišča dr. RadoniČič je v svojem govoru poudarjal zasluge dr. Masarvka za Jugoslovene in za izpolnitev njihovih idealov. Predsednik dr. Masarvk je v svojem govoru naglašal, da je vsako njegovo politično dejanje za Jugoslovene bilo obenem tudi delo za Češkoslovaško. Pri tem je čuti enako kakor njegovi sodelavci v vojni: prestolonaslednik Aleksander, premier Pašič, dr. Ves-nić, dr. Trumbič in drugi. Podeljeni mu častni doktorat filozofije smatra predsednik Masarvk za simbol za konstitucijonnlizem In demokracijo, ki morata biti osnovana na znanstveni podlagi in v zaupanju. Sedaj je potrebno politično zaupanje, da moremo rešiti probleme v Evropi. Med vzhodom in nahodom, med Nemčijo In Rusijo, od severa na jug se nahaja vrsta malih In manjših narodov. Nj'hov obstanek in osvoboditev vsebuje tnkorekoč vso zgodovino Evrope. Predsednik Masarvk želi vsem profesorjem zagrebškega vseučilišča popoln znanstveni uspeh, da H prišla na jugoslovenske In na češko-j slovaške visoke šole spretna In sposobna generacija.
ELEKTRTZACTJA DRSATE. —d Beograd.   IS. januarja. Pred kratkim se je   prometno ministrstvo obrnilo na ministrstvo za javne rcrrad-be s prošnjo, da bi se sestavila strokov-njaska komisiji, ki naj bi izdelala načrt zakona o elektrifikaciji države. Ta načrt je sedaj izvršen ter se jo razposlal vsem   gradbenim   direkcijam na oceno.    Po   tem   gradbenem načrtu naj bi vsa električna podjetja v državi pripadala v prvi vrsti državi, dočira bi jih smeli graditi privatniki samo tam, kjer jih ne gradi država. Država sme, ako treba, izvesti tudi eksnropriacijo proti odškodnini.   Privatniki morajo, ako hočejo porabljati tujo nepremičnine, dovoliti lastnikom teh nepremičnin soudeležbo pri podjetju. Obstoječa električna podjetja sme država, ako smatra za potrebno,   prevzeti   v svojo last. Vzdržavanje krajevnih   tokovodov in mrež spada v delokrog občinske uprave dotičnega kraja.   Najvišji posvetovalni zbor v elektrotehniških stvareh jo državni elektrotehnični svet, ki obstaja iz 15 članov in 15 namestnikov. V ta svet vstopi po en delegat ministrstev za trgovino in industrijo, za javne zgTadbe. za poljedelstvo, promet, šume in rude in narodno zdravje, po en zastopnik vseh zbornic,   po en zastopnik el^krrostrojne fakultete ter inženirskega in upravniškega udruženja. Kot kontrolni organ za   dohodke od električne energije se ustanovi pri trgovinskem ministrstvu elektrotehnični finančni odsek.   Način, kako bo ministrstvo za javne zgradbe izvršilo potr-jrri načrt, se bo določil s posebno uredbo. Z ozirom na nujnost predmeta se bo ta zakonski predlog predložil konstituanti takoj, ko bo sprejeta ustava,
PLEBISCIT v GORNJI 3U5ZUL
— Pariz, 18. januarja. Iz uradnega vira poročajo, da se vr£i plebiscit v Zgornji £leziji dne 13. marca.
— Berlin. 18. januarja, V političnih krogih zatrjujejo, daseho'evprašanje glede pripadnosti Zerornje Solzijo resiti potom direktnih pogajanj mod Poljsko in Nemčijo. Ta pogajanja se bodo vršila v Berlinu.
— Berlin, 18. januarja. Poljski generalni konzulat izjavlja, da so vesti o direktnih posrajanjih med Poljsko in Nemčijo glede plebiscita v Zgornji Sle-ziji izmišljene. (Nemci so v plebiscitnih stvareh že tako izvožbani, imajo na razpolago toliko denarja in tolik štab izbornih In izkušenih agitatorjev, da niti za trenutek ne dvomimo, da bo eventualni izid plebiscita v Zgornji £!eziji tak, kakršen je bil pri nas na Koroškem. Tudi nam so se ponujala direktna pogajanja, a smo jih odklonili, dasi bi bili takrat lahko resili dober del našega koroškega ozemlja. Zato se nam zdi, da bi ne bilo pametno, ako bi Poljaki v nanrej odklanjali vsaka pogajanja. Uredništvo).
vojna iit.tttva.
— Split, 18. januarja. V Kotoru so aretirali nemško - avstrijskega konjiškega majorja Teodora Varliča, ki je prišel po svoje pohištvo. Kot avstro-ogrski stotnik je dal zažgati več vasi, usmrtiti 200 oseb, je oplenil njihove hiše in odgnal živino.
KUBANSKI kozaki.
—d Split, 18 januarja. Jutri dospe v Split 900 kubanskih kozakov, ki so namenjeni v Finj, kjer jih bodo namestili v vojaških barakah. Med njimi se nahajajo generali ln več uglednih oseb. Danes je prispel v Sinj knez Obolen-ekij, da preeleda barake.
PERZIJSKI ŠAH.
