*]wiiij.iene tn abheiMHeente Let® XXIILf št« 21$ t!pr lvnišivo uuDliana fucaniieva ulica 5. Telefon «. *l-22 U M 51-24 lnseratm oddelek; L|at>l)aaa, Puccinijeva nlica 5 Teleton il-2? do 51-26 Podružnica 'Novo mesto: ljubljanska cesta 42 Računi zb ciubliansRo pokraiino pri poštno-čekovnem javodu št 17.749, za ostale kraje Irsii e Ser\iz!o C.onti Cort. Post. No 11-3118 Ljubljana, sobota 25. septembra 1943 Preis — Cena — ftmiii i-zhaja raak da« raaen ponedeljka Ntto^aisi zaaia mesečno Lir 18.—. M Joonmatfo vključno s »Ponedeljskim Jo-tromc Lir 36.50. Urednilt vo : Ijobljaaa, Puccinijeva nlica it. 5. — Telefon kev. 31-22, 31-23, 31-24._ Rokopisi i e ne vračajo. P J* M sser Sieg der deutschen U-Boote 12 telndiiche Zerstorer versenkt, 3 wcitere torpediert und 9 Handels. fichlile mit 46.500 Tonnen versenkt, 2 weitere torpediert Aus dem Fiihrer-Hauptquartier, 24. Sept. Das Oberkommando der \Vehrmacht gibt bekannt: An der siidfcchen und mittleren Ost-front dauern die Abvvehrkampfe an den bisherigen sehvverpunktabschnitten mit unvern inderter Heftigkedt an. Am Fiubanbruckenkopf und ostvvarts Melitopol vvurden starke temdliche Angriffe abgevviesen, Ubersetzversuehe der Sovvjeti! uber den mittleren Dnjeper an mehrerem Stellen vereitelt. Nordo stvvarts Saporoschae und bei De-nvidovv jrelang es durch entschlossene Ge-genangriffe unserer Truppen durchgebro-chene Sovvjetregimenter zu vlernichten und dabci Gefangene und Beute einzubringen. Die Luftvvaffe entlastete durch Angriffe zusammen f'fasster Verbande die in schvveren Kiimpfen stelaenden Truppen des Heeres. An der Eismeerfront fiihrten schnelle deufcsche Kampfflugzeuge erfolgreiche Angriffe gegen sovvjetische Unterspeboot-stutzpunkte und Naehschublager. Im Ver-laufe dieser Angriffe schossen die Jagd-fliegerverbiinde innerhalb 24 Stunden ohne cigene Verluste 45 feindliche Jagdflug-zeuge ab. In Siiditalien griff der Feind gestern mit starken Kraftrn bei Sak»rno und ®on-tnrsi an. Wahrend die Kampfe im Ab-schnitte Salerno noch im Gange sind, vvurde der feindliche Angriff im Siidvvesten von Contursi nach hartnackigem und er-bittertem Kingen und besonders hohen feindlichen Verlusten abgeschlagen. Die mit der Masse auf der Insel Cefa-lonia eingesetzte italieruisehe Dtivison »Aquif< hatte sich nach dem Verrate Ba-doglios gevveigert die Waffen zu strecken und die Feindseligkeit eroffnet. Nach Vorbereitung durch die Luftvvaffe traten die deutschen Truppen zum Angriff an, braehen den Widerstand und reahmen die Haftnstadt Argostoli ein. Abgesehen von 4000 Mami, die rechtzeitig rtie \Vaffen niederiegten, vvurde die Masse der auf-standischen Divisionen mit dem Divisions-stabe im Kampfe vernichtet. Am 22. September versuchten britische Kleinstunterseeboote in die norvvegischen Scheelengevvasser einzudringen. Sie vvurden bei diesem Versuch rechtzeitig erfasst und vernichtet, bevor sie zu einem Erfolg kommen konnten. Ein Teil der Besatzun-gen geriet in Gefangenschaft. Angloamerikanische Fliegerverbiinde ver loren am gestrigen Tage bei Angriffen gegen Orte im Kiistenraume der besetzen Westgebiete, durch die besonders die Stadt Nantes schvver getroffen vvurde, 15 Flugzeuge. Britische Bomberverbande unternahmen in der vergangenen Nacht erneut terrori-stisclie Angriffe gegen Mannheim, Lud-vvigshafen, Darmstadt und Aachen. Es ent-standen Verluste unter der Bevolkerung und zum Teile erhebliche Schšiden. 33 Ab-schiisse vvurden bisher festgestellt. Schnelle deutsche Kampfflugzeuge be-kampften in der Nacht zum 24. SepCem-ber Flugstiitzpunkte und andere militiiri-sche Ziele in S ud - und Mittelengland. Die feindlichen Verluste beim Terroran-griff in der Nacht vom 22./23. September haben sich auf 27 Maschinen erhoht. Deutsche Unterseeboote griffen nach wochen-langer Fause iiberraschend den feindlichen Geleitverkehr im Nordatlantik an. Es ge-lang einer Unterseebootkampfgruppe einen nach Amerika fahrendes und ungevvohnlich stark gesichertes Geleit anzugreifen, bei dem der Angriff gegen die ausserordentlich zahlreichen Geleitzerstorer der Aussen-sicherung gefiihrt vvurde. Hiebei erzielten die Unterseeboote einen einmaligen Erfolg. In tagelangen hartnackigen und erfcitter-ten Kanipfen vvurden 12 feindliche Zerstorer versenkt und 3 vveitere torpediert. Ihr Sinken ist vvahrscheinlich. Starker Nebel behinderte die Fortsetzung der Operatio-nen. Trotzdem vvureden aus dem Geleitzuge noch 9 Schiffe mit 46.500 BRT versenkt und 2 vveitere torpediert. Grmie vittoria dd sottomarlni gertnaitlci i 2 caccia-torpediniere aifondate, tre altre silurate e 9 navi mercan-tOi di 46,500 ton. alio ndate, altre due silurate LVail Quarti'ere generale del Fiihrer, 24 settembre. II Comando supremo tedesco conaunica: Nel settore meridionale e centrale del fronte oriere.lale continuano con non mino. re accanimento i combattimenti difensivi nei punti di gravitazione. Sulla testa di ponte del Cuban e ad est di MeUtopol sono stati respinti forti attacchi nemici e tentativi sovietici di oltre-pastoro'.je e presso Demidov con risoluti contrattacchi ad annientare regimenti so-vietici che si erano infiltrati; sono staiti eatturati prigionieri e bottino di guerra. I^a Lnftv/affe con reparti compatti ha afl<^ggerito le truppe impegnate in gravi combattimenti. Sul fronte del Mar glaciale velivoli te-deschi dfi combattimento sferarono riusci-ti attacchi suile base dei sommergibili so-vietici e sui magazzini di deposito. Duran-te questi attacchi j reparti della caccia abljattevono in 24 ore 45 caccia nemici snbire alcune perdite. Neintalia meridionale il nemico attac-rava ieri con ingenti forze presso Salerno p Contursi. IMentre nel settore di Salerno uuran© aneora i combattimenti, 1'attacco nemico a sudovest di Contursi fu respinto tlopo ostinati ed esasperati combattimenti che eansarono al nemico gravissime perdite. La divteione ftaliana Aqui, ammassata suirisola di Cefalonia, non volle arrender-sl dopo il tradimento di Badoglio ma fni-zia.va le ostilita. Dopo i prepamtivi della Luftvvaffe, le truppe tedesche passavano airattacco, infrangendo la resistenza ed f>ccupando la citta marittima di Argostoli. Meno 4000 uomini, che avevano tempesti-vamente deposto le armi, il resto della di-visione ribelle insieme allo stato maggiore fu annientato nella lotta. 