Naročnin« Dnevno Izd za državo SHS mesečno ZO Din pollelno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din nedel)5ko Izdaja eelole no v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I »folp. pe 111-vrsta muli oglasi po 150 ln 2 D, večfl oglasi nad 43 mm vUlna po Din 2-M,veUld po 3 tn 4 Din. v uredniškem delti vrstica po 10 Din □ Pri veCiem g naročilu popust Izide ob 4 zlutraj rožen pondelIKa in dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopltarlevl ulici St. «'III Rokopisi se ne vračalo, ne/ranlclraaa pisma se ne sprejemalo Uredništva telefon Stav. 50, upravnlitva Stev. 32» Poliiičen sa slovenski narod Uprava /e vKopltarlevI ul.it. e * Čekovni račun: C/ubl/ona Stev. 10.6S0 In 10.349 sca lnxerate, Sara/cvoSt.7363. ZaqrtsU it. 39.011. Vraga ln Ounal it. 24.797 Sebi Evons. Novega varha demokracije smo dobili. Je ves prep ln skrbi za ljudske pravice za naš parlament in parlamentarno vlado. Njegovo občutljivost je ostro zadel general kot resorni minster m dejstvo, da imamo v sedanji vladi kar štiri neparlamentarce. Marsikdo je s tako rešitvijo in sestavo vlade, ki kaze očitno zadrego, nezadovoljen in bi »i želel kaj bolnega, toda ni je stranke in ne lista v drlavi, ki bi to okolnost tako dema-gosko izrabljal in zlorabljal kot »Jutro- ia njegova družba. J Ima pa tudi veliko povoda za to. Da morejo biti neparlamentarti ministri, to dovoljuje ustava. Tista ustava, ki jo >Jutro« proglasa za nedotakljivo, najpopolnejšo. Tista ustava za katero so glasovali naši liberalci vseh branz m za katero so se posebno ognjevito zavzemali »Jutrovk mandatarji. Saj je še nedavno Svetozar Pribičevič proglasil vidov-dansko ustavo za svoje delo. Morda se bo tudi se kdo spominjal, da nas je »Jutro« in njegova družba ravno vsled tega, ker smo si upahfcri-tizirati vse nedostatke vidovdanske ustave, proglašalo za protidržavne elemente in pozivalo vse oblastnike, naj nas ugonobe, da bomo obmolknili. Ta ustava torej daje zakonito podlago, da more biti minister tudi neparlamentarec, »Jutro« nam bo hitro odgovorilo, da ima tudi n. pr. London zastarelo in slabo ustavo, pa vendar je tam parlamentarizem na višku. Ne gre za mrtvo črko, gre za izvrševanje, za parlamentarno prakso. Praksa torej. »Jutro« in njegova družba ima tudi v tem poglavju opravičeno besedo, če se bori proti ministru, ki je kot strokovnjak pa neparlamentarec zasedel ministrski stoL Kajti dr. Gregor Žerjav je med prvimi kot nestrokovnjak m neparlamentarec postal minister v PP2 vladi, kd je vsem Slovencem še v tako dobrem spominu. In »Jutro« se je z ognjevito besedo vselej postavilo v bran proti militarizmu in njegovim izrodkom. Saj je član njegove družbe sestavil listo »nezanesljivih« slovenskih častnikov, ki bi bili radi dali na razpolago svoje moči in svoje sposobnosti naši mladi armadi in ji zvesto služili, če bi jih ne bila jutrovska družba denuncirala in jih na stotine postavila na ulico. Dalje! Kadarkoli so se slovenski parlamentarci zavzemali za naše fante in kritizirali nered v tej ali oni edinici, je bilo »Jutro« tisto, ki je najbolj vpilo proti njim in vneto hujska-lo vsakokratnega vojnega ministra in vojaške oblasti proti našim narodnim zastopnikom in proti »Slovencu«, ki jih je podpiral v njihovem boju in trudu za upostavitev reda in dostojnega ravnatnja z našimi vojaki. Sploh vsa mentaliteta »Jutra« in struje, ki jo zastopa ta list, je čudovito demokratično usmerjena. PPZ. režim je znan kot najbolj ljudski in najbolj demokratičen, kar smo jih imeli. Stotine slovenskih občin z belo Ljubi,jano na čelu je priča temu dejstvu. Naši državni uradniki, vsi brez izjeme, bi nam tukaj pritrdili. Kajti prav vsak se je tiste nesrečne mesece tresel, da ga danes ali jutri čaka na mizi dekret o redukciji ali prestavitvi v Macedonajo ali ka-Ho drugo jugoslovansko Sibirijo. Le spomnimo se na tedanji položaj učiteljstva, spomnimo se na najboljše naše srednješolske profesorje, ki jih je SDS — iz gole spoštljivosti do osebne in politične svobede ter zavoljo čistega človekoljubja — premetavala kot Ribničan svojo suho robo. Upravnim uradnikom se tudi ni belje godilo. Vsi, prav vsi, so žive priče, kako zna SDS izvajati demokratična načela, s katerimi šari te dni po >Jutrovihc predalih. Da bo slika o demokratizmu SDS popolnejša, se še vprašajmo: Kdo je pa organiziral pretepaške bande po Ljubljani in drugod? Kdo je hotel s četico mladih ljudi strahovati vso deželo? Kdo je proslavljal Pribičeviča kot jugeslovenskega Mussolinija? Kdo je hotel uveljaviti fašistovski režim v naši državi? In končno, kdo je vodil najbolj nasilne volitve, kar smo jih imeli? Kdo nosi krivdo za kri, ki je tokla pri tistih volitvah? Po vsem tem je »Jutro«, ki nas je sedem let denunciralo, ker smo branili pravice ljudstva, resnično najbolj legitimirano, da se sedaj zgraža. Pa brez ozira na to, da je jutrovski družbi diktatura načelo, ki ga je uveljavila v lastni stranki in ga izvajala v državni upravi vselej, kadar se ji je nudila priložnost, moramo š« ugotoviti razlog in povod, da se »Jutro < ravno te dni čuti poklicano, da brani parlamentarizem in demokracijo ia • tega naslova napada SLS in dr. Korošca. Kajti vse časopisje vendar piše o novi vladi, piše o SLS in dr. Korošcu, piše tudi o generalu kot prometnem ministru, pa nihče razen »Jutrac ne napada naše stranke. Nasprotno, vsi s Svetozar-jem Pribičevičem vred odkrito priznavajo dr. Korošcu, da je napravil novo veliko j>otezo, ki je njemu in delegaciji, ki ji načeluje, prinesla novega ugleda in časti Odkod je vzelo »Jutro- podlago za svoje napade? Izključno le v sJutrovih« poročilih. Kot glasilo liberalne inteligence, ki lahko v vsaki kavpmi bere poročila belgrajskih listov o dejanskem poteku dogodkov v vladi in parlamentu, si je »Jutro« dovolilo drzno lagati, zavijati, prikrivati in slikati stvari tako, da je dobilo v teh svojih lažeh podlago za nove na- pade na SLS. V tem oziru je iJutro« te dni od Božiča prekosilo samo sebe. Saj vsakdo razume, da strankarsko glasilo prikriva poraz in nesrečo svoje stranke, toda priobčevanje laži, ki druga drugo pobijajo, si druga drugi nasprotujejo, to je vendar preveliko podcenjevanje lastnih čitateljev in največji greh, ki ga more žurnalistika storiti javnosti. Stopnjevana nesramnost pa je, če na podlagi takih poročil potem skuša napadati nasprotnika. Postopanja Jugoslovanskega kluba ni treba braniti, vsa objektivna javnost ga pravilno umeva in odobrava. Tudi nimamo prav nobenega povoda, da bi branili Uzunovičevo vlado, le to smo hoteli ugotoviti, da se sliši »Jutrova« pesem o demokraciji kakor mrtvaški zvon. Poioial v Belgradu oeizpremeojers. SOGLASNO ODOBRAVANJE KOMUNIKEJA JUGOSLOVANSKEGA KLUBA. _ VELIK ODPOR V RADIKALNEM KLUBU PROTI UZUNOVIČEVEMU POSTOPANJU. - POSLANCI JUGOSLOVANSKEGA KLUBA ODPOTOVALI V SLOVENIJO. - KONGRES DAVIDO- VICEVE STRANKE. Belgrad, 30. dec. (Izv.) Obvestilo Jugoslovanskega kluba, ki smo ga včeraj priobčili, je vzbudilo tukaj splošno pozornost. Odločna poteza Jugoslovanskega kluba v tej veliki stvari, za katero se sedaj bori v Belgradu, je izneaadila vse skupine. Jugoslovanski klub je v svojem obvestilo odločno naglasi! nelojalni nastop g. Uzunoviča, obenem pa jo postopal povsem lojalno, kakor jc to storil oh priliki avtlience svojega načelnika dr. Korošca v dvoru. V radikalnem klubu je bilo to obvestilo predmet najživahnejših razprav. Vlada je poskušala to obvestilo tolmačiti v svojo korist. Večina pa je bila na stališču, da je g. Uzunovič postopal nelojalno in da se je tudi ob tej priliki pokazal nedoraslega veliki nalogi, ki se je stavila nanj. V radikalnem klubu se razkroj nadaljuje. Danes bi se imela nadaljevati debata o dogodkih ob priliki krize. Ker pa je v teku noči umrl sin prvega podpredsednika radikalnega kluba g. Ilije Mihajloviča, se je seja odgodila do jutri. Kako se bodo stvari v radikalnem klubu razvijale, je danes težko reči. Gotovo je, da prevladuje pri obeh strujah pomirljivo stališče, da bi se klub ne smel cepiti. Na drugi strani pa je 38 govornikov proti načinu reševanja krize g. Uzunoviča. Že samo to število je dokaz, da g. Uzunovič s svojimi ministri z ozirom na ziumi način reševanja 'krize ne uživa polnega zaupanja. Zato bi moral dati ostavko vlade. Teh 38 govornikov to tudi od njega zahteva. Ali bo g. Uzunovič to tudi storil ali ne, o tem se iz njegove okolice ne da ničesar pozitivnega izvedeti. Nekateri Uzunovičevi prijatelji poskušajo groziti, vendar so njihove grožnje dosedaj ostale brez vsakega uspeha. G. dr. Korošec iu poslanci Jugoslovanskega kluba so se danes odpeljali iz Belgrada v domovino, da svoje volivce obvestijo o poslednjih scnzacionelnib dogodkih v Belgradu. Politična javnost še vedno e odobravanjem govori o njihovem nastopu. Vesti nasprotnega časopisja niti najmanj ne morejo zabrisati velikega vtisa, ki ga jo napravil ta nastop na celokupno jugoslovansko javnost. Demokratski kongres se je danes končal z uspehom. Za predsednika stranke je ponovno izvoljen g. Ljuba Davidovič. Nemško-italijanska arbitražna pogodba. Berlin, 30. dec. Tukajšnji merodajni čini-telji odločno naglašajo, da nemško-italijanska arbitražna pogodba ne vsebuje nikakih političnih in še manj vojaških dogovorov, kakor tudi nikakih tajnih klavzul. Vsekakor si je Italija prizadevala Nemčijo pridobili za to, da bi sklenila z njo prijateljski pakt. Toda Nemčija je to iz ozirov na svoje odnošaje s Francijo odločno odklonila. Italija je nato poizkušala izigravati pogajanja za arbitražno pogodbo v svoje protifrancoske politične svrhe; a nemška diplomacija ji je prekrižala tudi to igro. Končno je Nemčija odklonila tudi sestanek Stresemanna z Mussolinijem, ki ga je želela Italija izkoristiti v protifrancosko demonstracijo. Podpis pogodbe pozdravljajo listi v prvi vrsti zato, ker upajo, da bo poslej Italija lepše ravnala z nemško manjšino na Tirolskem, za kar so prva dejstva že dana v ustanovitvi samostojne prefekture v Bolzanu. Razen tega je Nemčija z novo pogodbo razširila mrežo svojih mirovnih zvez. Drugače je pa iz pisanja listov razvidno, da nemška javnost pomena te pogodbe, ki jo je Italija Nemčiji uprav usilila, nc precenjuje. Vsebina pogodbe odgovarja v vseh bistvenih točkah ostalim arbitražnim pogodbam, ki jih je v zadnji dobi sklenila Nemčija. Pogodba določa, da bosta obe stranki vsak morebitni bodoči medsebojni spor uredili potom poravnalnega postopanja; ako pa bi se ne tnogli sporazumeti, bosta spor predložili razsodišču ali pa stalnemu mednarodnemu sodišču v Haagu. Pogodbeni stranki ustanovita stalno poravnalno komisijo, sc3to-ječo iz petih članov; od teh imenujeta stranki vsaka svojega člana, ostale tri pa imenujeta sporazumno, in sicer morajo biti ti trije člani za obe strani popolnoma nevtralne osebe, ino-zemci. Komisija sc skliče na željo katerekoli izmed obeh strank. Spori, ki bi jih ta komisija ne mogla rešiti, se predlože sporazumno izbranemu razsodišču aH pa stalnemu mednarodnemu sodišču v Haagu, Na ta način se morajo reševati tudi spori, na katerih bi bile udeležene tudi druge države. Ne velja pa pogodba za vprašanja mednarodne pristojnosti iz drugih pogodb obeh strank; istotako ne za vprašanja, izvirajoča iz locarnske pogodbe. Arbitražna pogodba v nobenem oziru ne izpreminja pravic in dolžnosti, ki jih nalaga pogodbenima strankama članstvo pri Društvu narodov. Pogodba velja za 10 let, nakar se more podaljšati, v Rim, 30. dec. (Izv.) O italijansko-nem-ški pogodbi ne prinašajo italijanski listi nobenih komentarjev, ker je vlada vsako komentiranje te pogodbe izrecno prepovedala. Senator Morelli je pod znanim psevdonimom Rastignac napisal v »Piccolu« kratko pripombo, ki pričenja s stavkom: »Nikak komentar k pogodbi! - Rastignac povdarja, da se bodo duhovi obeh narodov težko prej pomirili, dokler bo stalo med obema narodoma še vedno >aliquid amark in dokler se ne razčisti bližnja preteklost, to je vstop Italije v svetovno vojno. Italija no nosi nobene krivde radi napovedi svetovne vojne; ona je prelomila tro-zvezo, ker je med njo in med Nemčijo stala Avstrija in ker ji ni trozveza obljubila nobenega deleža. Izstop Italije iz trozveze je zakrivila Avstrija in zadržanje Italije pri tem je bilo popolnoma korektno. v Rini, 30. dec, (Izv.) Večerni listi prinašajo komentarje francoskili listov k Halijansko-nemški razsodiščni pogodbi. Posebno se navaja Italiji prijazni >Figaroc, ki vodi že delj časa kampanjo za zbližanje med Francijo in Italijo, Italija in Nemčija — pravi ta list -— imata skupne ambicije; oba naroda skušata n. pr. najti odtoka za svoje prebivalstvo. Gospodarski sporazum torej no bo težak. Zna pa priti med obema narodoma do resnega političnega nasprotja. Glavno je namreč vprašanje prildopitve Avstrije k Nemčiji, kar ni v skladu z dosedanjimi smernicami italijanske politike. Omenjeni list pravi, da pogodba ni naperjena proti Franciji, ker bi sicer morala ostali francoska vlada v težkih odnošajih do Rima in pravočasno nastopiti, da sc italijaa-sko-nemško zbližanje prepreči. IM IBM I Slovensko slasbeno društvo »Ljubljana". Silvestrov večer. Velika dvorana hotela »Union" vaHMaanauassnBBaisieeiHBBHBUBnH Dragoceno priznanje minisira Fedele. v Rim, 30. dec. (Izv.) Prosvetni minister Fedele, ki je nedavno uvedel odpustno postopanje proti 50 slovenskim učiteljem, je izdal sledeče poročilo: »Poročila, ki jih je prejelo ministrstvo, dokazujejo, da so ljudskošolski učitelji v Julijski Krajini podpisali visoko vsoto 1,465.900 lir za državno posojilo. Ta rezultat ima posebno vrednost radi tega, ker je ena tretjina ljudskih učiteljev v Julijski Krajini Slovencev, kar dokazuje trdno patriotično zvestobo in veliko udanost režimu, ki mu jo izkazuje učiteljski slan na Primorskem.« Sv. oče o ženski noši. v Rim. 30. dec. (Izv.) Papež je poslal nadškofu v Kolnu kardinalu Schultzu pismo, v katerem izraža svoje dopadenje nad delom nemške katoliške lige v Kolnu, katere prizadevanje gre za tem, da se omeji ženska nespodobna noša. Žalostno je — tako pravi sv. oče — da služi obleka, ki ima po svoji naravi namen pokrivati telo, v današnjih časih, ko toliko žensk pozablja na svoje dostojanstvo, samo zato, da žali sramežljivost in vzbuja posebno pri mladini spolnost. Papež izraža nadalje nemškim škofom priznanje za njih goreče prizadevanje, da bi izvedli vsa njegova navodila, Id se tičejo ženske noše. Bolgarska mirovna politika. Solija, 30. dcc. V razpravi o kraljevi poslanici parlamentu jc govori! zunanji minister Burov. Rekel jc, da ostane bolgarska politika neomajno miroljubna, ker se more le s tako politiko služiti narodnim interesom. Bolgarija mora skušati doseči Ie to, da se mirovne pogodbe izvajajo kolikor mogoče v duhu potreb novega časa in pravičnosti. Cilj bolgarske politike je samo ta, da se more dežela svobodno razvijati in da sc spoštuje njeno narodno dostojanstvo. Bolgarija hoče postati element evropskega miru, si zaslužiti zaupanje velesil ter izboljšati svoje odnošaje s sosedi. PRIPRAVE HPS ZA VOLITVE. Zagreb, 30. dec. (Izv.) Začetkom prihodnjega tedna se vrše mnogoštevilni sestanki HPS in sicer po Medjimurju, v Lojnici, v Pisa-rovini, Ivaningradu, Jaševcu, Osjekovu, Doma-ševcu, Kravarskem, Križevcih in Lipovljanih. Zagreb, 30. dec. (Izv.) HPS jc imela zborovanje v Lojnici (okraj Križevci). Govoril je g. Kratina iz Zagreba. Z velikim navdušenjem so zborovalci sprejeli program HPS in izjavili, da bodo pri prihodnjih volitvah pokazali vsi domačini Radiču hrbet. RAZVELJAVLJENA RADIKALNA LISTA Split, 30. dec. (Izv.) Okrožno sodišče v Šibeniku jc razveljavilo radikalno listo za okraj Biograd, ker ni bilo dovolj podpisov. Nosilec liste jc bil don Kazimir Ferkovič. Tako bodo sedaj v biogradskem okraju samo 4 liste in sicer HPS, SDS, HSS in disidenti HSS. RADIČ PROTI DISIDENTOM. Split, 30. doc .