—- d London, 18. januarja. Vesf o odstopu perzijskega šaha doslej ni potrjena. Informirani krogi jo smatrajo za neresnično.
SotlDlStUD.
—  Telovadno   društvo  Sokol v
Višnji gori priredi v soboto, dne 22. t. m. veliko predpustno maškerado v So-kolskem domu. Začetek točno ob 8. zvečer. Vstopnina I dinar, maske z izkaznico vstopnine proste. Izkaznice za maske se dobe v LJubljani  pri So-
kolu I. pri br. St. Vidmarju, pri Sokolu II. pri br. Kocijanu in br. Pavlinu. k
— Občni zbor telovadnega društva »Sokol« v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 23. Januarja 1921 ob 9. zjutraj v telovadnici v Narodnem dor.u z dnevnim redom: I. Čitanje zapisnika zadnjega izrednega občnega zbora. 2. Poročila funkdJonaHev.  3. Volitve
Iin 4. Slučajnosti. Informativni sestanek se vrši v četrtek, dne 20. januarja 1021 . ob 8. zvečer na galeriji   društvene telovadnice. Odbor. K
— *Telo\a«no društvo »Sokol* na Tgu priredi svoj redni letni občni zhor dne 23. januarja 1021 ob 3. uri (ob 15.)
j v Ljudski soli ni Igu. K obilni vdelež-| bi vabi odbor.
fea fina Si*
— Klub kolesarjev in motocikl!-stov Ilirija v Ljubljani naznanja, da se vrši redni letni občni zbor v nedeljo, dne 23. L m. ob 9. v Prešernovi sobi restavracije »Novi Svet«. k
— Goriška podružnica SPD. Izredni občni zbor Goriške podru/.mcc SPD z dnevnim redom »razid društva« se vrSi 28. t. m. ob pol 21. v klubovi sobi kavarne »Zvezda*. Vprašanje, ki ga ima rešiti to zborovanje je tako važno, da se vabijo vsi Člani in pričakuje polnostevilua udeležba.
— 8. K. M\-i?ror;,e^ v Ljnbljani nv prosa, da bo odslej naslovijo vsi z s klub namenjeni dopisi na naslov-. "Ljubljana, Mestni tre si. n 1 f. k
— »Planinski Vestnik«, gladilo »Slov. planinskega društva«, je zonet jel izhajati. Izšla je prehodna številka za leto 1915—1919. Obsega samo spis »Poborje« iz pod peresa pok. prof. Ko-privnika in društvene vesti. Vestnik bo izhajal lOkrnt na leto. Cena se določi pozneje ko ho znano število naročnikov. List bo ureieval dosedanji urednik gimnazijski ravnatelj dr. Josip Tr> minšek.
— Društvo finančne straže za Slovenijo, Za 22. t. m. objavljeni sestanek se preloži na nedeljo 23. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani Tancar na Jesenicah. Gg. vodje oddelkov se naprošajo, da omogočijo udeležbo v čim večjem Številu tovarišev na tem sestanku. Predsedstvo, k
— Društvo jugoslovensklh poštnih uslužbencev v Maribora vabi Člane in prijatcl e zabave na svoj plesni ven-ček dne L februarja ob 20. uri v Oficirskem domu (Kasino). Voiaška godba! Prvovrstni   šotori!    Obleka prome-
nadna. k
— Vodstvo pogrebnega društva Marriine Bratovščine naznanja svojim članom in članicam, da je letni don^k za 1. 19*21 določen na K 12 za vsakega člana. Občni zbor društva se vrši drugo nedeljo po Svečnici, na katerega se vsi člani in članice že seilaj opozarjajo*____
Ciospetfarslte uesti.
— g Tovarna glavnikov itd. Kot
smo poročali svoječasno. se zaradi rri Ljubljani jusroslovenska tovarna rfavnikvv. IzdelovaLi bo poleo; vseh vrst glavnikov, lasnic itd. tudi zelo praktične patentovane dvojne glavnike in patentovane dvojne las-nice, oboje za dame in za otroke. Z zidanjem tovarne se prične že začetkom letošnje pomladi, stroji najmodernejšega sestava pa dospejo iz Francije.
—g Poziv vinogradnikom! V kratkem bode sklepala naša država trgovinsko pogodbo z Italijo. Preti nam velika nevarnost, da izsilijo pri teh pogajanjih Italijani od naše vlade uvoz svojih vin v Jugoslavijo in s tem uničijo naše vinogradništvo. Temu se je z vso močjo upreti. Sklicuj to prostestne »shode po vseh vinorodnih občinah. Pošiljajte proteste proti tej nakani v imenu občin kmetijskih podružnic, kmetijskih in vinarskih društev, zadrug itd. v roke naših poslanskih klubov v Beogradu, brez razlike političnih strank. Bodite oprezni, da ne n as ta n** katastrofa. — Vinarski strokovnjak.