11 22 settembre gruppi di piccolissimi sommergibili britannid tentavano di pe-netrare nelle acque della costa norvegese. Ma prima che ottenessero qualche suc-cesso, esse furono a tempo caitturate e dis-trutte. Parte dell'equipaggio fu fatto pri-gioniero. Reparti dell'aviazione anglo-americana durante attacchi nella giornata di ieri su localita del territorio costiero occupato, perdevano 15 aerei; durante gli attacchi fu colpita speciabnnete la citta di Nantes. Nella seorsa notte reparti di bombardie-ri britannici ripetevano attacclii terroristi-ci su Mannhe.m, Ludvvigshafeu, Darmstadt e Aachen. La popolaziene civile su-l'va perdite e considerevoli danni. Secondo gli acceitamenti fatti finora, ;ono stati abbatturfci 33 aerei nem"c Nella notte sul 24 settembre apparecchi veloci da combattimento teskusi za prehod sovjetskih čet čez srednji Dnjepr na več krajih preprečeni Severno od Zaporožja in pri Demklovu je uspelo z odločnimi protinapadi naših čet uničiti sovjetske polke, ki so prodrli, pri čemer so bili zajeti ujetniki in vojni plen. Letalstvo je s strnjenimi oddelki razbremenilo v hudih bojih se nahajajoče čete. Na fronti ob Ledenem morju so izvršila nemška bojna letala uspešne napade na sovjetska podmorniška oporišča in oskr. bo vid na skladišča. Med temi napadi so sestrelili oddelki lovskih letal v 24 urah brez lastnih izgub 45 sovražnih lovcev. V južni Italiji je napadel sovražnik včeraj z močnimi sMami pri Salemu in Con-tursiju. Dočim boji v odseku pri Salernu še trajajo, je bil sovražni napad južnorca-padno od Corttursija po trdovratnih in ogorčenih borbah zavrnjen, pri čemer je imel sovražnik izredno hude izgube. Italijanska divizija #Aqui«, ki je bila v množicah razmeščena na otoku Kefaloni-ji, se po izdajstvu Badoglija ni hotela vdati ter je pričela sovražnosti. Po pripravah letalstva so prešle nemške čete v napad, zlomile odpor in zavzele pristaniško mesto Argostoli. Z izjemo 4000 mož, ki so pravočasno odložili orožje, je bila množica uporne divizije skupno z divizijskim štabom v borbi uničena. Dne 22. septembra so poskušale skupine rajmanjših angleških podmornic vdreti v norveške obalne vode, bile pa so pri tem poskusu pravočasno zajete in uničene, preden so mogle doseči kak uspeh. Del posadke je bil ujet. Angleško ameriški letalski oddelki so izgubili včeraj podnevi pri napad li na kraje na zasedenem zapadnem obaln m področju, pri katerih je posebno hudo trpelo mesto Nantes, 15 letal. Oddelki angleških bombnikov so izvršili v pretekli noči ponovne teroristične nap v*e na Mannheim, Ludtvigshafen, Darmstadt in Aachen. Civilno prebivalstvo je imelo izgube in deloma je bila povzročena znatna škoda. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo sestreljenih 33 sovražnih letal. Nemška brza bojna letala so napadala v noči na 24. september letalska oporišča in diuge vojaf-kc cilje v južni in srednji Angliji. Sovražne izgube pri terorističnem napadu v noči od 22. na 23. septembra so se povečale na 27 letal. Nemške podmornice so po večtedenskem odmoru presenetljivo napadle promet sovražnih konvojev na severnem Atlantiku. Skupini nemških podmornic se je posrečilo napast, velik, v Ameriko namenjen in izredne močro zavarovan konvoj. Napad je bil usmerjen predvsem na izredno številne spremljevalne rušilce zunanje >bram_ be. Pri tem so dosegle podmornice edinstven usj/eh. V večdnevnih trdovratnih in ogorčenih borbah 90 potopile 12 sovražnih rušUcev, 3 nadaljnje pa torpedirale. Verjetno so se tudi potopili. Gosta megli je ovirala nadaljevanje operacij, kljub termi pa je bilo potopljenih v ko.ivoju ie 9 ls-dij s skupno 46.500 tonami, dve nadaljnji ladji pa sta bi"i torpedirani. Izjalovljeni angleški načrti o nagli zasedbi Italije Obnovitveno delo Tokio, 24. sept. DNB. Med Manillo in Tokiom ter drugimi važnejšimi japonskimi mesti je bil obnovljen telefonski promet. Berlin, 24. sept. O položaju na južnoita-lijanski fronti so se zvedele naslednje podrobnost' : Pred dvema tednoma v Tarantu izkrcane angleške čete prodirajo še zmerom zelo oklevaje in zelo previdno ter tipajoč na vse strani proti nemškim zaščitnim oddel. kom in predstražam. V močvirjih južno od Garganskega polotoka so se angleški prednji oddellu. ki prodirajo v smeri proti Bar-leti, zapletli v majhne spopade z nemškimi oddelki, nato pa so se morali zopet umakniti. Severno od Potenze je prišlo med posameznimi nemškimi vojnimi skupinami in angleškimi prednjimi oddelki do spopadov, ki pa Angležem zaradi razdejanih poti po goratem ozemlju v tem delu Apenincv niso prinesli nobenega odločilnega uspeha. Nemški oddelki so se. v tem predelu nato peča si ločili od nasprotnika. Dne 21. septembra je sovražnik samo n področju pri Oontursiju izvedel močnejše, toda krajevno omejene napade proti nemškim postojankam, bil pa je po precej znatnfh izgubah tudi zavrnjen. Na drugih mestih južnoitalijar.ske fronte je prišlo samo do obojestranskega topniškega obstreljevanja. Stockholm, 24. sept. DNB. »Bitka pri Salernu je samo predigra in uvod v mnogo večje boje« je naglasilo neko londonsko poročilo preteklega tedna. Angleški tisk izjavlja v svojih razpravah o vojaškem položaju, da rapredcvanje angleških in ameriških čet žal ni v skladu s prvotnimi pričakovanji. Iz nekega poročila »Ex-change