(Izv.) Za prihod Stj. Radiča v Dalmacijo začetkom januarja se vršijo tukaj velike predpriprave. Baje bo imel Radič v Dal-, maciji 10 političnih shodov, ki se bodo vršili po vseh večjih krajih severne in srednje Dal-raacije, posebno pa tam, kjer so razvili Radičevi disidenti jako energično akcijo. Disidenti si prizadevajo z vsemi močmi, da vzdržijo svoje liste proti službenim listom HSS. DRAKONIČNO PREGANJANJE KULIGAN-STVA V RUSIJI. Moskva, 30. Guhernijalno sodišče v Leningradu ic včeraj sodilo 26 mladih fantov, ki so pred mesecem dni posili onečastili neko delavsko študentko. Sedem fantov je bilo obsojenih na smrt, 3 na desetletno ječo, ostali na 3—8 let ječe. v Fariz, 30. dec. (Izv.) Tukajžnji časopisi poročajo iz St. Jago di Chile, da je prišlo tamkaj do železniške nesieče, pri čemer te bilo ubitih 10, ranjenih oa 20 oseb. < Razkrinkana »stanovska* viničarska lista posestnika Lipovca m Liutomeru. Za volitve v oblastno skupščino Je nepo-oblcščenec posestnik Lipovec vložil po Nlar-koviču posebno kandidatno listo, ki naj bi bila kot stanovska lista viuičarjev. A to je le prevara, ki izvira iz osebnih nasprotstev. Ker se je lista vložila v imenu strokovne zveze, je tačasni načelnik g. S e ni e n i č dal izjavo, da je bila lista vložena proti volji strokovne zveze, ki sa itak s politiko ne peča. Enako je izjavil g. dr. G os ar, predsednik delavske zveze, da delavska zveza ni dala nikakega odo-brenja za to kandidatno listo. Torej gre le za osebno kandidaturo gg. Lipovca in Markoviča. To so tudi viničarji v veliki večini že spoznali. Na sestankih, ki so se vršili po vseh okolicah Ljutomera po praznikih, je bila sprejeta soglasno in z navdušenjem sledeča resolucija: »Zbrani volivci ogorčeno protestiramo, da je g. Lipovec Ignac sostavil na lastno pest kandidatno listo, brez vednosti vodstva okr. in krajevne organizacije SLS ter brez vednosti vodstva Strokovno zveze in Delavske zvezo, katero listo naj bi v prvi vrsti volili viničarji in delavci. Viničarji in poljski delavci obsojamo to početje g. Lipovca (cr mu lo danes izrekamo popolno nezaupnico. Nasprotno, glasovali bomo za listo SLS, katere nosilec je naš priljubljeni rojak g. Jakob Itajh. Hočemo skupno v boj z našimi sotrpini kmeti, s katerimi hočemo osUiti nerazdeljeni v boju za pravice kiuet-skoga, viničarsko-delavskega slanu. Vsakega, ki bi nas skušal provariti v našem pravičnom boju za svetinje SLS, bomo takoj obsodili z izključitvijo iz naših vrst, kakor to danes storimo z nepoklicnim kandidatom g. Lipovcem. Z božjo pomočjo v boj za naše pravico!« % Ta resolucija je bila sprejela soglasno in z navdušenjem na sestankih v Stročji vasi — ta sestanek je bil prav veličasten shod — v Krapju, na Cvenu, pri Rakovcu iu drugod. K tej resoluciji priključujemo ustmeno izjavo kandidata g. F e k o n j a, ki nam jo je poslal po svojem prijatelju g. H u s j a k u , da odstopa od kandidature na listi Lipovec-Mar-kovič. G. Husjak, ki je na listi kaudidat-na-mestnik, pa je dal sledečo izjavo: »Podpisani Ivan Ilusjak izjavljam, da mc je g. Lipovec za svojo osebno listo zmotil za podpis in sem spoznal, da ta lista le škoduje rinifarskemu stanu, zato preklicujem svoj podpis na tej listi in pozivam svoje tovariše vi-iiičarjo, da volijo vsi našo SLS. — Ljutomer, dne '28. decembra 1926. — Ivan Husjak, L r. Iz navedenega lahko viničarji vidijo, da ne gre za nikako »delavsko« ali »stanovsko« listo, ampak le za osebo g. Lipovca. Zato objavljamo resolucijo in izjavo, da bo tudi vsa slovenska javnost poučena in da ne bi zaradi enega ali dveh ljudi sumničila ves viničarskl stan v ljutomerskem okraju, kajti tu so viničarji zavedni in zvesti pristaši SLS. Objavljamo pa to ludi zaradi lega, da s tem javno ožigosamo početje g. Lipovca in Markoviča, ki sta skušala zanesli razdor v naše strnjene vrste. Dne 23. januarja naj Jima vsi viničarji in delavci pokažejo, da sla se zmotila. SfiOCli &£& \ Nova hrvatska stranka. Bolgarija in Jugoslavija. »i Valinr mha 9a rinrrJtatii a. Ia v 7nnraKll __ ' A Slovenska kmetska stranka hoče in dela na to, da postane kmet m delavec subjekt in nosilec vse politične oblasti. To je zapisal g. dr. Igor Rosina v »Kmetskem listu«. Na kar ugotavljamo, da je slovenski kmet zaenkrat samo nosilec ogromnih davkov, ki mu jih je pomagala naložiti ta »slovenska kmetska stranka« pod vodstvom g. Puclja. In fie ji bo pri volitvah v oblastne skupščine gotovo za to tudi zahvalil. A Vprašanje volitev. V belgrajski »Politiki« »e Izjavlja neki pašičevec o možnosti državnih volitev in meni, da veraja, ki jo širijo vladni krogi, češ da se bodo razpisale volitve, ako sedanja vlada ne bo mogla delati, ne more biti točna, ker se ne smejo vršiti volitve v času, ko je Italija prišla na breg Bojane in ko se že govori o koncentraciji čet na Italijansko- francoski meji. On ludi ne verjame da bd volitve, tudi če bi do njih prišlo, izvedla gg. Uzunovič in Boža Maksimovič, ker bi se v takem slučaju pojavilo tristo Bobičev in Cvetkovičev v radikalni stranki. — Beležimo to izjavo, ker je zanimivo, kako pašičevci presojajo sedanji položaj. ^ Realni uspehi in osebne kandidature so zadnje dni dobile zagovornika v »Narodnem dnevniku«. Tako piše ta list kot bi zmaga programa no bila realen uspeh in bi načelen poraz bil brez realnega pomena. Vidi se, kako blizu je N. D. g. Radiču. A O odpovedi avtonomije šo vedno bese-diči »Jutro«, in dopoveduje, da je Korošec moral dati tozadevno kapltulacijsko izjavo. Ugotovili smo že in ponavljamo, da je to gola laž. A Pucclj je kaj prijeten predmet za napade »Slov. Naroda«. Žerjavovski popoldncv-nik hoče Iz trte izviti obdolžitev, da je SLS kriva, da g. Pucelj ni prišel v novo vlado. Ugotavljamo, da se o g. Poclju sploh ni raz-govarjalo. Imenovanje radičevskih ministrov fe bila zgolj zadeva Radičevega kluba, le Stje-pana Radiča so radikali odklanjali, rr----- V VlSnjogorskem okraja sta priredila kandidata Erjavec in Kulnar že osem zelo lepo uspelih shodov in sdcer 12. decembra na Pol ci, 18. decembra v Lučah, 28. decembra ob osmih v Bukovici, ob 11. uri v Temcnloi, ob treh popoldne na Bregu pri VeL Gabru, 29. decembra ob osmih v Zagoricl, ob 11. uri v Dobu, ob treh popoldne v Vel. Pecah. Prihodnji sestanki so bodo vršili: 2. januarja po prvi maši .v Višnji gori, 4 januarja ob 4. pop. v St. Lovrencu na postaji, 6. januarja po prvi sv. mrši v Stični, 11. januarja ob devetih v Kom-poljah pri Muljavi, ob dvoh popoldne v Met-naju nnd Stično, 16. januarja po prvi sv. maši na Krki. Na Štefanovo se je vršil javen shod SLS v S t o p i č a h , kjer je ob veliki udeležbi govoril o volit.ah v oblastne skupščine odvetnik dr. C e s n i k. V celjsko vranskeni in šmarsko-rogaškem okraju so se pričeli na dan sv. Štefana prvi volivni shodi. Dne 26. t .m. sta imela gg. dr. A. Ogrizek in J. Tur k dva shoda in sicer prvega po rani maši v Z i b i k i, kjer se je v župnišču zbralo lepo šlevilo zavednih mož, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem obeh govornikov. Po tem shodu je bil drugi in sicer pri Sv. Štefanu. Drugi dan, dne 27. t. ni., sta oba gori imenovana kandidata imela sestanek s svojimi volivci pri Sv. Petru na Medvedovem selil. G. poslanec dr. H o d ž a r je pa imel dne 26. decembra dva shoda sl:upno z nosilcem liste v celjskem okraju g. Davorinom Kranjcem. Prvi shod se jo vršil na Dobrni v hotelu Dobrna. Kljub slabemu vremenu se je zbralo v gostilniških prostorih toliko volivcev, da je bila vsa prostrana soba do kotička napolnjena. G. poslanec je govoril o političnem položaju in o pomenu oblastnih volitev, g. Kranjc pa o podrobnih nalogah oblastne skupščine. Zborovalci so z izrednim zanimanjem sledili izvajanjem obeh govornikov. Shod je vodil g. načelnik okrajnega zastopa Jakob švent. Po končrnem zborovanju so vsi prisotni sprejeli z burnim pritrjevanjem primerno resolucijo. — Isti dan popoldne sta gg. dr. Hodža.r in Davorin Kranjc imela shod na Frankolo-v e m , ki se je vršil v Društvenem domu. Dvorana se je napolnila samih zavednih naših mož. Prišlo je tudi nekaj žena in deklet, ki so 6e tudi zelo zanimale za oblastne volitve. Tudi tukaj so zborovalci izrekli svojemu poslancu kakor tudi Jugoslovanskemu klubu v Belgradu ter v prvi vrsti voditelju slovenskega naroda g. dr. Korošcu neomejeno zaupanje in obljubili, da pojdejo vsi kot en mož na volišče in bodo volili listo SLS. Politično nedoslednost bi voditeljem Slovenske ljudske stranke rad dokazal Pucljev »Kmetski list«, češ da hočejo danes zastopati slovenstvo, nekdaj pa so govorili drugače. Kot en takšen »dokaz« navaja »Kmetski list: govor dr. Korošca na shodu zaupnikov SLS meseca januarja 1. 1919., kjer je rekel: »Predvsem nam je treba misliti na dobrobit našega celokupnega jugoslovanskega naroda. To je sedaj glavna zadača Vseslovenske ljudske stranke... Slovenski, hrvatski in srbski kmet se bodo našli in zavest skupnosti med njimi bo najmočnejša vez, najsigurnejše poroštvo za nerazdeljenost, za enotnost in skupnost jugoslovanskega naroda in države. Komur je blagor jugoslovanskega naroda, osobito kmeta in delavca, na srcu, njega vabimo v našo sredo, pod krov naše stranice.« — Iz teh Koroečevih besed torej si tolmači Pucljevo glasilo, da je bil dr. Korošec prej samo Jugoslovan, pa da zato danes SLS ni opravičena smatrati se za edino legitimno zastopnico Slovencev in Slovenstva. V resnici pa je dr. Korošec izjavil isto, kar bi izjavil ludi danes in kar tudi ml še danes popolnoma podpisujemo. Kajti kar ie dr. Korošec 1. 1919 povedal, to je naš jugoslovanski program, katerega se dosledno držimo. V našem jugoslovanstvu je slovenstvo absolutno afirmirano, kakor je afirmirano tudi hrvatstvo in srl stvo. In v tem je tudi razlika med našim jugoslovanstvom in pa SDS-arskim jugoslovenstvom (na katerega je tudi g. Pucelj prisegel), ki slovenstvo negira. Za enotnost in skupnost jugoslovanskega naroda in državo ali pa če hočete, z,a državno in narodno edin-stvo v tem smislu, kakor je to dr. Korošec že 1. 1919. izjavil, smo vedno bili in vedno bomo. Torej je popolnoma jalov la »dokaz« glasila g. Puclja proti SLS in ravno tako so jalovi tudi drugi »dokazi«, ki jih še navaja, kakor n. pr. da je SLS svoje stališče glede na slovensko avt;nomijo promenila. To absolutno ni res. O formah avtonomijo se da govorili, toda avto-nomističnega načela kot takega SLS nikdar ni in ne bo zavrgla, ker jc to temeljno načelo den okraci e, SLS pa demokratična stranka. Cc misli torej »Kmetski list« s takimi »razkritji« rg t rati proti SLS v volivnem boju za oblastne skupščine, potem mu že vnaprej garantiramo, da s lem že ne bo prav nič dosegel, najmanj pa pri kmetskih volivcih. Ti znajo že sami presoditi, kdo je vedno zvesto varoval interese slovenskega ljudstva, a kdo z njimi barnn-lal na debeio in na drobno, zdaj v tem zdaj v onem urotislovenskem laboru. Kakor smo že poročali, se je v Zagrebu ustanovila nova politična stranka. To je »Hrvatska Narodna Starčevičeva stranka«. Njen šef je zagrebški advokat dr. Mirko Košutič; poleg njega je v vodstvu ie 12 oseb. Program te stranke naglaša, da se ima držav-nopravno razmerje med Hrvati, Srbi in Slovenci urediti tako, da se stvori zveza njihovih svobodnih držav. Področje teh držav bi bilo odrejeno po gospodarskih, kulturnih ln zgodovinskih prilikah. Hrvatska država bi obstojala lz Hrvatske, Slavonije, Dalmacije z otočjem, Istre, Medmurja in Prekmurja, Bačke in Baranje; srbska država iz Srbije, Stare Srbije, Makedonije in Banala; Slovenija iz Kranjske in Štajerske. Busna-Hercegovina in Crna-gora bi imele b plebiscitom urediti svoj položaj v državi Vsaka teh držav bi imela svojo državno skupščino in svoje ministrstvo. Na čelu zveze bi stal suvereni državni svet, v katerega bi vsaka zve .-na država preko svoje skupščine poslala dva člana. Ta državni svet bi predl-gal imenovanje zunanjega ministra, ki bi bil skupen za vse zvezne države, dočim bi imela vsaka za-se enako šlevilo konzulatov ln diplomatskih zastopnikov. Zveza držav SHS bi imela biti mirotvorna organizacija, ki bi izključila vsako vojskovanje. — No, pa imamo torej eno stranko več v državi, da bo še lolj zanimivo. Ta da hoče ta stranka pozobatl naše slovensko Prefcmurje in Primorje, to se nam na njenem programu najbolj dopade. Bilo sreinol Volivna korupcija Belgrajski »Trg. Glasnik« razpravlja na uvodnem mestu neko posebno vrsto korupcije, to je volivna korupcija, in pripoveduje o tem «inimive stvari. Neki kandidat, ki potem ni bil izvoljen, je potrošil za agitacijo poleg svojih sredstev še 100.000 dinarjev, ki si jih je Izposodil. Zdaj pa mož prodaja njivo za njivo, da bi poravnal menice, si izposojuje na visoke obresti denar na enem kraju, da plača upnike na drugem kraju. S temelja propada človek, - tako piše »T. G.c - ki ga je volivna borba zaklala. Da pa je dobil mandat, kakor je upal, bi ga bil pa »plasiral« v kko lukrativno pod-jc-tie, ali bi pa »posredoval«, da kdo drug to podjetje dobi, ali bi pa »interveniral«, da nekdo nekaj plača itd. sploh, on bi mandat plasiral v korupcijske svrlie. - O nekem drugem kandidatu, ki je bil izvoljen, se govori, da je sam pripovedoval, kako ga ta mandat stane celih 600.000 Din! Ta človek mora na neki način to izdano vsoto naknaditl. S svojimi poslanskimi dnevnicami lega ne more; tudi če bi mu mandat trajal cela štiri leia in če bi vsak dan dobil dnevnico, bi to znašalo največ 412 tisoč dinarjev. Torej mu ne preostaja nlc drugega 'kakor da se posluži korupcijskib sredstev da pride do vsote, ki ga je stal mandat. Volivna korupcija se je tako globoko vkore-ninila, da reven človek skoro absolutno ne more na volivni uspeh računati. Samo za en volivni shod slane 10 do 20 tisoč dinarjev, ker se tedaj vale ven celi sodi rakije, vina in piva _ No take stvari, ki jih pripoveduje >Tr". Glasnik« se seveda dogajajo le tam doli na jugu, pri nas ni toliko denarja in tudi ne kandidatov, ki bi z.a svoj mandat toliko ve-gali. Drugič pa. če bi pri nas kakšen kandidat drugače ne more priti do mandata kot z denarjem, potem pa napravi tako stvar bolj zvilo: da ne propade potem na tem on, ampak kvečjemu kaka banka... Hova bremena. »Vse mladeniče letnika 1907 Je pozvati, da si potom iupnih uradov preskrbijo družinske pole, potom davčnih uradov pa izkaze o plačevanju neposrednih davkov proti plačilu predpisane takse.