—g Gospodinjski tečaji po dezeTi. V drugi dobi zimskega tečaja, ki traja od 3. jauuarja do 15. marca t 1., se vrče gospodinjski tečaji po sledečih krajih: v Ormožu pod vodstvom ge. Prcm-reVfl v Stndenicah pri Poljčanah pod vodstvom ge. Primožičeve, v Letušu ob Paki pod vodstvom ga Sittiorovo, v Trbovljah pod vodstvom ge. Jakličeve. — Jesenski tečaji so so dovršili povsod s prav povoljnim uspehom. Spričo obilnih priglasil sta se morala tečaja v Ormožu in v Podbreziah ponoviti. Opozarjamo že sedaj merodajne krose da se za prireditev jesenskih sro^podinjskih tečajev ki prično 15. oktobra t. 1., že sedaj zainteresirajo in da predlože pravočasno svojo prošnje na poverjeništvo za kmetijstvo.
—g Izvozna vprašanja. Danes bo ▼ finančnem ministrstvu seja gospodarsko - finančnega odbora ministrov, na kateri bodo razpravljali o važnih vprašanjih našega izvoza,
—g Carina. V finančnem ministrstvu ee Je sestavila komisija za revizijo carinskih postavk in tarifov. Za predsednika Je imenovan g. Kukič, generalni ravnatelj državnih carin.
—g Zadružna gospodarska banka, d. d. v Ljubljani je otvorila v Somboru v Bački t ulici dr. Laze Koetiča, št 3. svojo podružnico.
—g Inozemski vrednostni papirji na Madžarskem. Po odredbi madžarske vlade se vzame pod zaporo 20% vseh inozemskih vrednostnih papirjev, deponiranih na madžarskem upravnem ozemlju.
—g Trgovinska pogajanja z Nemčijo. Trgovska nofrnjrnja. ki so se vodila ■ nem. delegati v Beogradu, so bila pred kratkim dokončana. Dosežen Je sporazum o vseh trgovskih vpraša- I
njih, o tranzitu, o carinah o plovbi in želt aniškem prometu. Politični del 1 h vprašanj se 1*> re^el pozneje.
—g Trgovinska pogodba s Francosko. 1 '.m • vlada jo obvestila našo poslaništvo v Parizu, da bo v kratk' m poslala v Beo^md delf;-. to. <ia skleiu jo trgovsko pogodijo z i kraljevino.
~-g Ameriški paketi. V Pragi je dospelo 400 ameriških n'ketov za Jugoslavijo kot prva ameriška po.-tna pošiljate /. Pakcii bodo \ nekaterih dneh odposlani v Jugosla\ Ijo V: še jugo-i -vensku poŠte J>odo sprejele pošiljat v zn Ameriko, ko bodo pri. la iz Amerike po tre bii a ob\ estila.
— g Z.td::;ge za vnos-če van je ja>. V jngozapadnem delu Francoske nahaja skoraj v vsaki vaoi mlekar.-'... zadruga. V < harentesv in Pointoni pa se je združilo 110 zadrug v < < • tralo, ki izdela na leto 11 milijonov kilogramov surovega masla. Dose laj se te zadrugo niso bavile z vnovčevanjem jajc in sele v zadnjem Čaru se Jo oprijela zadruga v Bchira toga posla. Uspehi, ki jih je dooi'a, ^o napotili tudi ostale mlekarske zadruge, da so razširile svojo delovanje na vnovrevanje jajc. ZaoruL'ft v Echlru jo prido- lla bi tro nad 500 novih članov. Za razširjenje in urejenje zadruge .ce ni porabile več, nego ~ć>00 frankov. Zadnje tri mesece lanskega leta je vnovčila zadruga 57.000 jujc. Za te tri mesece po polog amortizacije vlog dooili zadružniki 7—9 centimov za jedno j^jce več ne£o prej, ko so iajca prodajali raznim trgovcem. Poleti je zadmera prodala na dan ro 6000 jajc s 17.8 centimov višje cene. Pariški trg je po 50 frankov pla :al već za 1000 jajc iz zadrugo nego od trgovcev. Delovanje, ki je posnemanja vredno pri prizadetih na^ih zadrugah!
—g ProdMa *Isdknm. Mini-trstvo za prehrano in obnovo dežel objavlja, da je z odločbo z dne 18. decembra 1920. dovolilo sladkornim tovarnam v Osjeku, Novem Vrbasu. Crvenki. VeL Hečkereku in Belrnono? !rn da smejo brez posebne dovolitve imenovanega ministrstva prodati sladkor trgovcem in sicer vsjka tovarn* do 100.000 kL'. Posamezni trgovec more dobiti več, kakor 500 l:z sladkorja in je dolžan ga prodajati porabnikom kvečjemu za 4 K dražje od tov_rni.?ke prodajne cone. Pri nakupu sladkorja se moralo trgovci izkazati s potrdilom, da so zadostili davčni dolžnosti v nrošlem letu.
BORZE, đ Zagreb. 18. jan. Devize. Berlin 234—236. Italija 516—518. London 550—555, Newvork (vezano, kabel) 0—150, Ne\vyork (vezano, ček) 148 do 150, Pariz 906—910, Praga 183—190, Švica 2300—2350. Dunaj 19^5—19.50, Valute. Ameriški dolarji 146—147.50. avstrijske krone 0—20, francoski franki 8S0—910. napoieondri 4S2—4S5, nemške marke 2IS—220. romunski leji 198—205, fouvcreigni 550—0, italijanske lire 510—511.
Kesa trgovska mornarica.