Telegrapha« je razvidno, da so za. vezniki 14 dni po izkrcanju držali črto povprek južne Italije. V dobro poučenih krogih pa vedo natančno- da je b;lo določeno, da bi morale biti zavezniške čete 14 dni po izkrcanju ob Padu, ne pa pri Salernu. Neki poročevalec londonskega radia pravi: »V Italiji smo gradili predmostje na enem koncu evropske celine, prodirati pa moramo še na razdalji več ko 400 angleških milj po italijanskem škornju, preden se bomo sploh približal' meji Nemčije Nevv YOrk, 24. sept. Newyorški listi pišejo, da bi bila morala biti Italija že sredi septembra vsa v zavezniški posesti, priznavajo pa, da se je ta načrt decela izjalovil. Stockholm, 24. sept. DNB. V Angliji postaja kritika Churchillcve in Rooseveltove itarjanske politike vedno glasnejša. Politični in vojaški komentatorji londonskega tiska trdijo soglasno- da je treba anglo-ameriško vejno in pol;t;čno vodstvo opomniti, naj belje izkorišči čas. Londonska kritika je zlasti nevoljna z zavlačevanjem pogajanj z Badcglijevo drušč'ro. Zelo za-merjajo listi tudi okcliščino, ker se Anglo. sasi niso polastili prnv:časno osebe Duceja. Temu zavlačevanju in c;ncanju postavljajo Rusi nasproti hitrost, s katero delujejo Nemci. »Dagens Nycheter« navaja uvednik »Observerja«. ki pravi, da je togo vzdrževa-je zahteve po brezpogojni predaji Italije povzroč:lo zastoj v razvoju dogodkov ki ga bo trob? drago plakati z ameriške in angleške krvjo. Eden izmed najbolj znanih vcjašk:h piscev, generalni major Puler, ogorčen očita počasnost anglo-ameriškega vodstva ter se zavzet vprašuje kdaj bodo anglečki in amerišk' a;e erali spoznali, da je v vejni srl vna stvar strategija. Puler pravi, d^ b' bilo za anrrlo-amcriške stratege bol'e. ako bi se mani bavil: s polit:ko. V Londonu terej za me rja j o ChurclrUu in Rocseveltu, ker sta znali tako slabo izkoristiti zahrbtno izdajo Badogl jeve klike. O.-itno so si d te zarete obetali več 'n so sedaj v sve ih radah grenko razočarani. V to bojevito r zpoloženje pada po-vratek Churchilla iz Amerike, čeprav so Oiiuichillu vdani kregi na delu. da bi mu ustvarili v parlamentu ugodno ozračje, prav londonski dopisnik »Stockholms Tid-ningena«, bo imel v parlamentu težko stališče. Jasna fronta Berlin, 24. sept. V nekem berlinskem industrijskem podjetju je govoril minister dr. Ley, ki je med drugim dejal: Fronte so jasne. Na strani sovražnika- so izdajstva, nesramnost in nizkotnost kakršne svet še m videl. Na naši strani pa so možje zvestobe in časti, bojevniki in vojaki pravega dostojanstva in odločnosti. Film o Mussollnijevi osvoboditvi Berlin, 24. sept. O drzni csvoboditvi Duceja objavlja nemški filmski tednik senzacionalne posnetke. Slike prikazujejo drzen pristanek padalcev in gledalci doživljajo veliki trenutek, ko stopa Duce iz svoje ječe v svobodo, ter so tudi priče prvega zopetnega sestanka Duceja in Fiihrerja. Ta film je dokument velikega zgodovinskega pomena. Badoglio v zaledju anglosaške bojne črte Bern, 24. sept. DNB. Angleška agencija »Echange Telegraph« javlja iz glavnega stana Eisenhovvrovega: »Tu se uradno potrjuje, da je maršal Badoglio na varnem nekje za bojnimi črtami zaveznikov.« London, 24. sept. Kot govornik vlade je trdil lord Cramborn, da kapitulacijski pogoji za Italijo nikakor niso bili brez-častni, drugi govornik pa je dejal, da so ti pogoji tako težki, da se je moglo edino od Badoglija pričakovati, da jih bo sprejel. Kairo, 24. sept. Angleški 1'sti poročajo o demonstracijah v abesinskih mestih zaradi sodelovanja Angležev z Badoglijem. Tudi neguš je kritiziral angleško stališče do Badoglia. Viktorja Emanuela bodo prepeljali v Kairo Stockholm, 24. sept. švedski 'isti poročajo iz Londona: Viktorja Emanuela bo.lo verjetno prepeljali v Kairo, ker je angleška vlada odklonila njegovo preselitev v angleško prestolnico. Abesinski Neguš je protestiral proti temu, da se Viktor Emanuel še vedro naziva za abesinskega cesarja in da nosi maršal Badoglio še vedno naslov vojvode Addis Abebe Obnova letalskega presneta med Nemčijo in Italijo Berlin, 24. sept. Začasno ukinjeni letalski promet med Italijo in Nemčijo je bil z današnjim dnem obnovljen. Letala Luft-hanse bodo zopet obratovala ob delavnikih na progi Berlin -Monakovo— Benetke— Milan v obeh smereh. Rojstni dan tajskega kralja Bangkok, 24. sept. DNB. Na Tajskem je bil svečano proslavljen 18. rojstni dan kralja Ananda Mahidola. Vsi uradi in vse šole so bile v proslavo dneva zaprte. V kraljevi palači so se ves dan zglašale po-klonitvene deputacije- ob 11.30 pa je bila v navzočnosti regentskega sveta svečana ceremonielna proslava. Kralj Ananda Ma-hidol se je redil 20. septembra 1925 v Hei-delbergu v Nemčiji. Tri mesece po njegovem rojstvu ga je vzel njegov oče s seboj na obisk v Francijo in druge evropske države. Ko je bil mladi princ star 9 let, je odpotoval njegov oče v študijske svrhe v Evropo. Ko se je mudil v Švici, je kralj Rana VET. odstopil in mladi princ mu je sledil na prestolu. Strašna lakota v Indiji Delhi, 24. sept. Iz indijske pokrajine Bengalije poročajo, da je v prvih 14 dneh tega meseca umrlo za lakoto nad 3000 Indijcev. Pridružila se je še epidemija kolere in legarja, ki je prav tako zahtevala na tisoče smrtnih žrtev. Stockholm, 24. sept. DNB. Strašna lakota v Indiji jc zavzela tak obseg, da se je tudi Reuter v svojem poročilu moral odločiti, da objavi podrobnosti iz r&ziprav v indijski zakonodajni skupščini o položaju prehrane. Reuter ugotavlja, da so govornici pokrajinskega parlamenta, v KaUcusti I od al i skrajno temno siiko o bedi v Ben-gaSIji. Neki po3'.anec iz Burdvana jc poročat, da umre v mestu Burdv&nu zairadi n-kote vsak dan povprečno 20 do 25 ljudi. Sestradane ljudi vsak dan pobirajo po oe-stab in jih dovajajo v bolnice. London, 24. sept. Angleški minister za Indijo je priznal, da zavzema lalkota v indijski pokrajini Bengaliji vsak dan večji obseg. Tudi Bombayu in Madrasu je pomanjkanje živil vedno večje Voditeljica indijskih žen. ki je prepotovala Bcngalijo, je v svojem poročilu ugotovila, da so razmere naravnost srašne. Angleške oblasti niso storile ničesar za olajSanje bede. Indijska vojska Šangliuj, 24. sept. V južnokitajskem mestu Kanton so se vsi za orožje sposobni Indijci prijavili za vstop v indijsko narodno osvobodilno vojsko. Igra plutokratov z malimi narodi Os/o. 24. sept DNB. Kakor je preteklo nedeljo ugotovil radio v Oslu, je bila severna Norveška že 1. 