« Okrožnica okr. glavarja v Kranju. Županstvom z dne 4. oktobra 1920. St. V 3G0-2«. Mi je ta ukaz utemeljen v zakonu? Ali mora res však mladenič, ki gre na nabor, plačati ogromno takso 70 do 100 Din in še več? Zakaj toliko znašajo takse za zgoraj omenjene izkaze. Po našem mnenju gotovo ne potrebuje teh izkazov mladenič, ki bo služil polni rok. Ce pa ima po zakonu pravico do skrajšanega roka ali oproščen ja, je treba razločevati. Za skrajšani rok zakon (Člen 49 ) ne predpisuje nobenih duvčn:h izkazov, pač pa za oproščenje po členu 50 za hrani-telje, ki ne plačujejo nad 20 Din neposrednih davkov. • . Za skrajšani rok zadostuje izkaz družinske pole Vprašanje pa je, ali mora nabornik res sam k naboru donesti kolkovan družinski list; zakaj pri naboru se odreja rok v stalnem kadru in zalo ni treba Se delati prošnje, ki bi morala biti kajpak kolkovana! Ali mar nima župan uradnih družinskih izkazov In ali ni tudi sam navzoč pri naboru, da more pred naborno komisijo pričati da ima fant pravico do skrajšanega roka n pr kot s;n edinec itd? čemu ljudem naprav-ljnti stroške, ko se brez njih lahko opravi? Ali nI že drugih dajntev in bremen čez mero? J Prosimo, naj strokovnjak pove svoje mnenje ! o tem, zakaj mnogi si res ne vedo pomagati v I tem oziru. i Koro&Ite .Slovenca4 i »KOlnische Volkszeitung« z dne 28. decembra t. 1. prinaša dopis svojega poročevalca o jugoslovansklh-bolgarskih odnošnjih. Poročilo naglaša, da so ee izkazali ti odnošaji ob zadnjih dveh velikih dogodkih: sporu z Italijo ln Pašičevl smrti kot mnogo boljši, nego se Je splošno domnevalo. Dalje pravi poročilo: »Spričo dosedanjih razmer Jugoslaviji ne bo preostalo kaj drugega, nego da pripravi zbližauje z bralskim jugoslovanskim narodom. Tu treba takoj poudariti, da Bolgarija nikakor ni nasprotna misli, da Jugoslaviji v slučaju oboroženga konflikta z Italijo zavaruje hrbet z dobrohotno nevtralnostjo. Sicer je v Jugoslaviji — pa tudi drugod — še mnogo ljudi, ki mislijo, da bi Bolgarija tak konflikt izrabila tako, da bi služila Italiji ln padla Jugoslaviji v hrbet, da bi znova osvojila izgubljena ozemlja. Toda to je velika zmota in Italija naj ne pošilja v drugo svojih ladij, na-tovorjenih z orožjem in strelivom, v bolgarska pristanišča, kakor je lo storila začasa reškega konflikta leta 1922.; Bolgarija ponudbe ne bo sprejela. Na srečo danes ludi Macedo-nija za Bolgarijo ne predstavlja več nikake odprle postavke. Bolgarija čaka danes čisto resno na to, da se izboljšajo njeni odnošaji z Jugoslavijo ter je pripravljena sprejeli vsako pobudo v tem praven, ne da bi zapustila svojo rezervo, ki je spričo nedavne neprijetne preteklosti vsekakor naravna in umljiva. O osnutju jugoslovanske Unije, bodisi v katerikoli obliki že, se ie dolgo razpravlja in do tega mora priti, ako nočejo sedaj še osamljeni deli podleči tujim vplivom, ki z njihovimi interesi nimajo ničesar skupnega.« Angleška ipomenica o Kitajski London, 29. dec. (Izv.) Zunanji urad Je objavil besedilo spomenico, ki jo je angleška vlada po svojem poslaniku v Pekingu izročila zastopnikom signatarnih oblasti \vaskingtonske pogodbe. Britanska vlada predlaga, da naj prizadete države izdajo izjavo, v kateri povedo, da so pripravljene na pogajanja o reviziji pogodb in vseh drugih visečih vprašanjih, kakor hitro se ustanovi na Kitajskem avtoritativna vla* da. Dalje predlaga spomenica, naj države jasno izjavijo, da hočejo upoštevati vsa opravičena kitajska stremljenja. Misel o tujem va^ ruštvu nad Kitajsko se mora zavreči, Kitajski se mora priznati pravica do carinske avtonomije, InOiemska kontrola so mora izključiti. Reforme glede eksteritorijalnostl bi se mogle brez velikega odloga Izvesti. ) . Poslanica novega japonskega cesarja. Tokio, 30. dec. Novi mikado Hirohlto je izdal poslanico na japonski narod, v kateri poziva Japonce k edinstvu, da bodo mogli izvršiti svoje naloge. Dalje poziva mikado vse sloje k največji skromnosti in ostro biča neči-murnost in bahavost. Poslanica zaključuje z besedami: »Po stresliajih zadnjih let je svet prešel v stanje razvoja. Odpira se novo poglavje kulturne zgodovine, na katerem moramo sodelovati.« Potres v Albaniji. Drač, 30. dec. Minule dni so se vrstili tu močni potresni sunki, ki so mesto popolnoma porušili. Prefektura, pošta, mošeje, poslaniška poslopja so v razvalinah. Prebivalstvo je pravočasno zbežalo na prosto, deloma v Tirano, kjer potres ni bil tako močan. Italija je takoj, poslala ladjo z Rdečim križem, ~~ DRUMMOND~NE ODSTOPI. Basel, 30. dec. Tajništvo Društva narodov odločno dementira vesti o odstopu generalnega tajnika Drummonda, ki naj bi ga nasledil dr. Beneš« MESTO UNIČIL POŽAR. v Guayaquil, 30. dec. (Izv.) Mesto Na« r a n g y t o na železniški progi Guayaquil— Quito je bilo po požaru popolnoma upepeljeno. Skoda znaša več kakor četrt milijona funtov škode» USMRTITVE V KOWNU. v Memel, 30. dec. (Izv.) Službeno se poroča iz Kowna, da so vendar bili ustreljeni oni 4 komunisti, ki jih je bilo obsodilo vojno sodišče na smrt, MRAZ POPUSTIL. v Pariz, 30, dcc. (Izv.) Tekom današnjega dne se je vreme izprcmenilo. Mraz je popustil, posebno v južni Franciji. Tukaj se je zvišal? temperatura na -f 6° C. aBaBaaaaBBBBaoBBBaanBaiia Najlepše božično darilo je 1927 ki se še dob!. Oskrbite si jo pravočasno! BEM na Silvestrovo Kaj sc godi (doma Naše gledališče 0 tej stvari smo prejeli še tole objavo; Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je sporočila podpisani organizaciji, da je primorana zaradi delnega skrčenja proračuna v tekočI sezoni 1926./27. ta zaradi znižanja proračuna za sezono 1927-/28. za 1,340.935 Din reducirati 30 do 40 svojih članov. To redukcijo je uprava že deloma ia-eela izvajati c 31. januarjem 1827. Podpisana organizacija, zavedajoč se katastrofalnih posledic tega dejstva, ki zadene zavod kot tudi članstvo, se obrača tem potom na vse odločujoče faktorje, prijatelje gledališča in umetao-sti sploh, za skupen nastop, da se prepreči ta zla nakana, ki resno ogroža naš s težkim trudom pri-borjeni slovenski teater. Medtem ko ima Belgrad za sezono 1927./28. c-a. 12,500.000 Din, Zagreb ca. 11,500.000 Din, je za ljubljansko gledališče predvidenih nekaj manj kot 6,000.000 Din. S tem morajo gledališča izhajati, ves inkaso predstav pa sproti odvajati državni blagajni. Višini državne dotacije odgovarjaNudi angažirano osobje naših treh državnih gledališč. Tako ima Belgrad ca. 420 ljudi angažiranih, Zagreb 380, Ljubljana pa 208. V teh številkah je seveda zapo-paden umetniški in tehnični personal. S tem malim osobjem in denarjem pa proizvaja naš teater na podlagi statistike največ. S tem da omenjamo belgrajsko in zagrebško Narodno gledališče, nikakor ne zahtevamo za naše gledališče državne dotacije v isti višini. Pač pa najodločnejše iu z vso pravico terjamo od države, da nam pusti esistenčni minimum, če ne več. Ce torej uprava na ukaz ministrstva reducira 40 oseb svojega staleža jih ostane še 168. S tem številom je pa po našem globokem prepriča- BKl „Cas". Znanstvena revija »Leonove družbe«. Ravnokar je izšla 2. številka letnika XXI. (Zakesnila se je za 10 dni.) Prvo, kar me je najbolj zanimalo, sta dva pregleda. Iz pregleda dr. A. Ušeničnika (nosi sicer zelo skromen naslov: Iz filozofije) str. 110 do 119 izvemo, kako je problem metafizike --po neki dobi preziranja — spet nanovo oživel in še z večjo silo. Kant ali Tomaž Akvinski? To je zdaj vprašanje. U. ugotavlja: »Kant ni premagal Tomaževe metafizike; nasprotno, po Kantu šele se more moderni človek zopet vrniti k Tomažu... v pokantovski dobi je spoznal vso tragiko negacije in sedaj se vrača, da preskušen v dvomih z modernimi metodami nanovo osnuje staro, a nikdar zastarelo, ker večno mlado metafiziko.« Modernemu mislecu približati skušajo Aristotelovo (Tomaževo) metafiziko B. Jansen S. J., Alois Dempf, Josef Kremer. O teh treh govori pregled. Najvišji predmet metafizike pa je Bog. Str. 115—119 poroča U. o petorici (izmed premnogih) učenjakov, ki z moderno besedo in metodo branijo staro resnico: Fr. Savvicki, Erick Przy-wara S. J., H. Fahsel, Johanes Reinke, naš rojak v Vidmu Ivan Trinko. Tam, kjer govori o Frzywari, se zlasti pokaže, kaj nam nudi A. U.: kolikokrat sem se mučil s članki E. pred katastrofo. nju nemogočo voditi dramo in opero v dosedanjem obsegu iu obdržati gledališče vsaj na dosedanji umetniški višini. Leto za letom se našemu gledališču znižuje državna dotacija. Leto za letom se sistematično ubija, postopa se z njim kot da je »nepotrebno kulturno zlo«. V osmem letu svojega prenovljenega gledališkega življenja smo prišli tako daleč, da bo 40 prevedenih članov — jugoslovanskih državljanov — Slovencev — z enomesečno odpovedjo pahnjenih v bedo in obup. To je bene podržavljanja, bene slovenskega igralca — državnega uradnika. Mi kot strokovna stanovska organizacija — mi, ki smo teater — mi enostavno ne razumemo, kako je mogoče, da se poskuša našemu gledališču vzeti zadnja možnost gole eksistence. Kdo je temu kriv? Noinformiranost, zloba, ali kaj? Hočemo vedeti, ali smo enakopravni, ali nismo. Javni delavci, prijatelji gledališča, vi vsi širom naše domovine in izven nje, ki vam je na srcu stvar našega teatra, vi vsi, ki ga ljubite, ki so zavedale njegovega pomena za naše kulturno življenje — govorite! Naš teater je na smrtni postelji. Ce izdihne, izdihne za vedno. V zvezi s katastrofo nagega teatra sklicuje podpisana organizacija skupno z »Zvezo godbenikov v Ljubljani« dne 9. januarja 1927. javno zborovanje. Na to že danes opozarjamo vso našo javnost. Kraj in čas zborovanja bo pravočasno objavljen. Združenje gledaliških igralcev Mestni odbor Ljubljana. Przyware v Stimmen der Zeit, a brezuspešno; U. nam je s par potezami približal tega raz.-vnetega a globokega misleca. — »Ideologija nemškega katoliškega d i j a -štvac, spisal Jože Pogačnik (str. 101—110), je izvrsten pregled, spisan res lepo pregledno iu z velikim poznavanjem, ki si ga je pridobil pisatelj v Innsbrucku. Za ta dva pregleda smo g. uredniku zelo hvaležni; veselimo se že vnaprej še drugih, ki j:h skuša dobiti. — Dr. p. Gvido Rant O. F. M. je napisal kot epilog k vsem raznim slavnostnim iu priložnostnim člankom o sv. Frančišku Asiškem uvodno razpravo; Frančišek — svetnik našega časa. V velikih potez-ah — na podlagi najboljših spisov, ki so to leto o sv. Frančišku izšli — nam g. pis. pove dvoje: prvič, kaj je sv. Frančišek storil za versko življenje (str. 70 do 75) in kaj za kulturno (75—82); za moderni socialni problem izredne važnosti je pet Frančiškovih idealov: sveto uboštvo, delo brez dobička, skupno občestvo, osebnost, ljubezen do Boga. S to — sicer ne lahko — razpravo se ie zdaj tudi »Čas« lepo oddolžil velikemu svetniku. (Sicer pa čitamo tudi v Pogačnikovem poročilu nekaj krasnih doneskov k praktičnemu življenju po zgledu sv. Frančiška.) V dobi »Novic< smo se Slovenci zelo zanimali za etimologijo naših osebnih in krajevnih imen; rajni kustos L. Pintar je tradicijo spopolnil in razrešil niarsikak vrzel. Na to ne hranilnice ne vedo, kako bi produktivno in predvsem varno naložile odvišen denar. Samo terjatve slovenskih hranilnic pri Slavonski banki znašajo 32.5 milijonov dinarjev. Nalagale so denar na visoke obresti in končen rezultat je ta, da bodo izgubile denar in obresti. Za Spekulativno nalaganje denarja so časi minuli. Se solidna in konkurence zmožna industrija je dandanes v velikih stiskali; ne more torej deliti visokih dobičkov, ki bi prekašali navadno obreslovanje. ln če se to še dogaja, ostane vlagatelj še vedno v nevarnosti, da bo v prihodnje leto odrezal slabo. Previden gospodar bo svoj odvisni denar nalagal predvsem na varno, a se bo vsled tega zadovoljil z manjšimi obrestmi; nosil ne bo nobenega rizika, da bi težko prihranjene novce izgubil. Radi tega bode varčevalec drago volje nakupil obligacije (zadolž-nice) mestne občine, katere mu bodo nosile 6% obresti. Kdo naj prispeva s svojim kapitalom. Pokojninski zavod z,a nameščence v Ljubljani je že letos dajal svojim članom stavbne kredite po 6% obrestih. Koliko lažje mu bo torej nakupiti zadolžilice mestne občino ljubljanske, ko bo na ta način izročil denar v mnogo bolj sigurno roke, kakor bi ga pri zasebnikih. Denar pa se bo porabil v iste namene, za katere ga je izposojeval privatnikom Delavska zbornica ima na razpolago nekaj milijonov dinarjev iz fonda za brezposelno. Ali ne bo tega denarja posodila mestni občini, ki ga bo porabila odnosno vrnila prvotnim namenom. S zidanjem stanovanjskih hiš sc bo odpravila brezposelnost v veliki meri, a razen tega bodo tu stanovanja, katera bodo marsikoga rešila bede ki ga sicer čaka. Uspeh akcije. Prepričani pa smo, da se vladni komisar nt spuščal v tako dalekosezno akcijo, ako ni bil prepričan o uspehu. Prepričani smo, da ima zagotovljenega za svoj namen vsaj polovico obligacijskega posojila. Ako je toliko, bi že to bil lep in časten uspeh. Vendar ne sme ostati pri tem, kar je dosegel on sam; njegov račun gre za tem, da najde za svoj namen podporo vsega prebivalstva. Kdor pa računa na podporo ljudstva, se mu ljudstvo radevolje odzove, posebno kadar je prepričano, da taka akcija ni strankarska, ampak je eminentno socialno gospodarskega pomena m ves razvoj mesta Ljubljane in ta vse sloje, ki kakorkoli trpe ali vsaj neprijetno občutijo posledice stanovanjske krize. Posojilo se namerava plasirati po nominalni vfednosti. Ako uspe, se bo sezidalo s tem denarjem 400 stanovanj. Obrestovanje stanovanj naj bi bilo normalno s 4%, kakor so se običajno obrestovale hiše pred vojno. Potrebno bi pa bilo, da se celo te obresti znižajo, ter da k pocenitvi stanovanj pripomore vse ljubljansko prebivalstvo potem svoje občine. Radi tega je v razglasu vladnega komisarja kalkuliran čisti dohod iz najemnine samo z zneskom 800.000 Din. Iz previdnosti In cilja c e n i h stanovanj je to popolnoma upravičeno. V ostalem pa so tudi postavke pod točko 2, 3 in 5 vzete zelo previdno in bo prispevanje iz občinskega pokojninskega fonda najbrž mnogo manjše. Sicer pa proti prispevku iz pokojninskega fonda ne morejo biti nikaki pomisleki, a; še manj kaki tehtni razlogi. Ako se pokojninski fond nalaga pri mestni hranilnici, zakaj bi se ne naložil po istih obrestih v nove stanovanjske hiše? Kav-tela za siguno nalagaije je tu vsaj ravno tako velika, kakor če je fond naložen pri mestni hranilnici, za katere itak jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Koristi ostalih najemnikov. Ako zgradi mestna občina v novem letu s tem posojilom 400 stanovanj po nizkem obrekovanju, se bodo jeseni leta 1927. stanovanja v novih hišah deloma iznivelirala s cenami stanovanj v starih hišah, vendar tako da stanovanja v starih hišah prihodnjo jesen ne bodo dosegla one višine — "' ■ ■ " mimimtmiMmujmmmmi važno panogo našega narodnega življenja nas vedno iznova opominja zdai dr. M. Malnerič (zdaj v Dubrovniku). Iz njegovega kratkega spisa razvidimo, koliko krajevnih imen imamo Slovenci skupnih z našimi brati v Dalmaciji, severni Albaniji, v Bosni, Hercegovini itd. In vsak, kdor je bival n. pr. že v Kraljeviči, je čutil čakavski naglas. Malneričeva razpravica sega prav živo v naša zanimanje. Važna je tudi za pravnike. — Najtežji spis je razmotrivanje, ali je starogrško gledališče imelo zaveso (kakor jo je imelo pozneje rimsko in je imajo moderna) ali ne. Spis bo umel samo tisti, kateri ve, k j o je bila starogrška »skene-(da je bila namreč tangenta orkestre), to očividno kar predpostavlja; pa bi bilo bolje, da je za veliko večino čitateljev razložil. Pis. je iz proučavanja nekih Ajahilovih, Evripidovih ter Aristofanovih dram samostojno prišel do odločnega zaključka, da starogrško gledišče zavese ni ponnalo. Tak spis je »Časne le v čast. Poslal ga je vseuč. docent dr. Fr. Bradač. — Končno ima »Čas še dve oceni ter zanimivo poročilo, kaj je »Prager Pressec letos Čehom prinesla o naši državi. Revijo »Čas■• znova toplo priporočamo. Izhaja šestkrat na leto. Prihodnja številka bo izšla 20. februarja 1927. Naroča se pri upravi »Časa-: v Ljubljani, Kopitarjeva ulica (>. Celoletna naročnina je 60 Din. n Danes zadnje predstave ob 3,3, 7, In 9. url zvečer. Kino Ljubljanski dvor. Telefon 730. v ceni, kakor morebiti hišni gospodarji to pričakujejo. Radi tega bo ta akcija prišla v korist tudi vsem onim, kateri pričakujejo jeseni leta 1927. ali zvišanje najemščine ali pa deložaoijo. Torej je ludi v interesu teh, da so pripravijo za prevzem obligacijskega posojila. Po točki 4 cit. razglasa z.a posojilo bodo prizadeti vinski pivci, ker se bo pobirala trošarinska gradbena naklada po 50 par od vsakega konzu-miranega litra vina. Ljubljanski pivci pa naj se nad tein preveč ne razburjajo. Večino v našem mestu konz.umiranega vina popijejo namreč tujci, ki prihajajo v mesto po opravilih. Ti bodo torej največ prispevali. V principu moramo torej novo stanovanjsko akcijo odkrito in z veseljem pozdravljati. Ne samo to! Pospeševali in podpirali jo bomo radi socialnih dobrin, od katerih bo imelo koristi colo-kupno meščanstvo. Silvestrov večer „Ljubliane" bo letos najlepši, ZATO P0JDEM0 D11EVI OB 8. URI _V UNION._ Slovenci v Italiji „Lega Mazionale". Ta družba, ki ima namen, da čimprej poitali-janči slovensko deco v Italiji, je te dni razposlala svojim pristašem koledar za leto 1927. Koledar nosi geslo: Na delovni streli. Koledar je pola slik mladine, ki se zastruplja v 76 zavetiščih (otroških vrtcih), ld ijh je posejala ta družba po Primorskem. Najbolj gosto so nasejane po Istri, kjer jih je 44; tržaška pokrajina ima 12 potujčevalnie slovenske mladine, osltle so na Goriškem in v reški pokrajini. Nekaterim zavetiščem (11 po številu) je dodeljena lako zvana »pošola« (dopo. schola). Tu se posebno ob nedeljah zbira slovenska deca, ki so jo pomamili z lepimi oblekami, pecivom in s sladko besedo ter na drugi strani s pritiskom na starše, ter se uči ovaduštva med drugimi otroci, ki se ne vpišejo; seveda vse to v sladkem italijanskem jeziku. Starejši fantje so učijo tudi trobentati na pihala... Za vse to rabi Loga denar. Ker ji vladna podpora ne zadostuje, ga nabira med zasebniki. Zato pošlje vsako leto v svet svoj koledar z vabilom za darila ter z namenom, >da koledar spominjaj vsak dan vse Italijane na plemenito delo vzgoje, dobrodelnosti, sloge, ljubezni, miru in italijanstva, ki ga vrši Lega Nazionale na državni meji, kjer je treba neumorno s ponižno propagando učiti besede nacionalne zavesti novo ljudstvo, ki ga je domovina sprejela v svoje nedrije«. Plemenito delo sloge, ljubezni in miru! To je delo vzgoje ovaduštva, to je začetek sovraštva in prepirov v slovenskih občinah. Starši, ki ne marajo dati otrok v te po* italiiančevalnice, postanejo »državi nevarni«, ^prevratni elementi«, »politikanti«. Vas je takoj raz> cepljena v dva tabora. Drugi se namreč bodisi radi svoje službe ali obrti, bodisi iz drugega vzroka, udajo; otroci, ki so vpisani v vrtec, prisluškujejo in to po izrecnem nalogu učiteljev, kaj govorijo otroci, ki niso vpisani, in pa njihovi starši. Dogodilo se je že večkrat, da je sdelo miru, sloge in ljubezni« te dražbe rodilo... tožbe radi osebnih žaljenj, ovadbe pri karabinerjih itd. Delo torej miru, sloge in ljubezni! V nedeljo pred božičem se je vršila slav-noslna otvorilev vrtca na Proseku. Tudi muzike ni manjkalo, T< slavnosti je prišlo mnogo nekdanjih stebrov kraškega narodnjaštva in sokolstva; nekdanje liberalno društvo »Hajdrih« je bilo zastopano korporativno. Domači župnik ni hotel prisostvovati; zato so poklicali iz Trsta znanega duhovnika Tarnazo. V sredo, dne 29. t. m. je priredila »Lega Nazionale« velik ples v dvorani hotela »Savoja«. Izkupiček gre seveda za okrepitev akcije, ki smo jo zgoraj opisali. « » • Imenovanje stolnega kapitla na Reki. Re&k! škof monsignor Sain je imenoval novi stolni ka-pitel, ki sestoji iz, teh-le kanonikov: Raimondi, Rossini. Balas, Podboi, Franchetto in Nasci. Izmed novih kanonikov ni niti eden Slovan, dasi je reška škofija po veliki večini slovanska. Monsignot Isidoro Sain je s tem imenovanjem zopot pokazal, da dela pod vplivom nekaterih svetovalcev (prefekta in drugih. Op. ured.) in da nima one samostojnosti, ki jo zahteva težko mesto reškega škoia. V pokrajinah, kakor jo ravno reška, kjer ja vesoljnost katoliške vere in cerkve na težki, preizkušnji, je taka cerkvena politika popolnoma zsrro šena in gotovo ne pripomore k utrditvi katoliom-stva med prebivalstvom. Mons. Sain bi moral vedeti, da jo v njegovi škofiji vse polno ljudi, ki agiti-rajo za vsako drugo cerkev prej kakor za katoliško, in ravno ti ljudje bodo znaj' izrabiti njegovo postopanje. Enako je postopal škof Sain, ko je šlo za imenovanje župnika za novo župnijo v Opatiji Imenoval je duhovnika, ki ne razume niti ene besede ne slovenskega, ne hrvatskega jezika. Ceiv. kev je prazna. Tn kako željno so v Opatiji pričakovali dneva, ko bodo imeli lastno župnijo! Sedaj pa tako razočaranje. Pisemska cenzura r Ajdovščini. Ajdovska pošta nima z odoravo pisem skoro nobenega dola več. Ajdovci nosijo pisma na pošto v druge kraje, ker so doznali, da ajdovski poštar cenzurira vsa pisma, ki so bila oddana pošti v Ajdovščini. Vso pritožbe na poštno ravnateljstvo nič ne izdajo, ker je pošiar fašist. Lepa pošla! — V Ajdovščini gospodari Dalmatiinec Mazzallo, tajnik faš I tovske stranke Podestat. ki je sicer trezen mož, se mora pokoriti njemu. Gosn. Mamilo je pobegnil iz Dalmacije, menda iz Splita, in sedaj terorizira vdo Ajdovščino. Kaj pravi k temu soriški prefekt? Akcija ia likvidacijo stanovanjske bede v Ljubljani Potreba novih stanovanj, Medtem ko so vse zapadnoevropske države obdržale stanovanjsko zaščito, je la pri nas odpravljena s 1. novembrom 1927. V Ljubljani sami bo jeseni prihodnjega leta vrženih na cesto gotovo 2000 oseb, kajti že doslej je vloženih pri sodišču nad 100 odpovedi. V mestu se jo od leta 1920., vJtevši letošnjo leto, sezidalo ca 700 stanovanj; od tega ..letos .nekaj nad 300, katera pa še niso vsa dogotovfjena in jih je mnogo samo šele dozidanih. Potrebujemo pa jih šo najmanj okrog 1000, ne glede na to, da dobivamo letno ca. 140 družin prirastka, ki iščejo odnosno potrebujejo stanovanja. Vendar pa ne moremo trditi, da je toliko družin brez stanovanja; mnogo med temi jih je tudi, ki nimajo zadostnega stanovanja ali pa tako stanovanje, ki ne odgovarja higijenskim predpisom ali številu družinskih članov. Stanovanjska kriza se bliža svojemu vrhuncu ne toliko samo vsled pomanjkanja stanovanj, ampak v isti meri tudi radi zvišanja stanarine (najemščine), katere Široke plasti prebivalstva ne bodo mogle plačevati. i Posojilo mestne občine ljubljanske. V tej sili se je vladni komisar mestne občine ljubljanske odločil k širokopoteani akciji prostovoljnega posojila v obliki G% obligacij. Prisiljena Btvar je zoprna, najde povsod uavadno odpor, pa naj bo še tako zamišljena v dobre namene. Najhujši odpor pa nastane v onih krogih, ki bi bili s tako akcijo najbolj prizadeti. S prisiljenimi sredstvi so nekateri vedno bolj pritisnjeni, drugi manj. Nezadovoljstvo pa je splošno, in nihče si ne da dopovedati, da mora prisiljen napraviti nekaj dobrega v splošno dobrobit Prebivalstvo naj da 30 milijonov dinarjev s prevzemom zadolžnic (obligacij), ki jih izda mestna občina s 6% obreslovanjem. Posojilo se bo vrnilo v 15 letih v 30 enakih polletnih obrokih potom žrebanja po določenem amortizacijskem načrtu. Velik je to denar! bo marsikdo vzkliknil. Res je, velika je ta vsota, vendar ni mnogo večja od one, katera se je v letošnjem letu investirala za stanovanjske namene. Ljubljansko prebivalstvo z mestno občino vred je zazidalo ca. 25 milijonov dinarjev; od tega odpede na mestno občino ko-manj euo tretjino, ostali dve tretjini pa na zasebnike in zadruge. In vendar moremo trditi, da so bili ljubljanski denarni zavodi Ie v mali meri pritegnjeni k podeljenju kreditov za letošnje stanovanjske stavbe. Edino izjemo dela tu Mestna hranilnica in v manjši meri tudi Pokojninski zavod za nameščence. Možnosti plasiranja. Z druge slrani se bo oporekalo uspehu posojila, češ da današnje gospodarstvo zahteva ves razpoložljiv kredit za se, ter da bi se z odtegnitvijo kapitala v namene stanovanjskih stavb obstoječa kreditna stiska le samo povečala. Ne smemo pozabiti, da velik del gospodarstva živi od gradnje hiš. Vsi stavbni obrtniki in stavbna industrija je od tega odvisna. Pri živahni stavbni sezoni vidimo na vseh delavskih obrazih žarenjo veselja in življenja. Narodno-gospodarsko pa je pomembno, da se mora pri vseh stavbah uporabljati stavbni materija] samo domačega izvora. Radi tega je v splošnem interesu gospodarstva, da z vsemi sredstvi pospešuje in podpira zidanje stanovanj. Od dobrih, zdravih stanovanj pa je tudi odvisna produktivna zmožnost delavstva. Denarja pa je v ljubljanskih solidnih do-narnlh zavodih dovolj in tudi slovenske regulativ- Dnevne novice •k Postna olajšata za Silvestrov večer. Ker se marsikje praznuje Silvestrov večer in pr de lelos ta ote kot kaplan v Gornjo Lendavo. Jožef Kavčič, ki je bil na začasnem bolezenskem dopustu, je nameščen kot kaplan v Lapi rju. k Na progi Kamnik—Ljubljana bo vozil v nedelj 2. januarja turistovski vlak z odhodom iz Kamnika ob 20.28 uri in prihodom v Ljublj-no ob 21.40 uri. k Postrežnice in bolniško zavarovanje. Okroijii urad za zavarovanje delavcev je ugotovil nešteto slučajev, da takozvane postrežnice v hišnem gospodinjstvu niso prijavljene v zavarovanje. To ima za posledico, da mora delodajalec po § 11. zakona o zavarovanju delavcev povrniti tuaou vse stroške, ki so nasiali v slučaju obolenja takih oseb. Obolenja sc zelo pogosta, ker so take osebe navadno že starejše. Stroški so navadno visoki in občutno zadenejo prizadete delodajalce, ki so navadno slabše situirani. Zato je v njih lastnem interesu, da tako osobje pri.avljajo v zavarovanje. Od zavarovanja so izvzete le one osebe v hišnem gospod njstvu, ki gotova dela opravljajo le od časa do časa, nestalno in le ob gotovih prilikah. Take osebe so n. pr. perice, Žagarji drv, čislilke stanovanj. Te osebe so za vsako opravilo sproti plačane, z izvršenim delom je službeni odnos ukinjen. Nasproti temu pa opravljajo postrežnice v gospodinjstvu redna dela in se razlikujejo od stalnih služkinj le po dnevnem času zaposlen^ in da stanujejo običajno izven delodajalčevega stanovanja. Da ne bo pritožb, katerim okrožni urad v Bir.islu sakunitili predpisov ne more ugoditi, je v interesu vsakega posameznika, da svoje osobje pravilno in pravočasno prijavlja v zavarovanje _ ★ Zahvala. Ob koncu leta 1926. se hvaležno spominjamo vseh miših dobrotnikov, ki so se nas spomnili s kakršnimkoli darom v tem letu in n m tako vsaj delno olajšali neizmerno bedo. Sprejmite našo najprisrčnejšo zalivalo in prosimo Vas, ostanite nam i v bodeče naklon.eni. — Podporno društvo slepih, Ljub-Jjan, VVolfova 12. ■k Opustitev direktnih vozov. Z jutrišnjim dnem se vsled slabe frekvence opusti direktni voz Ljubljana—Split in nazaj pri vlakih ŠL 1015-80-1 in 803-1016 ter direktni voz Ljubljana—Sušak pri vlakih št. 1011-312 in 311-1018. V smeri iz Splita in Sušaka bosla vozila direktna voza jutri zadnjikrat. k Ne v Francijo! Delavska zbornica nam je poslala v objavo svar.lo našega konzulata v Baschu, naj se delavci ne odpravljajo v Francijo, Če nimajo vseh dokumentov v redu. Nam se zdi potrebno reči nekaj več: resno odsvetujemo sploh izseljevanje v Francijo, kjer se je v zadn ein času položaj na delovnem tr^u zelo izpremenil. Po uradnih podatkih je v Franciji danes 300.000 pupolnoma brezpo- 661X11★ Loteriia Zveze finančne kontrolo. Padi večjega števila neprodanih srečk se žrebanje prebži do 10. marca 1927. - Sekcija Zveze finančne kontrole v Ljubljani. ★ Pretep. V pondeljek, 27. t. m., zjutraj »o našli ljudje mrtvega Ivana Pera iz Preval pri Kolovratu, ki je ležal sto korakov od Jrpue ccrkve zmr,njen v snegu s prebito čre-pinjo. Na sv. Štefana zvečer, ko so se vračal nekateri fantje iz gostilne, je na cest! nas al Sum in v nekaj trenotkih je bila ncsreca tu. k Samo umor radi anonimnega pisma, v Za Ljubijane«, O Ljudski oder vprizori v nedeljo, dne 2. januarja ob 3 popoldne Hauptmannovo sanjsko igro »Hanice pot v nebesa«. Sodeluje skoro ves ansambl Ljudskega odra, dalje ženski pevski zbor, deški pevski zbor in godba. Režira g. Ivan Pengov, glasbene in pevske točke pa je uglasbil prav za to priliko g. Vilko Ukmar. Predprodaja vstopnic v nedeljo v pisarni Ljudskega odra. O Novoletna voščila velikemu županu. V uradu velikega župana ljubljanske oblasti bo na novega leta dan razpoložena knjiga, v katero naj se blagovolijo vpisati vsi, ki žele izraziti g. velikemu županu novoletna voščila. O Umrl je 28. t. m. slikar g. Matej Trpin. Rojen je bil v Idriji 29. septembra 1872. Učil se je kiparstva in slikarstva pri Juriju Tavčarju v Idriji. Kot pomočnik je delal pri Progarju v Celovcu, pri podobarju Keli-hu v Zagrebu in pri podobarju A. Rovšku v Ljubljani. Prod 20 leti je začel na svojo roko izvrševati slikarstvo. S slikarjem Markovičem sta figuralno preslikala župno cerkev v Pre-serju in župnb cerkev v Radečah pri Zidanem mostu. Z oljnatimi barvami je naslikal več nabožnih slik, ki krasijo ra'ne cerkve v ljubljanski škofiji. Nekatere slike so kopije, druge so lastna kompozicija. S slikami je okrasil uršul nsko obcdnico v Ljubljani. Posebno so zn ne kot njegovo spretno delo slike gledaliških odrov, n. pr. v Rokodelskem domu v Ljubljani, v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu, v Lichtenlurnovem zavodu, v Dolu, v Vodicah, v Borovnici, v Sostrem itd. Tudi portretist je bil. Znmi so nam portreti: prof. Janeza Gnje de, f n. svetnika Val. Levičnika, g. Lav. rencija in gospe Angele Češnovar v Kolodvorski ulici itd. — Med vojno je bil štiri leta v vojaški službi, kjer je dobil kal bole ni. Le s težavo je pred leti še slikal, zadnja štiri leta pa r: di bolezni ni mogel izvrševati svojega priljubljenega opravila. V pokojnem Malcju Trpinu smo izgubili moža, ki ga bo naša cerkvena u:i etnost zelo pogrešala, izgubili pa smo tudi neutrudljivega delavca v naših katoliških društvih. Mojstri, ki so bili pred 25 leti kot rokodel-ki pomočniki v rokodelskih društvih v Celovcu in Zagrebu, imajo v najboljšem spominu sv; jega tedanjega tovariša Mateja Trpina. Zla ti pa je blagodejno deloval v ljubljanskem kat, društvu rokodelskih pomočnikov. Vsakemu tovarišu je prigovarjal, naj se z vso vnemo poprime svoje obrti, naj porabi mlado t;ii čas, da se vsestrnsko izobrazi in spopo'ni. Marsikdo je ravno po njegovem prigovarjanju pr>skrbel, da je v svoji obrti še bolj napredoval in da se je splošno še bolj izobrazil, Zato žaluje ob njegovi smrti poleg njegove rodbine ludi veliko hvaležnih nriiateliev. Nie- gov pogreb bo danes ob pol 4 iz hiralnice sv. Jožefa. 