Po dogovora v Parizu 7. septembra t. i. med dr. Trumbićem In Bortoli-nijem o razdelitvi trgovskega brodov-ja bivše avstro - ogrsko monarhije smo dobili nastopna parobrodarska društva in parobrode:
I. Oceania, parobrodno društvo v Trstu. 14 parobrodov, tonaže 82.142.
II. D u b r o v a č k o p a r. dr., 13 parobrodov, ton-že 29.P25.
III. Račić in dr. v Trstu, 7 parobrodov- tonaže 23.339.
IV. Ugarsko - hrvatsko p. d r. za svobodno plovbo na Reki. 4 parobrodi, tonaže 15.758.
V. Ugarsko - hrvatsko p. d. za obalno plovbo na Reki, 43 parobrodov, tonaže 16.620.
Vi. D a 1 m a t i a, p. d. v Zadru, 33 parobrodov, tonaže 9183.
VII. Anstro-hrvatsko p. čl
▼ Pun tu na Krku, 4 parobrodi, tonaže 535.
VIII. Hrvatsko parobr. d. d.
▼ Senju. 2 parobroda, tonaže 397.
IX. Obalna paroplovba, d. d. v Dubrovniku, 4 parobrodi, tonažo 444.
X. Zasebniki in društva z 1 ali več parobrodi, 17 parobrodov, tonaže 2432.
Parobrode, katere je Italija zaplenila, se je obvezala vrniti lastnikom, kakor tudi izplačati silurirane brodove, ki so pluli na njen račun.
X. Razven tega smo dobili dva broda finančnega ravnateljstva in štiri brodove vojne mornarice.
XII. Končno Jo nam priznana pravica lastništva na en sol-aki brod, zgrajen v Kielu tonaže 257.
Vsi parobrodi, ki so nam pripadli, se imajo nam izročiti mesec dni potem, ko reparaeijska komisija odobri to pogodbo in ko stopi v veljavo, ako bo kateri parobrod v tem času na potovanju, izroči 60 po izvršenem potovanju. Po izročitvi izobesijo brodovi našo trgovsko višnjevo - belo - rudečo zastavo, a katero se jim prizna jugoslovenska narodnost
Dobili smo torej vsega skupaj 14S parobrodov s tonažo 133.705, 31 parobrodov s tonažo 100.957 je sposobnih za svobodno veliko obalno in dolgo plovbo, ostalih 117 parobrodov pa se more gibati samo v mejah male obalne plovbe. Vseh onih 31 pirobrodov je zgrajenih izključno za blagovni promet, od drugih 117 jih je 100 urejenih za metani promet, 11 za tovorni in trije Izključno za osebni promet.
Za današnje nn£e potrebe posedujemo dovoljno tonažo in ako tudi nimamo špecijelnih brodov, n. pr. za prevoz izseljencev ali za prevoz kake-
ga posebnega blaga no moremo danea misliti na zgradbo ali nakup kakega takega broda, ker n. pr. en brod za prevoz Izseljencev tipa in veličina >Predsednik \Vilcon< (Austro - Ame-rlcana) velja d;.nes z opremo četrtino milijarde kron. Vrednost na§e trgovske mornarice cenijo Francozi na 600 milijon j v francoakih frankov. (>Njiva.<)
Raznoterost.
* < i a r .ina postaja za angleške zrakoplove. Angleška vlada bo uredila
na Ifalti veliko postajo za angleško zrakoplovno blužbo. Z delom so že prt-
čoli.
* 15-Ietna žena in dva moža. Pred
nekim ameriškim sodiščem se je morala zagovarjati 15-letna Edit Blaia radi bigamije, llladkrvno je priznala, da se je v teku 6 mesecev dvakrat poročila. Teden uni po prvi poroki jo zbežala od svojega moža- Sodniku je je izjavila,, da ni ničesar vedela o postavah. Nj©n drogi rroz ji je rekel, da ne bo nobenih ~it"o ii. nakar sta se kratkomaio poročila.
* Redovnik — razbojnik. Nedavno
•e fe vršila v Neaplju razprava proti
redovniku Cievolinu, ki jo ubil svojega priiorja, hotee ca oropati. Ta redov-nik io živel silno razuzdano. Vsako noč, je u'el [z samostana ter se potepal po raznih javnih hišah. Ko S6 je potem zjuiV raj vrnil domov, Je čital malo. Denar za tako zivljrn-c si jo preskrbe] od pri-jorja pod rarni\ii pretvezami, =i katerimi je Ogoljufal pamo^tan. Imel pa je seveda tudi pristop v razne ugledno rodr bino. V eni taki rodbini je zapeljal dve hčerki, v drugi pa je posilil zaročenko nekega diplomata. Ko mu Je neki pri-jor Gross dol premalo denarja, ga je ubil s sekiro, a denarja ni našel, ker ga je prijor dan pr^je odposlal v Rim. Razprava f-o je vrnila tajno in jo bil živinski redovnik obsojen na 24 let težke ječe.
* Zlata bula prenesena v Prago. Te
dni so bili oreneseni z Dunaja v Prapo arhivi nekdanjo kraljevino Ccske. TI arhivi obstoje is številnih starih per-g imen tov in dokumentov, ki imajo veliko historijsko vrednost. Najstarejši dokumenti so iz 12. stoiotja. Xajzanirai-vejša jo znana zlita bula cesarja Karla IV.