1920 zaznamovana na nekem ameriškem zemljevidu kot sovjetska dežela. Na Norveškem so še živi ljudje ki pričakujejo svo;'.i rešitev, kar pomeni zanje vrnitev k dclrčkom in izkoriščanju ra škodo delavnega ljudstva, v Angliji ali celo v Ameriki, pri tem pa pozabljajo, je pripomnil govornik v radiu, da ti dve državi nista nikdar mogli pomagati'niti Norveški n:tj Evropi. Boljševizem jima ne bi nikdar dovolil, da bi uveljavili svoj vpliv. Da'o bi se stokrat do-kazati, kako ie angleško-ameriški duali-zem izdal Evropo in ji na milost in nemilost -zrcčil vplivnestnemu področju Sovjetske zveze. Mali mozaik iz I. 1920 kaže. da zadržanje svobodnih Američanov v tem pogledu ni niti nič novega. Tedaj je namreč izšel v Ameriki pomembnejši at-lant, v katernrr je bilo poleg zem'jevidov tudi več originalnih prispevkov znamenitih piscev, kakor maršala Focha. Lloyda, Wilsona itd. Za Norveško je zanimivo, da je v tem atlantu zemljevid Evrope, ki označuje vse severno norveško ozemlje pri Varaneu z mesti Vardo. Vatso in Kir-kent 1 kot sovjetsko ozemlje Tu se zopet kaže metoda plutokratov, da teptajo pravice malih narodov, ne da bi se potrudili, da bi vsaj njihove meje pravilno poznali. OsK>, 24. sept. Norveški list »Afton-Po-sten« piše o izdajstvu Evrope: Severnoameriškemu predsedniku gre samo za to, da dobi od Anglije zagotovHo pomoči v orožju proti Japonski. Roosevelt je zaradi tega brezpgojno pristal na to, da se Evropa prepusti Sovjetom. Fantastični židovski načrti Berlin. 24. sept. Židovski sovjetski pisatelj Moli p:še o namenih sovjetskih Židov glede Nemčije. Moli trdi. da bo Rusija zahtevala, da se 10 milijonov Nemcev pošl e za dobo 10 let na prisilno delo v Rusijo. Tj načrt pa se bo izjalovil na odporu 'n repremagljivi odločnosti nemilega ljudstva. ,Vew York. 24. sept. Židovski bančnik in svetovalec urada za vojno proizvodnjo Baruch je dejal nekemu zastopniku tiska: »Letalski napadi na Evropo, naj odpro evropski kontinent ameriški trgovini«. Iz te izjave se jasno vidi, da smatrajo židovski velefinančniki bombardiranje evropskih mest kot dobrodošlo sredstvo za uvedbo finančne diktature v evropskih državah. Baruch si niti ni prizadeval označiti teh napadov kot napade na vojaške cilje, marveč priznava, da hočejo židje le verižiti na stroške Evrope. Prcfriangleški izgredi v Ankara. 24. sept V Palestini prireja arabsko prebivalstvo protestna zborovanja zaradi prisilnega novačenja arabskih mladeničev za angleško vojsko. Demonstranti so razbil' angleške vojske za novačenje. Kronika Porjurki radarji s?3f!h Terorist črn napadi Angloanr::rik ance v niso megli ruoarjev v Porurju 'pregnati z nj hovih delovnih mest. Pcrurski rudarji jo o:-.ran na svojih postojankah, a mnogi izmed njih, ki &o doslej — nekateri po večkrat — že izgubili vso svojo imovino, kljub vsemu niti ne pcmišljajc, da bi zapustili svoje delo. Dobro se zavedajo, da je kopanje premoga ena najvažnejših nalog domovinske fronte. Podjetja se v največji meri zavzemajo za svoje delavce. Pomagajo jim kadar iščejo novih možnosti naselitve ter jih oskrbujejo z obleko in živežem. Porurje je cd začetka vojne do avgusta ietes doživelo nad 700 letalskih alarmov, kar pomeni, da so morali ti rudarji takej po vrnitvi i dela prav tolikokrat hiteti v zaklonišča, ali pa. če so bii na delu pod zemljo, so bila ogrožena življenja nj hcvih žena in otrok. Rudarji, ki so pravi mojstri v delu pod .zemljo ter imajo velike izkušnje, kar tiče varncGti, SO' sami zgradili svoja zaklomšča kar se da sigurno pred bombami. V majhnih delovnih zajcdnicah so se organizirale njihove družine ter sj ureailc svoje zašč:tnc rove. Pod železniškimi nas"pi. pod starimi, opuščenimi opekarnami ali v gostem grmovju so rudarji zgradili varna zaklonišča za svoje družine. Zaradi njihove strokovne usposobljenosti jim po-gostokrat pripada tudi dolžnost, da rešujejo sosede. ki so j;h ruševine bombardiranih poslopij zagreble ped seboj. To jc kajpak zelo težko delo in zahteva pogostokrat napera več dni in noči. Brez rudarskih reševalnih oddelkov si dandanes ne moremo predstavljati Porurja. Brez prigovora so porurski ruda.ji sprejeli tudi težko odgovorno nalego reševalcev, ker vedo, da s tem najbolje in najuspešneje odgovarjajo sovražnim terorističnim napadom iz zraka. * * Smrt vitjrza železnega križa. Dva dni po svoji 75. letalski zmagi se nadporoč-rnk Hans Rohrig, vodja letalskega lovskega oddelka, s peleta na južni fronti ni več vrnil. Rohrig je bil odlikovan z viteškim križcem železnega križa. * Tečaji nemščine v Rumuniji. Lektorati nemških akademij so v vseh večjih rumunskih mestih uvedli tečaje, ki se jih udeležuje veliko števdo Rumunov. Samo bukareski lektorat je v zadnjem letu priredil 50 jezikovnih tečajev, ki jih je obiskovalo 2000 ljudi. V tečajih se udeleženci učijo tudi stenografije, trgovske korespondenci in nemške književnosti. * Ob osmi obletnici priključitve Košic Madžarski, ki bo 8. novembra, je bilo sklenjeno. da bo na glavnem trgu postavljen spomenik admiralu Horthyju. Nadalje nameravajo zgraditi nev magistrat in stanovanjsko kolonijo 100 delavskih hišic, ki bo imela svojo cerkev, šolo in športno igrišče. * »Dan bolgarske