0 »Egiptovski Jožef«, svetopisemsko igro s predigro v K dejanjih in 4 slikami vprizori Krekova mladina na novega leta ob pol 8 zvečer v Ljudskem domu. Predprodaja vstopnic je vsak dan v Jugoslovanski strokovni zvezi na Starem trgu 2-1., in eno uro pred predstavo v Ljudskem domu. K obilni udeležbi vabi odbor. O V Križanski družbeni dvorani je danes popoldne ob 3 za člane moške Marijine družbe in njih prijatelje sestanek povodom zaključila starega leta. Dobrodošli tudi zastopniki ostalih ljul lj. kongregacij kakor tudi po članih vpeljani gostje. O V Stolno-št. jakobski prosveti predava prihodnji ponedeljek, dne 3. januarja v križanski družbeni dvorani preč. g. p. prior Učak o zelo zanimivem, posebno za sech.nji čas zelo aktualnem predmetu. Na to predavanje že d"nes opozarjamo. O Šiška. Kat. prosvetno društvo priTedi danes zvečer v dvorani »Reininghaus« pri Va-ljavcu Silvestrov večer z izbranim in pestrim programom. Na vsporedu so solospevi, komični prizori, alegorija, šaljiva pošta, lepotna konkurenca itd. Med prireditvijo svira salonski orkester. Začetek ob polosmih zvečer. Vstopnina šest dinarjev za osebo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. O Šiška. V nedel-o. dne 2. januar^. zvečer priredi dekliški Marijini vrlec v samostanski dvorani božičnico. Spored: igra »Sirota« s petjem Ln deklamaoijami. Ljubitelji mladine prav uljudno vabljeni k obilni udeležbi. O 0 ortopediji bo predaval primarij ortopedskega oddelka splošne bolnice g. dr. Mina? v četrtek dne 6. januarja 1927 dopoldne v dvorani Kina Matice. Predavanje nosi naslov: Razvoj kirurgije kosti in zglobov (ortopedije) ter njen pomen v socijalni in prophilaktični medicini. Naša slovenska dežela izkazuje precejšnje število razne razvojno in fizično pokvarjene dece, kot posledice socijalne bede oziroma vsled zamujenega zdravljenja. Predavanj bo spremljano z mnogoštevilnimi skiop-tičn;mi slikami in bo torej vsakemu razumljivo, vsled česar je državno in obče koristno, da se meTodajni činitelji in celokupno občinstvo zanj interesi rajo. 0 Pozor na razglase mestnega magistrata ljubljanskega o zglasitvi: a) v Ljubljano pristojnih mladeničev rojstnih letnikov 1902 do 1907 in 1909, b) izven Ljubljane pristojnih nabornikov rojstnih letnikov 1902 do 1907, ki žele iti v Ljubljani na nabor in c) obveznikov operativne in rezervne vojske, ki mislijo, da so postali nesposobni za vojaško službo. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je nabit po mestu. O Snežne čevlje in galoše sprejema v popravilo V o i k a. . O Blagajna podružnice poštne hranilnice v Ljubljani bo zaradi letnega zaključka poslovala danea samo do pol 12. ure. uMf koncert vojaške godbe v kavarni »EVROPA«. j&> Odprto do 3. ure zjutraj. □ Občni zbor krajevne organizacije SLS v Krčevini pri Mariboru se vrši dne 1. januarja ob dveh popold e v Lovskem domu. □ Shoil SLS za Krčevino se vrši dne 9. januarja v Lovskem cdrnu. Govorita kandidata dr. Leskovar ,n živinozdravnik Pirrat. □ Ustanovitev odbora upnikov Slavenske banko. Za Ljubljano in Celjem se je ustanovil tudi v Mariboru cdbor upnikov Slavenske banke. V sredo zvečer se je zbralo v restavraciji Emeršič na Aleksandrovi cesti večje šle vilo upnikov, katerim je g. dr. Druškovič razložil potek in glavno vzroke krize Slovenske banke. Izvoljen je bil nato odbor, ki bo mariborske upnike zastopal v boju za njihove zahteve skupno z ljubljanskim in celjskim odborom Za predsednika je bil izvoljen g. Moc- i nik za la nika g. dr. Druškovič. Odbor name-I rava v prihodnjih dneh sklcati vse upnike, I da u" lovi niihove terjatve napram banki. □ Iz malenkosti — cela afora. Nov list v Mariboru »Domačija«, ki bo i ha nla le od ča- I c,a do časa, je izšel kot prva številka brez na-! vedhe imena urednika. Tudi -Slovenec« je po-' ročal da je oblast nameravala prvo številko kcnfb-cirati, ker navedeno označbo tiskovni zakon zahteva. Zdaj smo dobili obvestilo, da «e to za to številko ne bo zgodilo, pač pa bo tiskarna ki je to zakrivila, kot je to izjavil urednik Pire, to pri prihodnji številki popravila Ker pa je »Marburgerzeitung« o zadevi bolj obširno pisala, se je iz celcga izcimila precej"nja afera, ki bo vedla do zanim.ve tiskovne tožbe. | □ Kje nnj pričakujemo novo leto? Prostovoljno gasilno društvo v Radvanju priredi danes'zvečer v gostilni pri Škofu (pri Vodo-vedu) Silvestrov večer. Cisti dobiček je namenjen za uabavo aasilnetfa orodja. □ Iz izložbe ukradel suknjo. Na Glavnem trgu obešajo nekateri trgovci, ker nimajo Izložbenih oken, blago radi reklame kar zunaj trgovine na steni. Za tatove je tako blago se. veda zelo vabljiv plen. Pri trgovini Grubšak je te dni skušal Milan Sere, ki se Je par dni preje vrnil lz enoletnega zapora, v katerem je sedel radi tatvine, Izrabiti tako priliko ter je izmaknil rjavo moško suknjo, vredno 700 dinarjev, ki je visela pred trgovino na stenL Suknjo je pi nujal najprej starinarjem, nato Jo je pa predal na Tržaški cesti nekemu špehar* ju, ki se jo vračal z mariborskega trga domov. Dal mu je suknjo za 300 Din. Kmalu Je bil aretiran ter je v začetku tatvino tajil, končno pa je le povedal resnloo. Bil Je radi tatvine 18 krat predkaznovan. □ Prepoljava. Mestni pogrebni zavod Je prepeljal v sredo iz Maribora v Dravograd gospo Apolonijo Primož, vdovo višjega želez, uradnil a, ki je umrla v Maribora. □ Smrtna nesreča. V četrtek, 30. t m., ob pol 12 je peljal lzvošček 72I?tni Ivan Dl-tinger s svojim vozom preko gLvaega mosta. Sredi mosta pa je omahnil s a*>d:La. .i padel na tla ter je obležal mrtev. Imenovani je bil po Mariboru znan lzvošček, saj je nad 40 let opravljal to služ.bo. □ Policijski drobiž. V sredo so bile aretirane tri osebe radi potepuštva. Ostalih prijav jo bilo 19. Množijo se ovadbe radi neočiščenih pločnikov. 1,»usedaj je bilo kaznovanih 48 hišnih posestnikov. — Množe se po mestu tudi manjše tatvine. Kradejo zlasti perutnino. Prijatelji kurjega mesa se hočejo ceno oskrbeti za praznike. Vlom v električno podjetje Spra-ger je že deloma pojasnjen. Vlomilci so po izvršenem činu pobegnili -najbrž v Avstrijo. Policaja je i/dala za njimi tiralico in upa, da pridejo kniafu v roke pravice. nasproti Mestnemu domu Cei/e & Pirkinajcrjer obisk v Celju ln aaše tozadevne notice ne dajo našim demokratom nlkakega miru. Sedaj preiskujejo na policiji — a samo privatno — kdo je razširil po mestu te novice in kdo izmed policijskih organov je izdal to vest našemu poročevalcu. Gg. demokrati delajo iz tega prav nepotrebno razburjenje. Saj nj to nič hudega, ako s« demokrati na svojem sestanku dobijo enkrut »kupno s svojim somišljenikom, ki je slučajno veliki župan. Če pa je bil sestanek tako nerodno iprlprav-Ijen, zato vendar mi nič ne moremo. Na koncu bomo morali celo še ml demokrnte tolažiti, ker so bili tako nerodni! 0 Pritisk sc ie Žuti! Dne 28. januarja bodo volitve v oblastne skupščine. Demokrati imajo že vse volivce v evidenci. Posebno neprijetno jim j«, da jim nastavljenci na policijskem oddelku tako ne parirajo, kakor si to oni zamišljajo. Za danei povemo samo to, da bomo objavili javno Ime onega gospoda, ki skuša naravnost z nedovoljenimi sredstvi vplivali na te volivce in jih pridobiti za demokratsko lisi o. 0 Podoficirji prirede dne 5. januarja zvečer v prostorih Narodnega doma svoj zabavni večer. Vabimo občinstvo, da sa tega večera v obilnem Številu udeleži. es Stojnice in mesnice bodo v smiBlu sklepa mesarjev od dne 1. januarja dalje odprte tudi ob petkih dopoldne in ob sobotah od 4—7 popoldne. 0 Za svojrpa častnega člana si je izbralo železničarsko godbeno društvo postajenačelnika g. Jakla. Na nedeljo pred praznikom je drn&vo izročilo diplomo in na Krekovem trgu priredilo svojemu novemu častnemu članu podoknico v obliki promenadnega koncerta. 0 Novo godbeno društvo v Celju. 2e nekaj mesecev se čuje po našem mestu, da se namerava ustanoviti nova godba na pihala. Govori se, da bo v prvih dneh meseca januarja sklican prvi sestanek, ki ima namen ustanoviti to društvo. Čeravno želimo, dn bi Celjani imeli skoro na vsakem oglu svojo godbo, se nam vendar zdi, da to novo društvo ne bo mojlo izhajali, ker imamo v Celju itak že eno godbo, ki jo tvorijo železničarji. 0 Poroka. Na dan sv. Štefana so je poročila v Celju gdč. Pavla Omladič iz Gaberja pri Celju z g. Rihardom Batističrm, uradnikom pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani. Bilo srečno! 0 Avtomobilno zvezo z Mariborom smo dobili za božične praznike. Avtomobil pride v Celja ob 0 in pol ter odpelje proti Mariboru ob 15 in pol. 0 Coljska posojilnica d. d. otvori 1. januarja v Mariboru svojo podružnico. 0 Pridni d n Zbir icc zn tgovmo, obrt in in Industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev v Celju naznanja vsem go--podar*kiin krogom v Celju In celjski okolici, d i urarluje referent zbornice v tnrek, dne 4. januarja 1027 cd 8—12 v ravnateljski sobi Prevozne družbo d. d. (p<-s'opje rprlnarnice). SlMnlte. ki žMe o zadevah, katere z"8'opa zbornica, kakih pojasnil, se vljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase. r>žuf © Občinska seja. Dne 28. t. m. se je vrSila zadnja občinska seja v letu 1926. G. Mo'iorič je prečital zapisnik ubožnega sveta, ki poroča o bo-žičnici m mestne uboge.. Iz njega posnemamo, da sta prispevala C. M podružnica in Vorscliussverein skupno 2022 Pin za bož'Čnico. Trgovec Sonnen-sehein pa jc daroval ubogim 900 kg premoga. G. župan dr. Šenčnr poroča, dn je predložil proračun. Glede tlakarine pa je šla prošnja na finančno ministrstvo. Vršila sc je seja zastopnikov^občine, okr. glavarstva in mesarjev. Čene so se znižale za 1 Din pri kg, nove cene so nabite. Od 15. do 17. januarja se bo vršila v mestu pod protektorMom g. velikega župana oblastna vinska razstava. Pričakuje se obilo obiska tudi iz Gradca. Uršula Knjuč prosi za koncesijo stnrinnrstva v Muršičevi ulici 2 v obč'nsl,em meščanskem špitalu. Občinski svet se je izrekd proti krajevni potrebi, ker Ir.ia Ptuj Itak ž« tri starinarie m ker prostori niso oriinerni. Soalasno •e ja izrekel obč. »vet za krajevno potrebo dimni« karske obrti, za katero prosi g. Menih Ferdinand. O. trgovec Ivo Stuhec prosi za kouctsijo oddajanja mraliii jedil, kuhanih klobas, kave in taja v hiši štev. B v Panonski ulici. Obč. svet se je sogie&no izrekel za krujevno potrebo. — Dr. Bela Sluheo poroča o delu komisije zveze avtonomnih mest v Sloveniji glede stavbišča za projektirano dečje okrevališče v Omišliu. Principielno se izreče obč. odbor za projekt, definitivno pa bo sklepal o njem, ko bo znan proračun. Stroški naj bi se razdelili po številu prebivalstva v avtonomnih mestih. V domovinsko zvezo sta bila sprejeta g. Franc Ar-nejčič in Janez Borov šak. podružnici Jadranske straža se odpusti obč. taksa zadnje kinoprcdstave. Zadeva Orcl-Marlnič se je odstopila upravnemu odseku. Neki odbornik je interpeliral, zakaj je občina popustila Kludskyju polovico najemnine za proslor. Župan pojasnjuje, da Kludsky ni Imel toliko obiska, da so vse šolo lahko poselile meneža-rijo za zelo znižano ceno in da je podaril kazuarja gimnaziji. Vsled tega se mu je pristojbina znižala. { Medklic: Dobro, da ni poginil slon, kajti takrat bi morali zidati novo gimnazijo. — Obč. odbornik Še-gula interpelira g. župana, zakaj je nameščena v bivši irebčarni zaloga bencina tn olja. G. župan po- Jasnjuje, da je namestitev satno provizorična in da e tudi okr. glavarstvo o tem obveščeno. G. šegula »e pritožuje glede i>en mesa, ki tudi po seji ne odgovarjajo cenam živine. O tem se je razvnela daljša debata. Tako je tudi zadnja seja mirno iztekla. Na koncu tajne seje je g. župan poročal, kaj se je v občini to leto izvršilo. srta dobila «m potnik in spremljajoči poduradnik-sprevodnik težje telesne poškodbe, dočim »o odnesli drugi potniki samo laije prasko. Trbovlje Godbeno društvo se tem potom toplo zahvaljuje vsem podpornikom in pospeševatelj?m za naklonjeno mu pomoč v preteklem letu, kličoč jim iz srca: Bog povrnil Ko se obenem priporoča še za nadaljnjo pomoč in podporo, brez katere bi bil obstoj društva ogrožen, želi vsem prav srečno in veselo Novo leto! Sankanje. Ker je zapadlo pred božičem malo snega, ki je v veliko veselje naše mladine pred dnevi pomrzn.il, je mlado in staro privleklo iz p-d-strešij sanke in goji »zimski šport« na klancu pod farno cerkvijo, da je veselje. Martina Krpana ponovi kat. društvo rokodelskih pomočnikov dne 1. januarja 1927 ob po! 4 popoldne in 2. januarja ob 7 zvečer v Rokodelskem domu. Orliškl krožek na Vrhniki vprizori na praznik sv. treh kraljev igro -.Pole!:, komedijo v 3. dejanjih. Vsi prijatelji Orlovslva vljudno vabljeni I — Odbor. Popravi! Z ozirom na notico o »Blaževem mostu« v št. 290 našega lista, ki smo jo prejeli od druge strani, nas naproša naš dopisnik, da jo popravimo. Vsa dela je vodil cestni odbor, ki so mu šli ravno Sušani najmanj na roke. Silvestiovcga večera ne bomo praznovali s kako priredilvijo; zato pa jutri, na novega le'a dan, zvečer vsi v Društveni dom gledat »I/ogarje-va sinova« I Trszič Silvostrov večer priredi prosvetno društvo sv. Jožefa v petek v »Našem domu«. Spored: t. Pa-■ ,i>9tirji;-> Božični prizor. 2. Jaslice. Božična g lika. 3. Venžarica. Spevoigra. 4. Čevljarjev jubilej. Šaljiv ".prizor 0 petjem. 5. Jurčak. K up let. 6. Longin in Benjamin. Kuplet. 7. Odiiod starega in prihod novega leta. Simbolična slika. Vmes petje, godba, govori in prosta zabava pri pogrnjenih mizah. — Vstopnina 5 Din za osebo. Prijatelji vabljeni! Božičuica v Putcrhotu je bila tudi letos zn vso mladino, katere starši so uslužbeni pri baronu Bornu. Plemenita gospa baronica je z razno obleko ln mnogimi praktičnimi stvarmi obdarovala 93 otrok. Vsi otroci so bili tudi v gradu na malici. Cerkev je bila v praznikih izredno šlevilno obiskana. Na koru je sodeloval 1udi orkester, ki so ga tvorile domaČe gospe in gospodje in je bil goni nožen tudi še s štirimi godbenc iz Čndrama za predsednika, Gosak Anton iz 2ič za podpredsednika. Brrlez Franc Iz čad ram a za tajnika in blagajnika, Nr rtega strokovnjaka v sadjarstvu g. Miloša Levstika h Cel'a. Udeležba na občnih zborih ozir. na predavanju pa bi bila lahko obilnejša, zlasti s strani kmetovalcev konjičke župnije. Cgu&liaialGdii&čG DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. Petek, 31 decembra: 7apr'o Sobots. 