* Kake c-;odo se doživele Rombi andtove slike v Rusiji. Iz petrograd-gko galerije slik je bilo Bkradenih 12 znamenitih slik Rembrondta in Te-r.ierjo. Eno izmed Rembrandtovih slik so nr.^Ii v bližini Mo«kve pri noki ženici, ki jo sliko razrezavala in krpe \ porabljala za snaženje nožev. Dele neke druge »diko =o našli prt nekem kmetu, ki je \ kosi slike zalepil razpoke pri šinah na oknu.
* Za zrakoplovstvo. Kakor doznava >Kcrrespondenz Vs Uhelmc, je en-tenta sklenila, da se no uniči gotove število hangarjev in drugih za letalske pristane potrebnih naprav. Tako ostanejo za zračni promet: na Dunaju letališče asprnsko. dva posamezna hangarja in en dvohangar, skladišče za gradivo, garaža itd.: v Gradcu dva han» garja in zgradbe za poprave, ravnar teljstvo Ud.: v Celovcu en hangar io zgradbe,
* Draginja ni Madžarskem. Kakšne so cene v Madžarski, ilustrirajo
rajbolje naslednje številke: najnavad-noiSa mo^ka kravata stane 1500 K, šal 3000 K. ženska srajca 10.000 K, navadna mo^ka srajca 7000 K. malo boljša POO0 K. lovska ->n"Va 50.000 K. Kake bajne cene doeeera. Sele obleka in obutev, si vsakdo lahko sam predstavlja* Če se hoče kdo od nog do glavo popolnoma nanovo oblcTi, mora biti ros ta madžarski milijonar.
Upravi našejra lista so poslali za:
Obrambni sklad Clrll-Metodove družbe: O. fZdo Delak. podporočnik v 3. bat. 9. pešp. v Negotlnu 200 K, zbirko njegovih slovenskih fantov.
Jugosfovensko Matico. Q. Jos. Vel-kaverh. učitelj v Trbovljah 1020 K* zbirko med tamkajšnjim učiteljstvom, uradništvom in dr. in Neimenovani 32 kron. Skupaj 1052 K.
Ubosa dva zakonska KaučiČ v Krškem. Neimenovani, tu 10 K.
Slepega starčka Dagarina v HotS-ču. G. Katarina Miikovič, posestnlca v Mostah 30 K.
— Za Borštnik-VerovSkov spomenik. G. MiSko Vlaj, trgovec v VVolfovi nliei, je daroval za Borštnik - Verov-ftkov spomenik 400 K, g. Josip Olup, gostilničar pod trančo, pa 40 K. V posnemanje.
Srčna hvala t
Poizvedbe.
Iščem svole prijatelje Mihela, Načeta in Zara Kastebca. ki smo bivafi skupaj v Ameriki Lorreine. Prosim, da blagovolite sporočiti naslov Anton« Legatu, Lesce št. 60, Gorenjsko,
Izgubila se je srebrna damska za-pestna ura. Najditelj se prosi, da jo izroči proti nagradi v \Volfovi ulici št l/II. gospodični Namre,
Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Odgovorni urednik: Božidar V o d e b.
Ženske bolezni: Profesor VVin-ckel v Monakovu, spisatelj ženskih' bolezni, posvedoČuje, da tudi njegova preiskavanja potrjujejo ugodne učinke grenčice »Frara-Jo&ei«.
6. stian
SLOVKNSKI NAROD*, dne 20 januarja 1921.
Hev. 15.
Klavir« proda.
kar en cesti 8. g. Bevc.
ohranjen, se Maribor, Can-
432
Uče&ec se takoj sprejme pri
Fračjo Grab?ec, fotograf, umet. zavod Llsbiisna, Miklošiceoa c. 6. 398
Prozu se MM Ms
za eneza alt dva korija, dobro ohranjena, s «nerriijivirn kotlom. Naslov pove oprava Slov. Naroda. 419
lin hrano želim Saii
o l«tno deklico. S? o v. Naroda.
Naslov pove
uprava 4l8
zanesljiva, točna in zvesta, za p danske in večerne ure, se išče. Na>lov pove uprava Slov. Naroda. 412
Dva tanina urnflniRa
iščeta dobro meščansko hrano pri boljši rodbini. Ponudbe pod .1. februarja 414' na upravo Slov. Naroda. 414
! mrziokrvnc£[a in 4 toplokrvnih zreb-cev se vrši dre 27. januarja 1921 na iabalnlci v drž. žrebčami na Selu pri Ljubljani.
sodstvo drž. irebfcama.
!C§ ljane   večje po-
slopje ev. za tovarno Od železnico tri Četrt ure oddaljeno. Ponudbe pod .Podjetje-   poStno  ležeče Ljjbljana.
405
Ženit na ponudba!