zemlje«, ki so ga vselej .svečano praznovali na dan 14. septembra. Je bil lotos z ozirom na splošno žalovanje za kraljem Borisem manj slovesen. * Nov komet je odkril rumunski profesor Dajmaca. Observatorij v Bukarešti raziskujte njegova opazovanja, zabeležena 3. t. m. Medtem se je tudi že posrečilo 9. t. m. ob 3.21 komet fotografirati. Komet je veličine 8, ima kratek rep in se je pomikal naglo proti severozapadu. * Avtomobilska nesreča tuniškega beja. Iz Tunisa poročajo, da se je na povratku z neke verske svečanosti, avtomobil, v katerem se je vozil tuniški bej, ponesrečil. Njegov starejši sin princ Kadli je težko ranjen, šofer pa mrtev. Bej sam je estal 1 šičkih. Zdaj je bilo v Celovcu objavljeno, podgane, mrčes in bacile. — Prav tiste dni, ko smo*čitali njegovo prošnja za dober svet, smo po vseh ljubljanskih dnevnikih bi ali tudi opozorilo, naj ljudje ne puščaj a zabojčkov s smetmi na ulicah, da se z raznimi ostanki ne rede miši in podgane. če bj po navodilih mestnega fizika-ta povsod pazili na snago ter ne bi bilo nikjer smeti, v sedanjih časih pač tudi miši in podgane ne bi mogle do hrane. Naposled pa v listih tudi vsak dan med oglasi beremo priporočila najrazličnejših in zanesljivo učinkovitih sredstev zoper tako nadlego. u— Nesreče. Na kirurški oddelek ljubljanske splošne bolnišn ce so sprejeli zadnje dni spet nekaj ponesrečencev. 7 letna šoferjeva hčerka Ed.ta Mezetcva iz Ljubljane je padla in si zlomila levo nogo. Z vrelo vodo se je oparila po živetu 17 letna služkinja Roža Koširjeva iz Ljubljane. 58 letna zasebnica Terezija Cerai jeva iz Ljubljane si je pri padcu zlomila desno nogo. 68 letni zasebnik Andrej Masle iz Ljubljane pa je padel z lestve in dobil notranje poškodbe. u— Na II. moški realni gimnaziji v Ljubljani — Rakovnik bodo 29. septembra od 9. ure dalje naknadni popravni in prejemni izpiti za učence. Ki la opravičenih vzrokov niso prišli pravočasno k izp.tom. Vpisovanje učenccv za solsko leto 1943-44 bo 2. oktobra od 8. do 11. ure za vse učence od II. do VIII. razreda po razredih, dne 4. oktobra od 8. do 12. ure v tajniKovi pisarni za učence, ki vstopijo v I. razred, m za repetente I. razreda, 5. oktobra bo cd S. do 11. ure vpis učencev z drugih zavodov in za ucence zamudnike naše gimnazije. K vpisu mora prinesti vsak učenec da\*čno potrdilo, lanskoletno spričevalo f četrto- in petošolci spričevala nižjega tečajnega izpita) in prijavo, ki jo dobe v soli, kolkovano s kolkom za 20 lir; učenci, ki preteklo šolsko leto niso bili učenci našega zavoda, morajo prinesti tudi krstni list. Vsak učenec plača pri vpisu prispevek za zdravstveni fond. učila in dijaško knjižnico, oni učenci pa, ki piacujejo sami ali njih starši več kot 304 lire letnega davka, plačajo tudi šolnino. Natančna navodila so razglašena v I. nadstropju gimnazijskega poslopja. u— Na gostinski strokovni nadaljevalni šoli v Ljubljani bo vpisovanje učencev v vse razrrde 1. in 2. oktobra od 9. do 12. ure v šoli na Pri-vozu št. 11., Pouk se prične dne 11. oktobra. u— Gospodinjska šola »Mladika«. Vpisovanje za šol. leto 1943/44 bo dne 27. in 28. septembra od 10. do 12. ure v Kollmannovem gradu. u— Prijave za vpis v trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska 15 (Enoletni in Višji trgovski tečaj) se sprejemalo dnevno. Informacije in nove brezplačne prospekte daje ravnateljstvo. u— Ortopedski zavod, Miklošičeva cesta 19'.I Cpalača Vzajemne zavarovalnice) posluje vsak dan. Ortopedska telovadba — masaža — ultra kratki valovi — faradizacija. Začetek tečajev za športno gimnastiko in akrobatsko 1. oktobra. Urnik tečajev: redno ob ponedeljkih in četrtkih te. otroke od 16 do 17. za gospodične od 17.30 do 18.30. za gospe od 8 do 9. Za fante po dogovoril. u- - Kopališče Iliri.ia. Uprava kop^lšča pro'l s^zrnske abonente, da odnesejo oMeko itd. nai-kaonejC do 27. t. m. med 13. in 16. tiro. Po tem dnevu bo kopališče zaprto in zdajanje oblek ne b^ več mogoče. u— Vpisovanje v šolski zbor Glasbene Matice traja vključno do torka 23. t. m. Zborov pouk je brezplačen, vodi ga ravnatelj Mirko Polič in prijave sprejema pisarna Glasbene Matice. Dobrodošel je vsak. ki ima le zdrav glas in mutacijo že za seboj. u— Za onemogle in stare Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevi ulici je g. B. Motoh, Ljubljana, Krekov trg 11, podaril 200 lir v počastitev spomina pok. g. Slavka Janeša. Mestno županstvo izreka dobrotniku najtoplejšo zahvalo tudi v imenu pedpiranih. l'oiastite raine z dcLmni deli! u— Za nedeljo si izposodite gramofon in lepe moderne plošče pod ugodnimi pogoji pri tvrdki Everest. Prešernova 44. u— Odhlokiranje srednjih valov na Vašem radio aparatu Vam izvrši vestno in hitro tvrdka tEverest«, Prešernova 44. Z Gorenjskega Prodaja prašičkov rejcem je poslej dopustna s posebnim dovoljenjem. Zadnja leta se je v Nemčiji pokazalo, da je treba zvišatj stanje svinjereje in zlasti na Koroškem so temu pozivu vneto sledili. S tem jc naraslo povpraševanje po pra- nepoškodovan * Dober pridelek sladkorne Pese v Bolgariji. Kakor poročajo iz Sofije, nameravajo v Bolgariji letos uporabiti ves pridelok sladkorne pese za proizvodnjo sladkorja. Povprečen odstotek sladkorne pese znaša 14 do 15, tako da se iz ene tone sladkorne pese lahko dobi 120 kg sladkorja. Na ensm hektarju zemlje se povprečno prideš 15 ton pese. Vobče se pričakuje da bo letošnji pridelek sladkorne pese v Bolgariji za 50 odstotkov boljši kakor lani. Celotna proizvodnja sladkorja utegne po približni cenitvi dose-či 45.000 ton. IZ LJUBLJANE u— čvrst 80 letnik je Matevž Strajnar, ki praznuje danes svoj visoki rojstni dan. Po rodu )e iz Snodnjega Blata v občini Grosuplje in je že od mladosti imel ve-;=elje za voznika in oskrbovalca večjih konjarn. Služboval je svojčas v Trdini pri Krisperju in