1 Januarja oh 15. uri: PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 2 januarja ob 15. uri: TRIGLAVSKA BAJKA Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20. uri: STALNI GOST, BOUBOUROCHE. Ljudska predstava pri znižanih cennh. Izven. Pondeljek, 3. januarja: Zaprto, OPFRA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Pe'ek, 31 decembra: Zaprto Sobota, 1. januarja ob 15. uri: PRODANA NEVESTA. Ljudska predsiava pri znižanih cenah. Izven. - Ob pol 20 uri: GROFICA MARICA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Pondeljok, 3. januarja: ŽIDINJA. Red B. Mariborsko gledišče Petek. 31. decembra ob 15. uri: TRNJULČICA. Sobota, 1. januarja ob 15. uri: PEPELKA. Znižane cene. Kupom. Sobota, 1. januarja ob 20. uri: ORLOV. Kuponi. Nedelja, 2. januarja ob 15. uri: GROFICA MARICA. Znižane cene. Kuponi. Nedelja, 2. januarja ob 20. uri: MANON. Znižane cene. Kuponi. Novrletni prazniki v marihor. gledališču. Oba novoletna praznika se vprizori'a popoldan-ki predstavi, v soboto prekrasna otroška igra »Pe-nelka«, v nedeljo pa priljubljena opereta »Grofica Marica«. Pri obeh predstavah veljajo znižane ceno. V soboto zvečer se ponovi opereta »Orlov«, ki jo zlasti pri pivi reprizi žela mnogo priznanja, smeha in zabave. V nedeljo zvečer pa se da bajno lepa in melodijozno opera >Manon«, ki je doživela pri vseh predstavah splošno odobravanje. Da se omogoči obisk te visoke umetniške predstave čim širšim s'oJem, veljajo tudi zanjo zmižane rene. Popoldanska predslava »Grofica Marica«. Na splošno željo zlasti okoliškega občinstvo se vprizori najpopularnejša operela »Grofica Marica« v nedeljo dne 2. jan. ob treh popoldne pri znižanih cenah. £fudsM ©der t Ljubljani Nedelja, 2. januarja: HANICE POT V NEBESA. Začetek ob 3. uri popoldne. Kis/ige in revije v »SLOVENSKA KRAJINA«. Zidani most. Dno 4. decembra je priredilo uBtoljs vo za tukajšnjo šolsko mladino prav prisrčen Miklavžev večer. Po mični igrici je na=topil Miklavž s svojim spremstvom ter obdaroval v-e Šolarje s pecivom ln sadjem. 51 najrevnejših otrok je pa bilo obdarovanih z oblačili oziroma perilom. Da je mogel Miklavž v teh dragih časih p, ineiti tako boga ;h darov, se je v prvi vrsti zahvaliti g. tovarnarju Podvincu, ki jc v ta namen daroval 500 Din! Pohvalno je omeniti cenjene gospe kot tudi gg. uradnike in ostale uslužbence, ki so v*i brez izjeme prav požrtvovalno prispevali k obdaritvi otrok. Končno n.ri sprejme na tem mesu najtoplejšo zahvalo p. ravnatelj Rozman, ki se je tudi ob tej priliki izkazal kot velikodušnega dobitnika in prijetleja kile. 5. decembra se je priredilev po-noviln. Pri priredi ri je iz prijaznosti soela. Vsem, ki so k temu pripomogli, najlepša zahvala! Is'otako se zahvaljujem g. restavraterju Majcnti za znatni znesek, ki ga je daroval zn šolski oder, in g. hotelirju Juvančiču, ki je prepustil dvorano brezplačno. — šolski upravi)- lj. Mala nodelja. Nn pobudo agL nepa načelni' a tuk. podri'vnice KmeVijske družbe so priredili rta-do-Onvčan! v hiši g. Filipi?« dvr.dne-, ni kmetij-ki tečaj. Iti ga je i zanimanjem oosečalo 30 tečainikov. Vse je skromno, kar rodi tiha prekmurska ravan. Tak je tudi nevi list, ki je v mrzlem zimskem decembru prvič zagledal beli dan. Kar nenadoma se je izvedelo, da imamo zepet nov list, mnogi — mnogi pa so slišali o njem šele takrat, ko so dobili v roke prvo številko. Mraz je zunaj. Zimska megla se vleče Iz kota v kot in zagrinja Gorenjsko, Ravensko in Dok njsko v sivo temo. Ledeni so decemberskl dnevi. V listu pa je vse gorko, kor je prišla vsaka beseda od srca in jo je rodila nesebična ljubezen do niroda, zoper knterega so se »dvignile ošabne roke, ki velevajo: ven z oltarji iz vaših sret. Iz srca je privrela vsaka bereda in skuša najti pot do srca vseh. Od prve do zadnje strmi podaja prva številka »Slovenske krajine« prrgram svojega dela. Lep je njen program in svet n;en smoter, zato zasluži, da najde razumevanje ln kar je še bolj važno, moralno in ma'erijelno eporo. »Sloverska pomlad« je uvodna beseda In podaja pr\o točko programa »... Poganske roke *o se dvignile, da bi vrgle iz vaših src tiste oltarje, ki so jih postavile v vaša srca slovenske matere in na katerih oltarjih visi kot najlepši kip ljubezen do slovenskega jezika. .... Primito z vašimi ročicami od materinske ljubezni posvečeni kip slovenskega ieiika in st ga ne daj e iz'rgnti iz vaših src < Visoka pesem ljube?nj do slovenskega jezika je ta uvodna beseda in lo pesem bo peta »Slovenska krajina« naprej, dokler ne poslane visoka ter sveta vsem in vsakrmu. »štorklje« se vračajo od toplega h'ga. Prekmurska ravnn je njihov dom. Lep je dom in »le toliko moči nam daj Bog, da zagledamo domačo streho in pozabljeno bo trpljenje«. Drag je dom, dragoen nad vse drur*o, za'© »1e'i slov-nska štorklja in ne pusti svoje lastnine, če je lo drugim po godu aH re ...« »N^ša domovina« bo podajala zgodovino Slovenske krnrne Temna je nn1'« preteklost. Zabrisal jo je tujec, da bi zflkril nršo ekzi-tenco. Vstal pa je mož, »vzel v roko pero in nnoisal: Starine železnih in snlajsklh Slovencev«. Sami sebe nismo polnili in lo je vzrok, dn se damo b-ga'1 in r,'epi!d od mm^lh, ki ni«o in ne mere;o biti naši. Zgodovinn nas bo učila in v naših srcih zaneti plamen do oije domovine. »Raba nas zove« V onim, ki so odtrgani od tam slovenski narod, ki je po našem ujedinjenju ostal Se vedno vprežen v tujčev Jarem. Dvanajst slovenskih vasi, 6000 vrlih Slovencev mora še naprej služiti tujcu«. K tem bratom zove Raba in k njim bo |>ohitevala »Slovenska krajina« s tolažbo in ljubeznijo, »Sadni divjaki. Seme ln setev« je navodilo, kako lahko že učenci višjih raziedov osnovne šole pomagajo staiišem pri taznih važnih gospodarskih opravilih. »Pomladek društva Rdečega križa« na-glaša važnost društva. Sledi »o »Listnica urednfc-štva« in »Zabavni kotiček«. »Slovenska krajina« ni plod trenutnega navdušenja in zato se ni bati, da bi v kratkem zamrla. Nasprotno se da že sedaj z gotovostjo trditi, da kmalu sleče svojo začetno skromno obliko in se razvije v najboljši prekmurski Ust. Vsako reč priporočamo, ki ima na sebi prekmurski značaj. Mimo »Slovenske krajine« tudi nt) moremo iti. Toplo jo priporočamo, saj se tudj sama priporoča. Dobi se v tiskarni Ernesta Ba'k4-nyi, Dolnja Lendava. Naročnina je malenkos na, leti.o 12 Din. Izhajala bo mesečno kot »list za vzgojo in izobrazbo«. Dolgo smo iskali pota, kako bi se združili stari in mladi, ki Imamo pred očmi narodno-pro-svetno povzdigo prekmurskega ljudstva. Do združitve ni prišlo, ker so ve ino stopile v ospredje osebne in strankarske diference. Znaki kažejo, na nas »Slovenska krajina« pritegne vse k velikemu delu in to bo zelo velik uspeh Fr. K. Delavsko stanovsko pravo v Nemčiji. (Konec.) Strokovna organizacija naj odgovarja sledečim načelom: Članstvo. Člani strokovnih organizacij smejo biti le delojemalci istega ali sorodnega poklica. Strokovna organizacija mora osnovno načelo skupnosti delavskih interesov nasproti podjetnikom in iz te skupnosti sledečo solidarnost vseh delojemalcev priznati in potrdili. Vodstvo. Vodstvo strokovnih organizacij je v ro* kah delojemalcev. Vodstvo se -voli od strani delojemalcev na podlagi demokratičnega volilnega principa. Smoter. Cilj strokovne. organizacije je, da zboljšt mezdne in delovne pogoje, da dvigne gospodarski, socialni in pravni položaj delojemalcev dotičnega poklica. Sredstva k cilja. V ta namen pridejo v poštev: a) Pogajanja z delodajalci ali z njihovimi organizacijami. b) Ukinitev dela... Članom se mora podeliti podpora za časa štrajka. c) duševna in strokovna izobrazba. d) pravno varstvo in ustanovitev podpor« nih fondov. e) Zasiguranje delavskih pravic potom zakonodaje. Strokovna organizacija ne sme sprejeti nikakih naklonitev materielne vrednosti od strani delodajalcev. Ta osnovna načela veljajo v splošneri tudi za organizacije uradnikov, nameščencev in delavcev državnih in komunalnih podjetij. Na podlagi teh od vseh prizadetih orga« nizacij priznanih načel je bilo žc leta 1920. ugotovljeno, da spadajo organizacije javnih in privatnih nameščencev v kompetenčno zvezo strokovnih organizacij, ki so podpisale pakt In res. Javne oblasti so smatrale pri vsakokratnih pogajanjih za legitimne zastopnice vseh delavcev in nameščencev le te organizacije (Splošna nemška strokovna zveza; Splošna svobodna zveza nastavljencev; Zveza krščanskih strokovnih organizacij Nemčije; Zvezo strokovnih organizacij nemških nastavljencev; Zveza nemških delavskih društev; Strokovna zveza nastavljencev). Z eno besedo, ta pakt so podpisale jn bile sprejete kot enakovredne kompascicentinje vse organizacije, razun tako zvanih »rmer.ih«, ki niso bile nikake strokovne organizacije, ampak so v rcsnici lc organ delodajalcev. S tem je bila postavljena v socialni praksi podlaga za bodoče delavsko stanovsko pravo. To se je pokazalo že v novem državnem ru« darskem zakonu, ki je takorekoč ugladil pot, da pride uprava socialnega zavarovanja izključno v roke delojemalcev. Nadaljnje izoblikovanje delavskega sta« novskega prava se pa šc nadaljuje kot logična posledica vveimarske ustave. Kajti če je vzela ustava delovno silo pod posebno varstvo države, mora priznati tudi delavske organizacije kol zakonite zastopnice delavcev. Kolektivno delovno pravo je nemogoče brez zadostnega stanovskega prava. Vsa socialna vsebina ustave more dobiti živo obliko le tedaj, če ustvari republika novo socialno pravo, potom katerega ne bo človek več objekt, ampak subjekt v gospodarstvu. Kakor je razvidno, ima Nemčija trdno voljo, da postane na socialnem zakonodajnem polju najmodernejša država. • Tn/*n 1 a ^a. to ra v! 'jub ter rali ostati naši. Rešili smo se in Dozabili, >da ie IZPRED SODISCA. Nc čudi sc, cenjeni čitatclj, če bcrcS, da s« je ižanski Jože lepega večera meni nič, tebi nič, razjezil, ker Ižanci so sploh hudi, pograbil v svnjj sobi sekiro in divje preklinjajoč planil v hiSo svojega soseda in ga, kakor da je to nekaj tako preprostega, udaril s sekiro po glavi. Ko ga na so« dišču obsodijo, kakor na primer v tem slučaju, i« na milostno kazen treh mescccv. pa se takle Joie užaljen po razsodbi razjezi, pa pravi: »Gospodj« sodniki, kaj takega pa res nisem zaslužil — ia| nisem nič slabega mislil!« Sodniki se pa mala zmenijo za take proteste; »Če niste nič slabega r-i-1 li, ste ps slabo storili!« Is niihova b«»ada obvelja. Naša stanovanjska politika. (Iz referata tajnika Filipa Uratnika na kongresu delavskih zbornic v Belgradu.) 1. Stanovanjsko vprašanje je politično državno vprašanje prvo vrste. Referent je obdelal stanovanjsko politiko predvsem z ozirom na novi stanovanjski zakon. Takoj v začetku refenta je ugotovil, da je mnenje, da smo že v položaj , da se more ukiniti stanovanjska zaščita, zelo napačno, radi česar tudi zakon, ki temelji na tej basi, ne more pomeniti zadnje faze v tem vprašanju. Tudi zakon, ki je bil dosedaj v veljavi, je obsegal odredbe, ki so merite na ukinitev stanovanjske zaščite. Tudi ta je \eljal — kakor novi zakon — samo za eno leto. Znak, da ni imel zakonodajalec vpogleda v obseg stanovanjske krize, še manj pa programa za borbo proti njej. Novi zakon odreja, da preneha stanovanjska zaščita s X. majem 1927. Take odredbe morejo temeljiti samo na prepričanju, da se približuje konec stanovanjske krize in položaj, ko bosta na stanovanjskem trgu povpraševanje in ponudbe popolnoma uravnoteženi, ali pa na prepričanju, da bo svobodna konkurenca lažje obvladala to vprašanje kakor pa delovanje države in drugih javnih korporacij. Eno kakor drugo stališče je napačno. Na podlagi zbranih podatkov, katere je referent zbral, kolikor mogoče vestno, je skušal dokazati obseg stanovanjske krize. Pribil je, da manjka v naši državi še od 15.000 do 20.000 stanovanj. Torej stanovanjska kriza se še zdaleka ne bliža koncu. Ako računimo, da je potrebnih za eno stanovanje le 50.000 Din, pridemo do 1 milijardne vsote. Iz tega je razvidno, da so organizacijski stroški, katere naj bi po mnenju našega zakonodajavca zmogla privatna inicijativa, ravno toliki kakor v katerikoli drugi državi. Pa se ni dosedaj našla nobena druga država, ki bi hotela na tako drzen način rešiti to vprašanje. V publikaciji »Stanovanjski problemi Evrope po vojni«, izdani od mednarodnega urada v Ženevi, čitamo: Na žalos-t nimamo zadostnih statističnih podatkov, da bi mogli oceniti praktične uspehe jugoslovanske stanovanjske politike. Samo za Belgrad se ceni število novozgrajenih in onih, ki se še gradijo (do decembra 1923). Ali bolje kakor številke ilustrira stanovanjski položaj dejstvo, da so v kraljevini SHS mislili že v letu 1923 na odpravo stanovanjske zaščite. Take namere pa ue ilustrirajo toliko našega stanovanjskega položaja, kakor način, kako mi rešujemo stanovanjsko vprašanje. Prvo, kar so mora podčrtati, je dejstvo, da sploh ne more biti govora o kakem izenačenju n;ed povpraševanjem in ponudbo na stanovanjskem trgu. Stanovanj je premalo. Stanovanjski problem ni samo problem, kako razdeliti stanovanja, ampak v prvi vrsti problem zidanja novih hiš. Ce se ima to pred očmi, se mora preiti na drugo mnenje: mnenje, da bo svobodna konkurenca in privatna inicijativa lažje obvladala stanovanjsko krizo kakor pa država in drugI javni činitelji. Ze sama narodnogospodarska teorija dokazuje, da so tisti, ki tako mislijo, na napačnem potu. Načelo svobodne konkurence je važen regulator za gospodarsko delavnost tam, kjer je doseženo približno ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem. Kjer je pa ponudba premajhna in povpraševanje preveliko, tam odpove popolnoma, predvsem če gre za dobrine, katere so nujno potrebne za življenje. Kajti v nesoglasju med ponudbo in povpraševanjem se dvigajo cene na to višino, katere ekonomsko šibkejši del ne zmore. Na ta način se del povpraševateljev izloči iz konkurence življenjskih pogojev^ ali bolje, doseglo se je ravnotežje na ta način, da se je izročil eden del konzumentov smrti vsled glada; pri stanovanjih pomeni to, da se vrže eden del najemnikov na cesto in da ostane brez stanovanja. Proti poizkusu rešitve teb vprašanj na ta način se mora dvigniti od strani prizadetih proti-akcija, da se bo zavrglo načelo svobodne konkurence in da bo postal stanovanjski problem sam od «ebe politični in državni problem prve vrste. Drastični primeri stanovanjske bede. Sicer pa pravzaprav že gre razvoj kljub naši pomanjkljivi stanovanjski politiki v tem pravcu. Dokaz stanovanjski podatki v Belgradu. Iz teh je razvidno, da plačujejo delavci s plačo od 800 do 1500 Din za stanovanje 60, 56, 39, 24 odstotkov svoje plače, dočim pred vojsko le 14%. Jasno je, da'je tako 6tanje nevzdržno z ozirom na dejstvo, da stane najbornejša hrana na mesec od 700—800 Din. Posledica tega je, da se natlačijo take žrtve v stanovanja, ki nc zasluži tega imena. Iz omenjenih podatkov so razvidni slučaji, k o živi v eni sobi po 14 ljudi. Pripomniti pa je treba, da sc taki slučaji ne dogajajo le v Belgradu. Ko je pred dvemi leti magistrat v Ptuju napravil revizijo stanovanj, je ugotovil, da je bilo ponekod natlačenih v eni sobi 8 do 10 oseb. Druge žrtve zopet iščejo zatočišče v vagonih. In v času, ko hoče država ukiniti stanovanjsko zaščito, niso ti vagoni izginili niti v enem mestu naše države. Toda so slučaji, ko nimajo najemniki niti tega krova. Dokaz prostor pred Št. Pctersko vojašnico. Do tega položaja je prišlo, ker jc javna oblast premalo posvečala pažnjo, predvsem je pa odpovedala tam, kjer bi morala podpirati zidenje ccncnih stanovanj. Mi se namreč ne smemo boriti le proti absolutnemu pomanjkanju stanovanj, ampak tudi proti previsoki stanarini. Kajti stanovanja, za katere more plačevati najemnik najemnino od 1000 do 2000 Din, se nc grade za tiste, ki komaj toliko zaslužijo. Mnogi so mnenja, da bo svobodno razpolaganje s stanovanji samo rešilo te težkoče. Oni trde: kakor je prišlo z ukinitvijo raci-oniranja živeža na dan dovolj zalog, tako bi se tudi tukaj zgodilo. Novogradnja hiš bi se silno poživila in stanarine bi vsled ponudbe padlo na predvojno normalo. Ti nazori so pogrošni in primeri, katere navajajo, niso točni. Zaloge živeža jc mogoče kopičiti in prikrivati, kar se ne more trditi o stanovanjih. Ne trdi se pa, da ni mogoč slučaj, da se gospodari s stanovanjskim prostorom premalo štedljivo, ker jc slučajno cenen. Številke jasno kažejo, da je mišljenje, da je stanovanjska zaščita glavni vzrok pomanjkanja stanovanj, popolnoma napačno. Zgledi iz Ljubljane, Naj navedemo podatke iz Ljubljane, ker so natanko znani: V Ljubljani jc bilo leta 1910. 