96 leten mladenič neemačeževane preteklosti, ki ima premoženja v gotovini nad pol nvbjona krcn, išče znanja v svrho žemtve s primerno gospodično, katera ima posestvo, gostilno ali obrt. Le resne ronudbe do 26. januarja pod »Jugoslovan*  poštno ležeče Ljubijo a. j
bukovih in hrastovih se kuni vsaka množina. Ponudbe pod .Pragi 3SI* na upravo Slov Naioda. 3*4
Sob©
nemeblovano ab meblo-vano, s posebnim vhodom i§če sta'en miren in soliden starejši gospod, kaferi ima svoje posteljno peri'o, pri bolj'i rodbini, vdovi ali sn-mici. Ponudbe na naslov Franc Cdlest n tvrdka J. C. Mayer. 406
Jhnrnrlai ie ,cp0 P°9estv° okoli io
"u[jllluuj oralov: 2 orala gorce, 2 orala Qozda z debelim lesom, krasen velik sadni vrt za več vagonov sadja, več njiv in travnikov, 3 po lopja itd., polne kleM pijače. Cena 2S0.0O0 d nariev P. -nudbe pod .Krasen sada! vrt 396" na uprav. Slov. Naroda. 39 >
Proda se: tSlfČlt
tov, 302 m2 parketov ra ličnih dim n-zj, parni kotel 800 mm rremera, 3 m d 'lg, nihajoči parni kotel (Pendelkessel) Naslov pove upravništvo Slovenskega Nar da. 400
• dve moški wm» • obleki, dve zimski suknji za manisega močnejšega gospoda in par mo§\ih čevljev št. 40, črn dekliški zimski plašč in površna spomladanska  jopica za starost 15 1 t Ogleda se  Gorupova ulica 3, 11. stropje, levo.
Iffe se starelJn žensko
ki bi prevzela molžo dveh krav in oskrbovane majhneea vrta za zelenjavo. Dobi za:o poleg plače v denarju in ž«vil lastna sobo s kuhinjo in kletjo Naslov pove upravništvo Slovenskega
imm n tnHasH Rte.
Pran La ovlek čevljarski mojster, Tiia^ka cesta 5. .j/o
GOSPO!! iSe IBlB!8!!8 S8&I Z2 Moj.
Ponudbe pod šifr • opravo Slov. Naro
rikant 371 * na 271
Panlno M;!
'cm.  Ponudbe p j :av. Slov Naroda.
hranjen. Poln i. ritualno v na-Pianino/358* na
3o
. |8 mM m?$m »nirja
deloma  popisane a,    ;!o:nj  n po k nca v velikosti 20X34 do 46V5s cm, odda po jako ugodni eni dražba >, tfethovnova ulica v Ljubljani.
mm. ali ea nlm ie nm oi-
Vodovodne cg-j1
v preme u l cule in 1 '/4 cole oddajam v vetiLi'i in  'udi  najmanjših nm nah ro prav nizkih cenah J. Pa^berJak. Šmartno pri Litiji. 359
v   me-tu   a!i v
H
bi zini
rod si
Jl'IIU mesta. Ponudbe pod .Podjetna 3S0* na upravo Slov Naroda. 380
^ ,k!aVu (StU!f"
in pravi Moka mei-s nski roicelan ter stara obleka. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 369
OSPOCliena,
->5na strojepisja in stenograf je, se ime.  .Bistra*,   kovinska indostiHa.
v^ale. 314
Naroda.
410
z znamko »ključ" in brez nje pri   Tvornici   čarapa, Sarajevo
Zahtevajte cenik.
Par nogavic znamke „kijuč" traja kakor 4 pare drugih.
]m n kunpnAm cr
■rstna za
venski, srbohrvatski   io nerr^Ki jelk za večje industrijsko podjetje Ob-rne ponudbe s plačilnimi po»oji na uprav. Slov.  Naroča  pod .Ko:e^poii-den' 372'. 372
Vallko električno podjetje viji išče takoj
g£ inienerja ~-
za aprejem in preračunjevan e in eno
vodilno osebo
veščo v elektrotehnički strok', za rrev-zetie skladišča, rrodaje, organizacije in zvoza. Ponudn ki z znanjem jezikov timajo prednost. Cen}, ponudbe z navedbo zahtev, prepisi spričeval, referenc in Curriculum vitae na anončni sav-od .VEDEŽ- Maribor. 399
Alojz Sinisoj
trgovec
Mi koal roj. Oni
lislji za sirena     io oro^afa
na debelo in drobno m2 po K 4*80 pri večjih naroČilih zna*en pop.ist. Steiner Anton. L;at)ijana, Jeranova ul. 13, Trnovo.
62
a,:d in za takojšnji odjem več vagonov o K 420 postaja Dobre*>oije   — Ivap fnrošak, trgovec. 428
1 ^nrnirlin stari dva 24 Iet in eden
J |lli|JUUJe, 22 let se žele seznaniti z gospodičnami pod 24 let. ki imajo veselje do izletov. Dopisi prosi'o na poštno ležeče Ljubljana I pod: .Vinko, Janko in Drago".
Pozor, trgovci s HIgIiuM!
Vsakovrstne klobuke od 161) K na l mam v veli<i zilo^i; tudi lere vi tirne
klobuke.   IY*n?o Cer^r, tovarn*? v
iJobu, presta Domtate.   Tovarna je Ji-ijena 7 minut od posraje Domžale.
Cene primemo nizke, postrežba točna.