Auerju. Prihodnje leto, 1. maja., bo minilo že 60 let. kar je v Ljubljani, čil m pogumen je lepo preskrbel svoje otroke, od katerih so štirje živi ter se zgledujejo na čvrstem očetu, ki šo dan za dnem prebira časopise brez očal. u— Nov grob. Rodbino Viktorja Pav-lija je zadela huda nesreča. Umrl ji je sinček Viktor. K večnemu počitku ga bodo spremili v soboto 25. t. m. ob 15. iz kapele sv. Ahaca na Žalah na pokopališče 'k Sv. Križu. Naj mu bo žemljica lahka! Staršem izrekamo naše iskreno sožalje! u— Po deževju se je ozračje ohladilo 5n naša pokrajina je dobila pravo jesensko podobo. V četrtek čez dan smo imeli komaj 17.4 stop. C. Tudi noč ie bila hladna, davi pa smo zabeležili 10.4 stop. C. Jutro je bilo megleno, nebo prepreženo z oblaki Prirorla polagoma umira, pred svojim zimskim spanjem pa raazkazuje pestre barve. Komaj se nam zdi venetno. da smo še nedavno imeli pravcato vročino pasjih dni. u— O nvših in podganah smo zadnjič čitali. da v hladnih jesenskih dneh pritisnejo v zavetje zidovja. Pisec ugotavlja, da je v Ljubljani vedno manj mačk, ki bi podganjo zalego pokončale. Mnenja je tudi. da v Ljubljani policija ne bi mogla zdresirati mačk za pogon podgan kot je to storila poPcija v Parizu. Z magistrata .smo v tej zadevi prejeli naslednje vrstice: Sicer smo mnenia, da ljubljanske mačke same znajo loviti miši, vendar pa radi u strežem o piscu ter mu na njegovo željo dajemo dober svet, naj preganja podgane in miši kar po navodilih mestnega fizika-ta, ki je že mnogokrat objavil, da je snaga najučinkovitejše sredstvo zoper miši. fBmu mmii: Kiiiti r n i i: j h m i n t i ■ ti i Lrjij ii »i nni r n rr( f rr ri mt?: rarj! rm »i »u i (»K;imTHi hhh f uif i« Naročite se na »Dobro fcisfigo«! da se smejo prašički prodajati rejcem, ki niso kmetovalci, samo s oosebnim dovoljenjem. Na ta način pridejo do pra-š;čkov le tisti, ki imajo zadosti krme za vzrejo. S Štajerskega \Vest falska mladina na Spodnjem š-aj?r-skem. že nekaj mesecev prebivajo ni Spodnjem Štajerskem dečki in deklice iz pokrajin, ki so ogrožene po letalskih napadih. V Rogaški Slatini so štiri taborišča, v ka-terh prebiva 300 dečkov 'n deklic. V teku poletja so se izvrstno okrepili, zasti s kopanjem in z dobro hrsino, obenem pa so nabirali borovnice in druge gozdne sadeže, ki =•<_> dober prispevek h kuhinji. Junaška smrt narodnega socialista. Z vzhodnega bojišča je prišlo v Gradec poročilo, da je v prvi bojni črti pred Orlom padel poročnik Edmond Paurisch. 2e marca 1931 je v Gradcu pristopil k narodnosocia-listični stranki, pozneje je bil na vodilnem mestu v zvezi nemških uradnikov, v začet, ku sedanje vojne pa se je prostovoljno javil na fronto. Na smrt obsojena p°stna tatica. Pred posebnim sodiščem v Gradcu se je morala zagovarjati 431etnia pomožna poštna usluž benka Margareta Srebernig, ki si je na nekem poštnem uradu prisvajala poštne po- šiljke. Pri hišni preiskavi so našli večjo količino cigaret, toaletnih potrebščin, polnilnih peres, živila in nad 4000 mark gotovine. Kot ljudsltt SJtodljivka je b"la obsojena na smrt. Iz Hrvatske Hrvatska po , padcu Badoglia. Hrvatski tisk se obširno bavi z gospodarskimi vpra-šinji, ki so nastala zaradi zopetne priključitve Dalmacije. Vrnitev jadranske obale in še posebno velikih pristanišč Su-šaka in Splita bo za gospodarsko življenje Hrvatske, zlasti za vse obalno področje, pomenilo velik gospodarski napredek. V teku dveh in pol leta ločitve je promet v omenjenih pristaniščih popolnoma zastal. Hrvatski listi ugotavljajo, da je bilo leta 1940. na hrvatski jadranski obali 24 paroplovnih družb, ki so imele 185 ladij s 393.449 bit. V Zagrebu je bila že ustanovljena nova paroplovna družba z imenom s-Motoplovidba«. Za vodjo civilne uprave v Bosni s sedežem v Sarajevu je Poglavnik imenoval bivšega ministra in državnega svetnika Fr kovica. Tudi za novo priključena ozemlja Dalmacije ter gornjega Jadrana in Istre sta bila imenovana vodji civilne uprave s sedežem v Splitu, oziroma na Reki. Vsa južna polov'ca hrvatske države je bila tako razdeljena na tri velika upravna področja. Lepa ocTkveiut slovesnost je bila v nedeljo, 12. t. m., v cerkvi sv. Antona pri Sv. Duhu Nadškof dr. Stepinac je ob veliki asistenci posvetil gavni oltar, ki je bil izvršen po načrtih inž. Vladimira Po-točnjaka. Notranjost cerkve se še urejuje in bo posvetitev celotnega svetišča najbrže prihodnje leto na god sv. Antonn. gospodarstvo = Odkupne cene za krompir in koruzo na Hrvatskem. Hrvatsko ministrstvo za narodno gospodarstvo je izdalo naredbo, s katero je določena odkupna ceaa za krompir, in sicer v višini 5.50 odnosno b kun za Kilogram krompirja za človeško prehrano, odnosno 5 kun za kilogram industrijskega krompirja. Za krompir, ki ga proizvajalec odda preko obvezne koilčine, je določena cena 7 do 7.50 sune. Odkupna cena za fižol znaia 28 do 32 kun, fižol, ki se odda preko obvezne količine, pa se plača po 38 do 42 kun za kilogram. Odkupna cena za koruzo je določena na 30 kun za Kilogram za obvezne količine in 45 kun za prostovoljno oddano koruzo. — Vzorna organizacija madžarskega izvoza sadja v Nemčijo. V zadnjih letih so madžarske državne železnice povečale svoj vozni park hladilnih vagonov za sadje, kar je letos omogočilo organizacijo izvoza svežega sadja z dnevnimi posebnimi vlaki. V posameznih nakladalnih centralah naložijo vagone p;r.oči. Drugi dan ob 8. zjutraj je vlak že na Dunaju, opoldne v Mona-kovem in zvečer v Berlinu, tako da dobe potrošniki v teh mestih madžarsko sadje v docela svežem stanju. Vagoni, v katerih prevažajo sadje, imajo dvoje stene, med katerimi je nameščeno ekrog 1.000 kg ledu. — Zamenjava lesenih plugov za železne t Turčiji. Od 2.6 milijona anatolskih kmetov uporablja še danes preko 2 milijona kmetov zastarele lesene pluge in le nekaj nad 500.000 