8S84 obitelji; leta 1921. pa 10.305. Torej je narasilo število obitelji za 1421, a ne jemljejo se v požtev oni, ki stanujejo izven mesta, pa delajo v mestu. Ker se pa ni zgradilo v tej dobi niti 700 novih stanovanj, je jasno, ako so potrebna v Ljubljani nova stanovanja. Stanovanj z več kot štirimi sobami je v Ljubljani 2138. Teoretično bi bilo mogoče, da bi se prisililo z visokimi stanarinami, da se nekaj teh stanovanj pregradi v dve stanovanji. Tehnično bi pa bilo to težko izvedljivo, povrhu pa stanujejo v teh stanovanjih večinoma take obitelji, ki bi raje plačevale visoko stanarino, kakor pa, da bi se odpovedale dosedanjemu stanovanju. Misel, da bi se dali taki stanovanjski prostori izkoristiti na ta ali oni način za zidanje novih stanovanj, ni sicer slaba. Toda sigurni uspehi bi se dali doseči le z dobro prisilno upravo. S tem se bomo pečali šc pozneje. Problem ocenitve stanovanj. Popolnoma nemogoče pa je, da bi mogla svobodna konkurenca rešiti pri današnjih razmerah problem pocenitve stanovanj. Neorganizirana in forsirana gradbena delavnost bi namreč čisto naravno povečala gradbene stroške. Poleg tega pride pri tem v pošlev še faktor, ki odločno vpliva na problem stanarine, to so obresti. Vzemimo, da znaša najnižja mesečna stanarina za srednje stanovanje tolikokrat po 100 Din, kolikor odstotkov obresti se plačuje za investiran kapital. Za malo stanovanje vzemimo za polovico nižjo. Po tem računu b: znašala najnižja mesečna najemnina: Ako so obresti na kapital po % za stanovanja srednje malo 24 Din 2400 Din 1200 20 „ 2000 »» 1000 15 „ 1500 M 750 10 „ 1000 M 500 5 „ 500 »t 250 3 „ 300 - tt 150 vzporedno s tem vpoštevamo, da se stotkov mesečne plače, bi sc moglo plačevati mesečno za stanarino pri mesečffi plači od Din 800 „ 1000 „ 1500 „ 2000 „ 3000 „ 4000 Din 120 „ 150 225 „ 300 „ 450 „ 600 Ta dva primera jasno osvetljujeta problem, Ako ne more privatna podjetnost znižati obresti, je izključeno, da bi mogla pri današnjih razmerah zidati stanovanja, ki bi bila dostopna ekonomsko slabejšim. Kedaj bo gospodarsko mogoče graditi cenena stanovanja brez javne pomoči? Takrat ko bo zopet na razpolago kapital od 3 do 4%. Ker je pa do teh razmer še daleč, zato jc potrebna za ceneno gradnjo javna pomoč. Belgrad in Zagreb sta n. pr, mnogo gradila. Toda nista gradila cenenih stanovanj. Vsled tega jc po časopisih polno ponudb novih stanovanj. Delavci in uradniki so pa v istem položaju kakor v mestih, kjer se je malo gradilo. To je najboljši dokaz, da jc javna pomoč za zidanje stanovanj potrebna še za dolgo dobo. Če se ima pred o&ni, da bi bil za popolno odpravo stanovanjske bede potreben kapital v vsoti 1 miljarde dinarjev, je dovolj označena ogromna naloga, ki je šc pred nami. Stanovanjski zakon. Jasno, da sc ta naloga nc more izvršiti v enem letu. Zato je podaljšanje stanovanjskega zakona za 1 leto prekratko; one odredbe pa, katere prično z likvidacijo prisilne uporabe stanovanj, pomenijo najbolj neso-cialen čin proti življenckim interesom slabejše situiranih slojev, kateri bodo, ako ostanejo odredbe neukinjenc, v konkurenčnem boju vrženi iz starih stanovanj, v nova pa ne bodo mogli iti, ker niso zanje zidana. Grozno bo narastlo število tistih, kateri bodo prisiljeni prezimiti na ulicah ali hirati v zdravstveno neprimernih prostorih. Potrebno je, da se v ničemer utemeljena odredba o ukinitvi prisilne uporabe stanovanj na vsak način ukine in da sc najde način, ki bi omogočal zidavo cenenih stanovanj. Ako bi se n. pr. napravil zakon, kateri bi odrejeval, da se plača za ves v mala stanovanja investiran kapital 5% bonifikacija iz državnih sredstev, bi sc plačala letno za eno miljardo investiranega kapitala bonifikacija v znesku 50.000 Din, katero bi tudi naš državni proračun zmagal. Taka sorazmerno neznatna vsota bi mobilizirala visoke vsote kapitala, oživela gospodarsko delavnost, dvignila mrtve vrednote in z njimi gradila stanovanja, ki manjkajo. Take male vsote bi mogla zbrati država, ali pa z njeno pomočjo posamezne obetne. Tukaj poudarjamo samo eden ii.-irr dohodkov, kateri se človeku sam nudi, ako čita novi tekst stanovanjskega zakona. Hvalevredna odredba tega zakona je, da se maksimira stanarina pri vsakem stanovanju samo za tri sobe, dočim se more najemnina za četrto sobo poljubno določiti. Referent je mišljenja, da mora vsak, kdor hoče imeti v današnji stanovanjski krizi udobno stanovanje s štirimi ali šc z več sobami, to udobnost plačati ali se ji pa odreči. Novi stanovanjski zakon pa povrhu še to od- rejuje, da oe plača dohodek od odvečnih sob hišnemu posestniku v neproduktivne svrhe, mesto da bi se izkoristil za gradnjo cenenih stanovanj. V Ljubljani je najmanj 3000 sob, ki bi tu prišle v poštev. Ko bi se uzakonilo, da se mora plačati za vsako sobo davka 100 Din na leto v korist gradnje cenenih stanovanj, bi znašal ta davek letno 300.000 Din. Ta vsota pa naj bi sc vporabila le za bonifikacijo obrestne razlike za vse nove zgradbe na njenem področju. Mestna občina v Ptuju je pred nekaj leti sklenila sličen občinski davek, toda nadzorstvena in finančna oblast ga niste potrdilL Država. Kakor dokazujejo zbrane statistike« država sama prav nič ne gradi za svoje urade in uradništvo. Poleg tega ni ničesar podvzela, kar bi olajšalo zidanje, nasprotno, nekatere občine jc šc ovirala pri tem poslu. Ko se je odločila, da prične prva izmed vseh evropskih držav, ki so se udeležile vcV-c« z likvidacijo stanovanjske zaščite, je njena dolžnost, da mobilizira vse sile, ki so potrebne za ustvaritev dovoljnega števila cenenih stanovanj. Potrebno je, da se izda takoj zakon, ki to omogoča. Slične misli so izražene tudi v tozadevni resoluciji. IZ ZAPISNIKA ANGLEŠKEGA ZOBOZDRAVNIKA. »Gotovo bi se vsakdo, kdor ne pozna razmer, zmotil in izgubil vsako stavo, ako hi slavil, koliko zob sem izdrl lansko leto,« pričenja zobozdravnikovo pripovedovanje. »Iaruval sem jih natančno 12.206, toda plačanih sem dobil za 12.207. To pa se je primerilo takole: Starejši možlček in njegova še zelo mlada žena sta prišla k meni. Govorila je le ona in sicer je takoj povedala vzrck njiju prihoda, da je privedla moža semkaj, da naj mu izpulim zob. Mora ga dati izpuliti, ker ima silne bolečine. »Le pojdi notri, dragec,« je rekla sočutno napram možu, »jaz bom pa tu počakala,« Strašno grdo se je držal mož, ko mi je sledil v or-dmafijsko sobo. Šele, ko so se vrata v čakalnico zaprla za nama, se mu je razjasnil obraz, kajti sedaj mi je povedal, da sploh nima nobenega zoba v ustih, namreč svojega naravnega, kar pa iz umljivih razlogov mladi ženi ni nikdar hotel povedati ter je do sedaj znal pred njo prikriti svojo telesno «napako». Bolečina je prihajala le cdtod, ker se je ua nekem mestu umetno zobovje ribalo ob meso in kar sem popravil v eni minuti. Ugodil pa sem njegovi prošnji ter mu zavil v papir naraven zob, kakršnih se pri zobozdravniku vedno dosti dobi. Zmagoslavno ga je pokazal čakajoči ženi, ki ga je s skrbjo spraševala, če je zelo bolelo. Tako sem torej dobil plačilo za zob, ki ga nisem izruval. — Poznam sem v Londonu kot vešcak v nadomeščanju umetnega zobovja, toda takega priznanja, četudi indirektno, pa le še nisem dobil kot pri neki priliki, ko je prišel k meni soprog neke žene, ki si je pri meni dala napraviti umetno zobovje. »Pojdite se solit vi in vaši vražji zobje! Moja žena izgleda za cel.h 20 let mlajša, hodi po plesiščih iu balih ter koketira z mladimi gospodi, mene pa zanemarja. Veseli bedite, da je račun že poravnan, siceT ne bi dobili od mene niti fiolta!« Trde so bile besede, a vendar sem jih bil zelo vesel. — Pripeti se, da zahtevajo pacijenti včasih nemogoče stvari od mene. Neka gospa je prišla ter prinesla umetno zobovje svojega ranjkega moža seboj. »Oh, gotovo si želi tam na onem svetu, da bi zobovje sedaj jaz nosila, pa kakor peskušam, mi nikakor ne ostanejo v ustih, zato prosim, če bi jih popravili. Treba je bilo precej zgovornosti, preden sem ženici dopovedal, da to ne gre kar tako. S solznimi očmi je odšla. -- Ker vsakomur posebno naročam, da naj zobovje dobro čisti in izpira, me je nekdo preveč dobesedno ubogal ter nekoč zobovje skuhal v ponvi vrele vode, nakar mu je ostala seveda le še neznatna masa. — Eden mojih odjemalcev je nekoč prišel k meni bled kot zid ter povedal, da je zobovje pogoltnil. Povedal sem mu, da še ne znam zob izdirati iz notranjščine človeškega telesa ter nuj hitro poišče zdravnika. — Ne povem rad, toda moram, namreč da so možje mnogo večji ccagovcb kot pa ženske. Večji ko je moški, tem bolj se dere, kadar mu pulim zob. Ženske so sicer zelo nervozne, toda zelo pogumne, ko se vsedejo v operacijski stol. Nekoč sem nekemu možu v šali rekel, da ne bo zaslužil v prihodnji vojni Viktorija križec (najvišje odlikovanje v angleški arniPdi, še veliko imenitnejše kot v bivši Avstriji Marije Terezije red), če se bo radi par zob tako neusmiljeno drl. In izkazalo se je, da je mož bil vitez Viktorija križa. Seveda me je bilo nekoliko sram, pa kaj češ, ko pa je tako kričal kot kakšen cjesihan,« ŠALJIVEC. Mejni grof Nikolaj Ferrara je imel izbor-nega šaljivca Gonella, katerega je nekoč vprašal, katere vrste umetnikov je največ v Ferrari. »Največ je zdravnikov, posebno pa še »zobozdravnikov« odvrne šaljive«. »Norec,< pravi grof na to, »v Ferrari sta samo dva taka. V znanstvenih stvareh oa nisi i dobro poučen.* »Koliko velja stava, moj knez? Moja trdi' tev je prava, vaša ne.« »Sto dukatov, ako mi do jutri doprineseš dokaz svoji trditvi.« In udarila sta. Naslednji dan je bil praznik in tak dan ni nihče v Ferrari opustil službe božje. Gonella je vedel za to in se postavil pred cerkvena vrata ter milo stokal in vzdihoval. Vsakdo mimo idočih ga je sočutno spraševal, kaj mu je. On pa jim je odgovarjal, da ga zobje bole, strašno bole. In takoj je bil skoro vsak pripravljen z raznimi nasveti, vsak mu je povedal kako sredstvo proti zobobolu. Gonella pa je nasvet vsakogar zabeležil ter pripisal ime dotičnega, kd mu je pedal nasvet. Od cerkve je šel še na javne trge ter sprehajališča, tako da je imel listo kmalu polno. Ko je prišla ura obeda, je šel z obveanim licem na dvor ter v enomer vzdihoval in stokal. »Kaj pa ti je, Gonella,« ga vpraša grof. — »Zobje, zobje,« pravi Gonella, >ah ti zobje!« Takoj mu je grof povedal neko sredstva in ta si ga je zabeležil na prvo mesto liste, katero je v ta namen že prazno pustil.' Nato pa je listo izročil grofu češ, tu je lista zobozdravnikov v Ferrari. Ko je mejni grof zagledal listo, na čelu katere je bil vpisan on sam, nato pa vsi znani meščani Ferrare pa doli do grbaste beračice, se je prav od srca zasmejal, priznal da je premagan ter dal Gonellu sto dukatov. YARM0UTH. Ni znauo vsakomur, kje leži to mesto, vendar pa je že skoro vsakdo jedel slanika, ki je ujet v bližini tega kraja. Varmouth slovi po najbogatejšem lovu na slanike. Sedaj je sezdja že pri kcncu, a še ni znano, koliko so letos nalovili teh rib. Toda navadno jih na teden po več milijonov in leta 1902 n. pr. so jih y seriji cd 23. avgusta pa do 20. decembra nalovili nekaj nad 611 milijonov. Vse ondotno prebivalstvo se peča z ribolovom in je tako-rekoč največje ribiško mesto v Angliji. V starejših časih je bil Yaraiouth važno vojno pristanišče in ob zadnji, to je svetovni vojni je zopet dobil nekaj nekdanje slave. Mesto ima slavno tradicijo. Za vlade Edvarda III. je dalo kraljestvu več ladij in mornarjev kot pa katerokoli drugo angleško mesto. Tu v bližini je bil tudi rojen Nelson, zmagovalec v bitki pri Trafalgarju. Najbolj se pa seznanimo s tem mestom v prelepem Dickensovem romanu: »David Copperfield«, v katerem je doma Peg-gotty, takorekoč druga Davidova mati. Ni je ljubkejše pripovesti kot je ta in sam Dickens jo imenuje kot svojega najljubšega otroka, namreč najljubšo izmed knjig, kar jih je bil spisal. David Copperfield je bil, kakor domnevajo, Dickens sam. Zelo zanimivo opisuje mesto in ondotne ribiče, dasi mu težak vzduh po ribah nič kaj ne ugaja. Mesto leži na vzhodni obali Anglije kakih sto milj severovzhodno od Londona. RAZOČARANI ČAROVNIK. David Devant, eden najuglednejših angleških čarovnikov, pripoveduje velikemu angleškemu listu o dogodku, ki se mu je pred kratkim pripetil v nekem kraju, kjer je razkazoval svojo umetnost iluzije. »Stopil sem raz oder,« tako pripoveduje iluzionist sam, »v roki držeč skledo, v kateri je bilo več jajc. Prosil seifi enega izmed gospodov, naj izvoli izbrati dve jajci. Ko sem prišel nazaj na oder, sem pričel s svojo umetnostjo. Da l>i občinstvu dokazal, da so jajca v resnici pristna, sem vr.el eno ter je hotel ubiti na robu sklede. Lupina se je sicer ubila, toda ničesar ni hotelo priteči iz jajca. Vzel sem drugo in bilo je ravno lako kot poprej. Tudi tretae ni hotelo izteči. Sedaj pa se mi je posvetilo: o, groza, danes bom pa blamiran. Gospa, pri kateri sem namreč naročil jajca za predstavo, je iste lepo trdo akuhaia.