/ečja tvornica v Ljubljani sprejme le popolnoma Izvežbai
'33rssprQ*a!lentli2?;o,
;'mo?no slov. m nemške stenografi e i\Ta začetn ce se ne ozira. Ponudbe z zahtevo plače pod .Tovarna -!42" na upiavo Slov. Naroda. 442
prima na
dere o in na drobni nrlpo-roča
i a M.  V C Vi, LlnUIana, Sodna ulica 7.
i 1 .
dohia moč, se sprejme takoj pro'i dobri plači. Ponudbe pud .Modistka 290* upravništvo Slov. Naroda. 290
in na posodo planini, harmonljt, violine in vse orode za «odbo. S ro e na dro-rna in rietielo Alfcnz Erci3::k, bivil nčitelj Ci.isb. Blatice Kou^rcsnr Pg st 15. pii nnuski cerkvi.) 8575
frfo razna n hftttiii! i pSij! k&ra!
-hnZinP *1 r^Ml^i V: štcdnja na Prostor«» sigurnost vatn ..;idyUH!b A*J liiKilCIii. i provali — Blagajne o svim veha-nama na skladištu. Asbestni ormari ~a knjige, blagajne sa pultom.
Opis na zahtjev badava
Wm \ Uroš" ZaSKS,
[lica 25., L
Telefon. 1-27
JKosiftaifar
pisači strojevi .sa latinicom ili ćirilicom. Vrpce za sve pisaće
strojeve, karbonski papir i sav ostali pribor. Ilica 25/1. Notter i drug, Zagreb. Tel. 9—27.
Vlastita mehanička radiona. Vlastima mehanička radiona.
V rtzlem se odda
omar
s 50 prvorazredno opremljenimi sobami. S hotelom vred se odda (udi restavracija s prvovrstnim inventarjem, krasnim gostilniški '.n vr*om, parkom, teraso in paviljonom ob jezeru, čolnarno s tremi eolni, avtoomnibus za 10 oseb, slaščičarna in brivnica. Za dobo in ceno po dogovoru. Najemnino je plačati eno leto naprej. Ponudniki strokovnjaki izvedo pogoje samo ustmeno pri Kendovi grajsl   upravi Bled. 431
V. Narsano Telefon 225
TIr
ZAGREB
KMfcva i c.
staro in novo priporoča  po zmernih cenah v svoji zalogi tvrdka
3ernej Sklž v 1% Z\l\±
Moderne tvorniške oprave, stroji za vse industrije, precizijsko in p;robo orodje, zastopniki   prvovrstnih tvornic, prodajna  pisarna  za Jugoslavijo tvrdke G. Rot, A. 6., U/ien l!l. Hidravli-ške naprave, motorji vseh vrst opreme za mline.
•ms«*
St. 1232 iet. II.
RAZGLAS.
421
-----------;pa   rpj-TnjST l^^PII!"
Išče se fecijš? 5DŠtsno dekle, 11 »UtOLUlJIl IffiFlM
poročena.
Lfnt'. r. ia: 15 fasuaria 1921 <
Mesto posebnega naznanila.
€3tfliarie.p'
3  Singerjevi  dobo o.' ranje:!i Svaln stro!', p?oska Sierarica, celin Jrca In en:! za Šivilje ter drugo orodje za stri de-a\ :e s kopiti vied radi ednotovan i v ■JSV^^jgJ^'S^^SSC^S^^Ln^STvV.• " ! Inozemstvo   Nasiov pove upravništvo
Siov. Narod..
če tudi z defele,  ki zna dob'o Živat' in ima !jub ::en do ofr k. Hr.nna ;n sfa. j rovan e v hiši.   Paća  po dogovora-Ponudbe pr>d  »Pošteno dekle 32SJ na unravo Slov. Narod?. 828
ffsrodna kmmz v Llubljonl
—Persšernova wlics 7. =—
priporoča prav lične
r
za lets 2921 Cena K 2fr ~.       Cena K 26-
u   Kolodvora   pri   prometni cesti sob *n 2 kuhin;i, l nuvi, vrt. elek^r. č, klet, hlevi.  Dop si pod .Prijazno S J i sranovan e 395" na upravo Slovenbk^^.-' I g i Na roj a. 395
I li W.mr:  "" ^
^ in s cer spalna soba, medina soba, sa-\Q \ Ionska garnibirz, zo'a, ol nan2, podob?, sveSilke itd. se proda na Glincah Št. 37 ob TržaŠKi cesti. 353
-&s.*«rzp^<xir*2. T^?.T^Mmjuiorf. ^m^t«
S j? @ f%\ rs a tfgjL g& S .
Zahvala.
Ker nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti za izraženo sočutje povodom težke izgube našega nam nadvse ljubljenega očeta, gospoda
Jakoba MikolN
krojača, trgovca In possstnika
izrekamo tem potom naiiskrenejšo zahvalo, kakor tudi vsem onim, ki so prebiagega v tako obilnem Številu spremili na njegovi zadji poti.
Osobito bodi izrečena zahvala gg. preč. kanoniku Ferjančiču in primariju dr. PauliČu za njunin trud in tolažbo v težki bolezni predragega nam pokojnika.
NOVO MESTO, 17. januarja 1921.