kmetov uporablja železne pluge. Turška vlada je zaradi tega izdala ukrepe, da se postopno nadomestijo leseni plugi z železnimi in da se odpravi zastareli način obdelovanja zemlje, kar bo bistveno pripomoglo k povečanju kmetijske proizvodnje. Turška vlada bo ob črnem morju zgradila tvrrn'co s-a železne pluge z letno kapaciteto 50.000 plugov. Priprave za zgraditev te tvornice so že v trku. Tako bo Turčija sledila zgledu Srbije in Hrvatske, ki sta že pričeli v novo zgrajenih tvor-lucah graditi železne pluge. Prijava moke la maščeb Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani poziva vse trgovce in zadruge mesta Ljubljane, da zanesljivo javijo najkasneje do 27. t. m. Prevcdu stanje zalege enotne meke, koruzne moke in maščob, razpoložljivih za mcscc oktober 1.1. Napačna navedba ali opustitev prijave bo najstreže kaznovana. državno gledališče DRAMA Nedelja 26. sept. ob 15: Deseti brat. Izven. Cene od 18 lir navzdol Predsezona v Drami. Z nedeljsko predstavo Jurčič-Golievega »Desetega brata« bo o:!pria Drama ietočr.jo preosezeno, v kateri bo ponovila nekaj posebno uspslih del lz lanske sezone. De'o oessga 16 slik, v katere je zajel dramatik P. Gol.a vsebino Jurčičeve povesti. V njej ;e podana usoda desetega brata. Martina Spoka, ki je kljub svojemu nesrečnemu življenju prijatelj in pomočnik vseh, ki so v iti siti. Naslovno vlogo bo igral M. Skrbinžek, Manico-Levarjs-va, Kavesa - Peček, Marijana - Verdonik, Kvasa.Drenovec, Krjavlja-Ccsar. radio. ljubljana SOBOTA, 25. SEFTEMBRA 8.30—9.00: Jutranji pezdrav. 9.00—9.20: Poročila v nemščini in slovenščini. Naredbe in objave v nemščini, slovenščini in italijanščini. 12.20— 12.30: Uvod. 12.30—12.50: Poročila v nemščini in slovenščini. Naredbe in objave v nemščini, slovenščini in Italijanščini. 12.50—14.00: Petje ln igranje. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. Naredbe ln objave v nemščini .slovenščini in italijanščini. 14.15—15.C0: »Car operete«. Igra Radijski orkester, vodi dirigent D. M. šijanec: 1. Hruby: Iz Dunaja po svetu; 2. Lehar: Eva. valček; 3 Lehar: Judlta. 15.00: Poroči'o nemškega vrhovnega poveljstva. 17.00—17.15: Poročila v nemščini. Naredbe in objave v nemščini, slovenščini in italijanščini. 17.15—18.00: Prenos koncerta. 19.00—19.30: Plc.-i in pe.«mt — igra Radijski orkester, vodi dirigent D. M šijanec. 1. Brahms: Madžarski plesi; 2. Grieg: Norveški pies; 3. Lconcavr,'lo: Jutranja pesem; 4. Nedba1: Ka-valir. valček: 5. Pr?lo'-ec-Bernar<3: Narodna pesem: 6. BradlC: Nerodni plesi; 7. Gotovac: Kolo Mcran. 19.30—19.50: Poročila v nemščini ln slovenščini. Porr.člio nerr.Skeea vrhovnegi poveljstva v italiisnščlni. naredbe in objave r nemščini. slovenji") in italMnntffni. Vaoored nro-erama za naslednji dan. 19.50—20: Mala mediera 20.00—20.20: Poročila v nemščini. 20.20—22.10: Prenos progrsma beograjske radijske postaje. Službe išče BOLJŠA KUHARICA čista in varčna, išče službo za čez dan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena m varčna«. 16092-1 Z\ GLASOVTR ali pi.in:r)0 in baročno pisalno ini?o ali baročno toaletno mizo, dam za živila ah kupim. Ponudbe na. og!. odd. JuUa rod »Plačam dobro« 1 <>070-7 'ZLUSUJJ GOSPOD. POMOČNICO zmožno vsakega dela. staro nad 25 let, iščem proti obilni hrani in plači 400 lir. — Naslov v og!. odd. Jutra. 16015-la a ANGLEŠČINO poučute akademik. Tudi za stanovanie ali hrano. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 15995-3 nr> zahvala vsem. ki so spremili na poslednji poti našo ljubo, nepozabno hčerkico * Nevenko Mikluš 'n ji poklonili ob'lo lepega cvetja. Posebno se zahvaljujemo častitima sestrama Uršulinske šole, g. katehetu (tudi za sv. mašo zadušnico) in sošolkam, ki so ji prerani grob posule s cvetjcm, ki g3 je tako ljubila. Ljubljana, dne 24. septembra 1943. MAMICA, OČKA in ostalo sorodstvo POSTE I JO z žimnico, posteljno omarico z marmornato ploščo in okroglo mizo, vse masivno, trd les. prodam za 1SOO lir. Sv. Petra c. 40. podpritličje. 16110-6 JESENSKI PLAŠČ za 12—14 letnega dečka ter 2 kg fine predvoinc žime, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16126-6 KLAVIR. HARMONIKE 1800.—, gramofon 750.—, moške semiš čevlje št. 41 do 42 in različne moške hlače prodam. Klavžer. čevljarstvo. Vošniakova 4. 16133-6 KOLESA nove in rabljene, najboljše nemške znamke in več motornih koles zelo poceni prodam. Izvanredna prilika. Merkur Puharjeva 6. _ 16132-6 STEKLENINO za buffet (kozarce, steklenice itd. I ter Berkcl tehtnico, kupim. Ponudbe pod »Rabim takoi« na ogl. odd. Jutra. 16064-7 HIŠO na sončnem kraju, z lepim vrtom, prodam. Ponudbe pod »Pline na ogl. odd. Jutra. 16119-20 PARCELO blizu kla\nice, na suhem, sončnem kraju, piodam. — Ponudbe pod N" /ka cena« na ogi. odd. Jut:a. 16118-20 INDUSTRIJ. PODJETJE malo, zelo zaposleno, z veliko zalogo, za 300.000 lir naprodaj. Sigurc-n kupec lahko en del plača eventu-elno v obrokih. Ponudbe pod šifro: »Mesečni zaslužek 15.000 lir« na ogl. odd. Jutra. 16134-20 PARCEI.O za cca. 100.000 lir kupim takoi brez posredovalca. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 16136-20 SE tanovanje DVOSOB. STANOVANJE v vili, lepo, Zimemam 7 večjim. Ponudbe: Christof Drago. Povšetova ul. 33a. fKodeljevn>. 16125-21 VELIKA SOBA, zračna ter manjša, sc odda. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16069-2} STANOVANJE dvo. aii večsobno išče mirna tričlanska obiteli. Ponudbe: Christof Draco, Povšetova ulica 33a (Ko-deljevo). 16124-21» ZLATO BROsO starinsko, sem izgubila die 23. t. m. na poti Orlova ul. — Mestni trg. Oddati proti nagradi v ogl. odd. lutra. 