Globo&o žalujoči ostal!
za $u ^sko - industrijalnu Željeznicu, p° mogućnosti neož n en, traži se za nastup odmah. P( nnde mole se <dati nr» H naslov pCrr-rtia11 d. d. zn indusir1;n drva, ioi-iska zn^nl^^idcl;^ UiCi. - Toplice. 367
•i
LcRnrnn u
; JCTaaaaw^taji'ajijMi.|.a-r -
odda večjo p.irtiio ribjega, ricinovegfa in terpentinovega i lja, kafre, etra, glicerina in raznih drugih Spccijaiitct po ugodnih ce ah. 397
Hi?-a, popolnoma v dobrem stanju, z Je več let dobro vpeljano in leno urejeno trgovino mešanega bla^a, na drobno in deb-lo. posebno pripravna tud-za vinsko trgovino, vs=- važne točke okupile, torej konkurenca iz-kl učena, ter dobro id-ča ml katna z obširno okr 1 co, dva tnvorna auta tip Fiat 18 P in 18 BLR, zidnji malo rabljen, za podictr.ega trgovca zlata jama, se proda z vsem inv ntarjem eventualno tudi brez n ega. Tvrdua Pccr-:og-r & Petelin, Sv. Peter na Erausu- 374
Vodstvo tovarne čokolade in ii-kef.iev oo. trnp;stov. Raihenburg o. Savi, priporoča svoje pro.zvo-de v ra?l Čnih oblikah.
Deželna vlada za Slovenijo je z naredbo z dne 4. januarja 1921 dovolila uvedbo ntestnega občinskega dav <a od pre-^jicči^č in v u'nhiisBl*
Stranke, ki bodo imele plačevati to davščino, se opozarjajo na določila te naredbe, priobčene v Uradnem listu št. 5. z dne 17. januarja 1921 s pozivom, da se brez odloga javijo osebno pri mestnem magistratu (knjigovodstvo) v svrho popisa in odmere davščine, ki je stopila glede prenočišč z dnem 17. januarja 192i in glede vozil z dnem 1. januarja 1921 v veljavo.
Mestni mag!s!rat Uuhljanski,
dne 18. januarja 1921.
Dob! se po vseli bf Trg ve' popust. -orog»*ri?l A- KA*JI5, F.-Iofrl^aouj tiCav      ulica &t 1.
riijših trgovinah. E G avna zalopa v i
pravo pssnicno tetivo, kkj
v list č h (Kalt-SBlflllte), ccvHaiie proizvaja
9?
1S¥
s- \
Jvr rnica kendčkUi proizvoda* Zaqrsb, §anBucić va ul. 5
» 3 325T^BB!BMBa5HI9aHBaS
ll!!EI15l]^lHliHll£llHllll53!s3
za trgovino in industr io, Zagreb, Jurišićeva ulica 6,
kupuje in prodaja
koruzo, fižol, oves
in vse drugo žito in mlinske proizvode. Vedno v pripravi promptno blago za
pasivna kraje.
TeleSan 19-20 Brzolavi: Korana
Podružnica: Gosp?ć. VrhovSne, Pitomaca.
iHliElIšlfšlEšIlElfšlIalillllllsllšlIs]
I
Draž
Prevzel sem zastopstvo prvo-\r tnih tvornic:
rnd'm elektrotehnični mate-f Ji ri!?!9 be-crskci železo, razll-BS 'en Iztezm mgteri;a! In mo-i.l   terie. Zahtevajte ponudbe
I
G*orqie Gruitc
j geogr?^, J.ti!elina uL 15.
Vsled sklepa okrajnega sodišča v Mokronoga z dne 27. decembra 1920 št. P 82/10 95 se vrši dne 31. prosinca 1921 ob 9. uri   dopoldne v Mokronogu v pisarni  podpisannga notarja ko* sodnega komisarja prcstsvolfnA drffiba Krilčntkovih zenVitš vlož. šfev, 70, 151 kat. efc£. Mokronog, vloi. fitev- 22 rt obč. Bistrica, vi. št. 217 hat. obč. Lakono In 12 vi j j 497 k. o. Lakenc, cnnjeulfa na 23S.960 kron.
Prodajo se parcele posamezno, le nekatere v skupinah v smislu dražbenih pogojev.
Vsak ponudnik mora pred dražbo založiti deseti del izklicne cene, ki znaša za vsa zemljišča 236.960 K. Pod izklicno ceno se ne bo prodajalo. Natančnejši dražbeni pogoji so na vpogled ob uradnih urah v pisarni podpisanega v Mokronogu.
MOKRONOG, dne 17. prosinca 1921.
Gregor Demšar, 1. r. notar kot sodni komisar.
— Brzojavni naslov: Bauka Ljubljana. —
Delniška ^S^vnica 50,000.000 — kron.
Podružnice v Splitu, Celovcu
Izvršuje vse bančne posle najlculantrieje.
hW Sprejema is?i
vloge na icnliiiee m fekoei racu^
lltlL
Stritarjeva oslica šfev. 2.
Pezervni zaklad) 4S.Q00.000*— kron.
—  Telefonski stevUka 261 Jo 413.
I
GBavnica z rezervami 95.000.003-— km~.
Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Maribom, Borovljah, Ptuju in Brežicah.
Prodaja srečk razredne loterije.
GCupuie in prodsls vsa vrste vrattaasg^ih pj^Irjej, valut
in dovoljuje
proti ugodnemu obrestovan!u
^a w «£s o *
mmm
>