16108-^7 Umrl nam ie ljubljeni sinček Viktor Pavli Pogreb bo v soboto, dne 25. t m. ob j-J 3. uri popoldne z Zal, kapele sv. Ahaca, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 24. septembra 1943. žalujoči starši: VIKTOR in JULKA pavli ter ostalo sorodstvo Vsem, ki ste ga poznali in cenili, sporočamo žalostno vest, fe je po težki in mučni bolezni danes preminul naš predobri mož, brat, stric in tast, gospod Dr.Iuo cdveteok, bivši drž. m dež. poslanec, upravsi svetnik TPD 1.1, d. Svojo zadnjo pot bo nastopil dne 26. septembra 1943 ob 3. uri iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah. LJUBLJANA, RIM, KAMNIH, KRANJ, DOMŽALE, TRST, DUNAJ, dne 23. septembra 1943. ADA BENKO^IČ, ssjsrega z vsests s^rsdsivcutn 1'Lu. 'v -A-V--'> - 4 • Daphne du Maurier: 2 FRANCOZOV ZALIV Roman Krmar jahte se spusti dol v svojo udobno kabino; tam lista po svoj h knjigah m končno najde, kar je 'skal: cornvvallski zemljevid, netočno in slabo narisan, ks ga je slučajno kupil v neki trurski knjigarni. Pergamen je rumen in obledel, barve splahnele, pisava starinska. Helfcrdska reka je dokaj razločro zarisana, prav tako tudi vasici Constantine in Gweek. Toda krmar se zanju ne meni, marveč spremlja zaznambo ozkega vodnega rokava, ki se odceplja od matične struge in zavija proti zahodu v dolino. Nekdo je z drobnimi, zdaj že obledelimi črkami začečkal ime — Francozov zaliv. Jahtar nekaj čssa razmišlja o tem imenu, nato skonrgne z rameni in zvije list. In zdaj spi. Na sidrišču je tiho. Nobena sapa ne piha rad vedo, podhujke molče. Krmar sanja — in v tem, ko jame pl ma počasi rasti ekrog ladje in sije mesec na mirno reko, ga prevzame kakor, rahel šepet, in preteklost postane sedanjost. Minulo stoletje vstaja iz prahu in paj-čevin, in jahtar roma skozi davne dni. To-pot kopit sliši, ko dirjajo proti Na^ron Housu- vel'ka vrata vidi, kako se odpirajo, in služabnikov beli, prestrašeni obraz, ko dviga oči proti jezdecu, ograjenemu s plaščem. Zgoraj na stopnicah vidi Dcno v njeni stari oblek', s šalom okrog glave, med tem ko hodi spodaj v mirnem, skritem zatoku tuji mož z rokami na hrbtu in skrivnostnim smehljajem na ustnicah p; palubi svoje ladje sem ter tja. Kmečka kuh nja v Navron Housu je spet postala obednica, in nekdo ždi z izdrtim nožem ra stcpnicaa. ko se zgcrai mahom-i razleže prestrašen otroški vzkrik in trešči z galerije ščit na prihuljeno p:stavo in se dva majhna King-Charlesa- nakodrana in par-fumirana prepeličarja. bevskaje in tule zapodita proti padlemu. Na. kresni večer plameni na zapuščenem nafcrež u grmada, in mošk* in ženska gledata drug drugega in se smehljata in vesta svojo skrivnest, in v jutrnjem semra-ku se ladja s plimo spušča ni morje, sonce krepko pripeka z bleščeče jasnega neba, in merski galebi kričijo. šepet sn odmev minul h dni roji spečemu po glavi; tam je zdaj. sam del vsega: del morja, l"d'e in zidev Navrcr Housa, del voza. ki ropoče in se maje no gruda-stih cornwallskih cestah, del celo tistega p:zabljenega in izg nulega. umetnega m prepleškanega Londona, kjer so tekrl" okreg plameničarji z baklami v rekah in so opiti gizdalini smeje se stali na vogalu tlakovane, z blatom cškropljene ulici. Har-rvja vid' v njeg:vi atlasni suknji, s prepe-ličarjema t k za petami kako kloouštra v Donino spalnico med tem ko se ona krasi z rubi^Fstimi uhani. WiU'ama vidi z njs-govimi gumbastimi usti in ozkJm. n?iazgo. netl'iv;m obrazom. In končno vidi iLa Mo-uette«- zasidrano v ozki, vrtinčavi rečni strugi; drevje vidi na bregovih, čapljo, vedno kokoško, škurha sliš', kako kriči, in speč leži vz"ak in dcživlja prelestno. ljubko norost davnih kresn:h dni, ki so iz topa zaliva prvikrat nnprav'11 pribežališče m simbel osvobojenja. II. Ura v zvoniku je udarila pol, baš kc je keč ja pripeketala v Launccston in obstala pred gostilno. Kočijaž je zastokal- m njegov spremljevalec se je spustil na tla in skočil h konjem. Kcčijaž je vtaknil dva prsta v usta in zažvižgal. Tisti mah je pritekel na trg vratar iz gostilne, ki si je začudeno mencal zaspane oči. ,Ne smemo izgubljati časa- Prireste takoj vede in krme za konje,« je zaklical kcčijaž. se privzdignil na sedežu, preteg-nil ude in zlovoljno pegledal okrog sebe, spremljevalec pa je z: teptal s premrl mi nogami in ga prijazno pogledal. »Hrbta si ni še n:beden zlomil, hvala Begu.« je polglasno dejal; »nemara so pa res vredni toliko gvinej. kolikor j h je s r H^rry plačal zanje«. Kočijaž se je nalahno zdrznil. Tako premrl je bil in tako truden. da ri mogel odgovoriti. Ceste so fric prava peklenska kazen; če se kelesa po. lomijo in konji poškodujejo, bodo zmerjali njega, ne tovariša. Mar bi mirno vezil-in si vzeli teden dni časa, namesto te sa-ta-ske vratolomne naglice, brez ozira na Ijud' m živali, samo zaradi preklemanskih gospejinih muh. Nu. vsekako je zdaj rpa-la, in v vozu je b'lo vse mirno. Pa se je le motil; kc je namreč vratar prišel z dvema vedroma in so konji željno začeli pit', se je ckno kočije odprlo, in gospodarica se je nag-ila venkaj, še malo ni bilo videt', da bi bila spala, z velikimi, jasnimi očm' in hladnim, zapovedujočim glasom, ki se ga je b;l zadnje dni naučil bati, in tistim zapovedujočim poudarkom kakor zmerom. »čemu. vraga, ste ustavili?« je vprašal. Ali niste šele pred tremi urami napojil' konj?« Kcčijsž je proseče zajecljal, naj potrpi, zlezel s kozla in stopil k odprtemu oknu kečije. •Konji n'so vajeni take gonje, gespa milostiva,« je rekel; »ne pozabite, da smo zadnja dva dni prevozili skoraj dve sto milj in da ceste niso pripravne za take žlahtne konje, kakor so vaš'«. »Nesmisel,« je bil cdgovor, »kolikor žlahtrejše je pleme, toliko večja mora biti vztrajnest. V bodoče j h beste ustavljali samo na moj ukaz. Plačajte temu človeku kar smo mu dolžni in poženite.« »Da, m'lcstiva gospa.« S čemerno skremženimi usti se je mož odvrnil, po-mignil spremljevalcu, sam pri sebi nekaj zagodrnja! in zr.cva zlezel na sedež. Vedra so bila vrnjena, debeloglavi vratar je prepadeno bolščal