« Gospodarstvo Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v I. četrtletiu 1927. (Opozorilo zbornice xa trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) I. V)oiitev napovedi, a) Za dohodnino. Rok ea vložitev napovedi za leto 1927 poteče dne 81. januarja 1927. Do tega roka mora vsakdo, čigar dohodki so zavezani dohodnini, vložiti s kolkom r.a 5 Din opremljeno napoved iz lastnega nagiba brez posebnega poziva, da se ogne zamudnim posledicam {j 205 zakona o osebnih davkih. — Zaslužek telesnih delavcev (delavk) ni zarezan dohodnini; zato telesni delavci (delavke) niso zavezane vlagati dohodninskih napovedi. 6) Za rentnino. Hkrati z napovedjo za dohodnino je vložiti tudi napoved za rentnino. Za vložKev napovedi u rent-nino ne dobi nihče posebnega poziva. Napoved je istotako zavezana taksi 6 Din. Napovedi za rentnino ni treba vlagati davkoplačevalcem, ki že plačujejo rentnino in svojega bivališča tekom leta 1928 niso izpremenili, ako se njihovi rentninl zavezani dohodki niso pomnožili. Tiskovine za te napovedi se dobe pri davčnih oblastvih in davčnih uradih. Komur je nemogoče vložiti napoved v določenem roku, naj s primerno utemeljitvijo pravočasno prosi za podaljšanje roka. II. Prijave ta odmero davka od taslužka telesnih delavcev (delavk) ta leto 1927. 1. Telesni delavci (delavke), ki opravljajo delo samostalno ali od delodajalca neodvisno (postrrščki, dninarji, iagarji, ulični prodajalci raznih potrebščin in živil, čistilci čevljev in tem podobni) morajo predložiti brez posebnega poziva gornjo prijavo najkasneje do dne 81. januarja 1927 ter napovedati zaslužek, ki ga bodo po vsej priliki dosegli v letu 1927. 2. V istem roku morajo vložiti prijavo delodajalci za svoje telesne delavce, če ne odvajajo davka t mesečnim ali četrtletnim seznamkom, in končno vsi zasebniki za svojo služinčad. V prijavah je navesti za vsakega posameznega delavca zaslužek, ki ga bodo predvidoma v letu 1927 dosegli. 8. Delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske z mesečnimi seznami (industrijska, rudarska, gradbena, železniška, hotelska, reslavracijska in trgovska podjetja, slednja ako kupčujejo >na debelo« ali »na debelo in na drobno«) morajo opremiti pobrane zneske in predložiti sezname najkasneje da 14 vsakega meseca, delodajalci pa, ki odvajajo pobrane zneske s četrtletnimi izkazi, tekom 14 dni po preteku vsakega četrtletja. Delavci (delavke), ki niso dovršili 18. leto, ali ki so prekoračili (e) 65. leto starosti, niso zavezani davku od zaslužka telesnih delavcev. Prijave po točki 1. in 2. so zavezane kolku 5 Dtn. Ul. Davek na poslovni promet. 1. Davkoplačevalci, katerih promet v letu 1926. ni dosegel zakonito določene meje 360.000 Din in ni bil manjši od 15.000 Din, potem vse svobodne profosije, ne glede na velikost opravljenega promela, so dolžni do dne 31. januarja 1927 vložiti predpisano prijavo, 2. Vsa podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, družbe z omejeno zavezo in vsi oni obrati in ona podjetja, katerih promet je presedal v minulem letu 360.000 Din morajo voditi knjigo opravljenega prometa in predložiti v 80 dneh po preteku vsakega četrtletja prijave ter hkrati plačati odpadajoči 1 odstotni davek na poslovni promet. 8. Davkoplačevalci, ki so bili že v letu 1926 navezani voditi knjigo opravljenega prometa, so dolžni pred-fožttt "brtjavo in plačati davek na poslovni promet »< IV; četrtletje 1926 do dno 80. Januarja 1927. 0}f,. IV, Naznanilo o izplačanih službenih prejemkih. Vsakdo, ki izplačuje službenih prejemkov na leto za eno osebo več nego 5000 Din, je dolžan, ako ta oseba ni zavezana da\ku na zaslužek telesnih delavcev, vložiti za odmero dohodnine naznanilo o izplačanih službenih prejemkih v I. 1926. do konca meseca Januarja 1927. Za to naznanilo ni plačati nobene takse. F. Razii.nitev predpisanih izkazov 1» pritivni roki. O davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v IV. četrtletju 1926, bodo predpisani izkazi razgrnjeni prvih 15 dni meseca januarja 1927, kolikor niso bili davčni zavezanci opozorjeni na razgrnitev izven tega roka. Prizivni rok se pričenja s 16 dnem po razgrnitvi ln traja 15 dni. VI. Dospelost direktnih davkov. Dne 1. februarja 1927 dospo v plačilo neposredni davki za 1. četrtletje 1927. Davčni uradi so upravičeni jih prisilno izterjati, če se ne plačaio v 14 dneh po dospelosti, in zaračunali poleg 8 odstotnih zamudnih obresti še za opomin po 1 paro od vsakega dinarja davčnega zaostanka. Dospelost nekaterih periodičnih taks. (Opozorilo Zbornice za trgovino, obrt ln industrijo v Ljubljani.) 1. Taksa na reklame. Dne 15. fanuarja 1927 poteče rok za plačilo takse na reklamo v obliki napisanih in naslikanih stalnih objav, ki se obešajo M raznih krajih, ali ao Izdelan« na ridovlh, ogradah, tramvajih itd., kakor tudi v obliki svetlobnih objav. Ce se taksa'pravučasno m plača, znaša kazen trikratno redno taksa 2. Taksa m kupone ali dividende in no tan-tijems. Od kuponov ali dividende ln od tantijem s« plačuje po pripombi B. k tarifni postavki 10. tak«« t odst. Takso Je plačati v 15 dneh po odobritvi bilance. Prekoračenje tega roka se kaznuje s trikratnim zneskom redne takse. 3. Dopolnilno prenosno takso po tarifni postavki 12., pripomba 12. taksne tarife ie za leto 1927, kolikor ne presega 500 Din. nlačati v celotnem iznosu do dne 81 ianuarja 1927, ako pa taksa presega 600 Din, Je plačati v istem roku prvi četrtletni obrok ta leto 1927. Kdor ne plača te takse v določenem roku, plača poleg redne takse 8 odst. zamudne obresti ln kot kazen ie dvakratni znesek nepoloiene takse. 4. Takta za otvorjene ali tekoče ratvne pri delniikih družbah. Do dne 15. Januarja 1927 morajo delniške družbe predložiti davčnemu uradu seznam otvorjenih ali tekočih računov v minulem polletju ln takso po 20 Din za vsak račun prilepiti na seznamek. Prepozno plačilo se kaznuje s trikratno redno takso. 5. Takso sa pravico, da se ločijo pijače (točilno takso no tarifni postavki 62.), je nlačati za prvo polletje 1927 do dne 31. januarja 1927. Zakasnitev plačila se kaznuje s trikratno redno takso. 6. Letno takso za biljarde za leto 1927., v znesku 200 Din je plačati do dno 15. januarja 1927, sicer se pobere kazen v izmeri trikratno redne takse. 7. Talrso na vozila (avtomobile, fijnkerske in polfljakerske vozove) je plačati za leto 1927. v Ljubljani in v Mariboru do konca meseca februarja 1927, v ostalih krajih pa do konca meseca januarja 1927 Na navedena vozila se pobira taksa ne gle 'o na to, ali se rabijo in ali so uporabna. Za zamudna plačila se naloži lastniku vozila kazen v izmeri tri. 8. Letna taksa oo tarifni postavki 214 tn ode* britev privalnena skladišča po carinskih predpisih r tnesku 500 Din zanade v plačilo do dno 15. januarja 1927. Na zjimudna plačila je zapretena globa v izmeri trikntne redne takse. 9. Letno takso za žage po tarifni postavki 279. je plačati do dne 15. januarja 1927 Ce kdo nadaljuje delo, preden je plača! to takso, se kaznuje s trikratnim zneskom redne takse. Z ljubljanske borze. Kakor objavlja službeno borzni svet, se od 3. januarja 1927 vrše borzni sestanki od pol 12 do pol 1. Vprašanje inozemskega državnega posojila in novi finančni minister. Ministrski predsednik Uzunovič je v svoji prvi izjavi po sestavi nove vlado motiviral spremembo v osebi novega finančnega ministra in omenil posebno nalogo, katero ima prevzeti novi finančni minisier dr. Markovič glede končne ureditve našil dolgov v Angliji, ki tvorijo glavno oviro pri najetju večjega posojila v inozemstvu. Sedanji finančni minister je 1. 1924. kot upravnik Državne hipotekarne banke uspešno vodil pogajanja v Švici, kjer je Državni hipotekami banki uspelo plači rati svoje zadolžnice v znesku 15 milij. Švic. frankov, z.ato tudi dobro pozna razmere na svetovnem denarnem trgu. Čim se regulirajo naši vojni dolgovi v Angliji, kakor tudi predvojni dolgovi srbskih trgovcev (katera vsota pa ni volika) tedaj bo naš kredit zopet upostavljen in to ne samo v Anpliji, temveč tudi v drugih državah, kajti brez kredita in zaupanja na Ion Ionskem denarnem trgu, nam tudi v drugih državah ne bo mogoče dobili posojila. Z ozirom na naš" težko gospodarsko stanje, nam je inozemsko posojilo, ki bi služilo v svrho investicij, neobhodno potrebno, kajti ne gre, da bi se še nadalje vršile investicije iz rednih državnih dohodkov. — Želeti bi bilo, da bi novi finančni minister uspešno vršil svojo nalogo in da bi pri Izvrševanju svojih prislov pravično postopal napram Sloveniji; do sedai smo pravično postopanje od njegove strani pogrešali, kajti od posojila, katerega je prejela Drž. hipotekama banka v Švici, za katero garantira cela država, Slovenija ni imela prav nikakih koristi, ker se je In denar skoro izključno porabil za hipoteke v Srbiji, predvsem v Belgradu. Konkurz Banke i itedione za Primorje (Lilo-rale). Na zahtevo dr. Červara, pravnega zastopnika nekdanje paroplovne družbe Austro-Croatin radi terjatve v znesku 3800 Din, kakor tudi na zahtevo nekaierih drugih upnikov je bil 28. t. m. otvorjen konkurz o imovini Banko i štcdionice za Primorje, Sušak. Čeprav so bila pogajanja za tiho likvidacijo te banko skoro pred zaključkom, vendar je moralo sodišče ugoditi zahtevi teh upnikov in otvoriti konkurz. Trgovski minister se je sicer trudil, da bi rešil to banko pred konkurzom, predložil zakon o prisilni poravnavi za banke vendar pa radi počasnosti naše zakonodaje ni mogel izvesti svojega načrta. Vlr;-c znašajo pri tej banki kakor znano, preko 100 milij. Din Prizadeti so večinoma najubožnejši sloji na hrvaSkem Primorju, ki so svoje bor« prihranke vlagali v to banko. Upniki skušajo sedaj doseči prisilno poravnavo v konkurzu. Povišanje delniikih glavnic srbskih bank. V zadnjem času je bila v »Službenih novinah« objavljena cela vrsta sklepov srbskih bank in industrij, skih podjetij glede zvišanja delniške glavnice. Skopljanska trgovska Iu industrijska banka »Var-dar< povišuje delniško glavnico za 10 milij. Din na 25 milij. Din. Kakor kažejo vsi znaki, bo ta banka, ki Je bila ustanovljena 1. 1919. in pri kateri je soudeležena Bosanska banka d. d., v kratkem zavzela vodilno mesto med denarnimi zavodi južne Srbije. Poleg drugih manjših denarnih «vodov povišuje svojo delniško glavnico tudi Eskomptna banka v Belgradu in sicer od 8 milij. na 10 milij. Din. Ker, razen v Srbiji, v ostalih pokrajinah države ni opažati tendence po zvišanju kapitala delniških dražb, moramo pač sklepati, da je gospodarsko stanje v Srbiji mnogo ugodnejše kot v ostalih pokrajinah. Posledica pospeševanja avstrijskega poljedelstva z ozirom na zunanjo trgovino. Avstrijska vlada vodi že nekaj let širokopotozno akcijo za intenziviranje poljedelstva. Kakor vse kaže, je rodila ta akcija že lepe uspehe. Tako se je v primeri s prvim polloljem 1. 1924. zmanjšal uvoz žita od 262.0)0 ton nn 2ll.000 ton v prvem polletju 1926. Uvoz re je torej zmanjšal za 20 odstotkov. Tudi uvoz moke s n je zmanjšal za 24 odst. Tako je n pr. uvoz ržene moke padel od 11.470 ton v L poli. 1924 na 1400 ton v I. polt 1926. Danska preide s 1. ianvarjrm k tlati vnlu>i na podlagi zamenjave bankovcev v nekovano zlati. Istočasno so ukinejo dosedanje prepovedi glede izvoza zlata. Razvoj ameriško radio-industrije. Z neverjetno hitrostjo se razvija ameriška radlo-lndustrija. Celi-I kunen promet te industrije je znašal 1. 1920 2 mi' | dolarjev, 1. 1923. 60 milij. dol., 1 1925. 300 milij i dolanev, letošnji promet pa se cent na 600 milij. i dolarjev. T&orsza Dne 80. decembra 1926. DENAR. Zagrsh. Berlin 13.499-13.529 (13.5019— 13.5319), Italija 254.73-256.73 (254.97—256.97), London 274.836-275.636 (274.&5-275.65), Newyork 5G.539— 56.739 (56.545—56.745), Pariz. 225-227, Praga 167.70—168.50 (167.70- 168.,r;0), Dunaj 7.988 —8.013 (7.9S5—8.015). Curih 10.915-10.975, Amsterdam 22.675-22.735 ( 22.66-22.72). Curih. Belgrad 9 tO (9.12), Budimpešta 72.40 (72.40), Berlin 123.20 (123.50), Palija 23.27 (23.30), London 25.125 (25.09), Novvork 517.25 (517), Pariz 20.50 (20.50), Praga 15.32 (15.32), Dunaj 73 (78.05), Bukarešt 2.70 (2.725), Amsterdam 206.95 (200.85), Bruselj 71.95 (71.91), Kopenliagen 138 j (138.80), Oslo 131, Siockholm 138.25, Madrid 79, j Varšava 57.50. Dunaj Devize: Belgrad 12.48-12.52, Kodanj i 1F8.80—189.10, London 84.36-34.46, Milan 21.82— j 21.92, Nrwyork 707.45—709.95, Pariz 28.00—28.16, Varšava 78.29—78.79. Valute: dolarji 705.25-709.25, angleški funt 84 29—34.45, franroski frank i 28.12—28.28, lira 31.62—31.78, dinar 12.45—12.51, | češkoslovaška krcna 20.92—21.04. Praga. Devize: Lira 151.55, Zagreb 59.30, Pariz 133.27, London 168.30, Ne\vyork 33.61. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljano. 7% invest posoj. 82—84, vojna odškodnina 850 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20-22, Celjska 19"»—108, Ljublj. kreditna 150 den.. Merkantilna 98—100, Praštediona 890 d., Kred. zavod 170—180, S'rojne 105 den., Trbovlje 815 den., Vevče 120—120, zaklj. 120, Slavbna 55— 65, Češir 104 den. Zagreb 1% invest. posoj. 82 — 83.50, vojna odškodnina 3E3-853.50, uit. december 350—352, Hrv. esk. 101 102, I'red. 102-105, Hipobanka 69 den., Jugobanka 97.50- £6, Praštediona 892.50-895, Ljublj. kreditna 148 den., Sečerana 440—145, Gutmann 250 den., Slavex 114 den., Slavonija 82.50 —33, Trbovlje 352—365, Vevčo 120 den Diina.i. Poflon. "avska-jadr. 79.95, fcivno 75.10, Alpine 40.50, Kranjska industrijska 46.50, Trbovlje 46.00, Ilrv. esk. 13.30, Levicam 12.80, Mundus 120, Slavonija 4.10. BLAGO. Ljubljana. Les: Bukovi hlodi od 30 cm prem. napr., media ca. 35, od 2.50 m napr., Ia, fco vag, nakl. post. 1 vag. 220-220, zaklj. 220. Bukova drva, zdrava, napolsuha. brez okroglic in klad, Iro vag. lr.eja 1 vag. 2^—22, zaklj. 22. Trami merkantilni, C-7 in 6-8, od 4 do 8 m. fco nakl. post 1 vag. 245—245, zaklj. 245. Trami merkantilni, od 4-5, 5-6, 6-7, 6-8 in S-10, fco vag. meja 1 vag. 315—315, zaključek 315. Žito in poljski pridelki: pšenica, 75-76, fco vag. nakl. postaja 295 (blngo); pšenica sremska 74 kg, fco vag. nakl. post. 290 bi.; koruza umetno sušena, fco vag. nakl. post. 152 50 bi.; koruza n-va, času primerno suha, fco vag nakl post. 145 bi.; koruza nova, času primerno suha, za januar, fco vagon naklad, postaja 150 (bi.); oves fco vag. nakl. post. 166 bi.; otrobi drobni, feo vag. nakl. post 120 bi.; fižol beli, 8-4%, fco vag nakl post 175 (bi.); fižol rmeul, 8—4%, fco vag. nakl. post 175 (bi.). Srečno in veselo novo ieto želi vsem cenjenim odjemalcem F. in I. Goričar Ljubljana, St. Petra cesta Stev. 29. Spori Kolo jahače* in voiače? t LJubljani prične • šolo jahanja za svoje člane v ponedeljek, dne 8. januarja 1927, in 6icer v zapri jahalniei topniške vojašnico (vojašnica kralja Aleksandru) ua iiuimj-ski cesti, šola so vrši: v pondeljek, sredo in petek od 16—17 za dame, v ponedeljek, sredo ln soboto od 17—18 za začetnike in v torek, četrtek in petek od 17 — 18 za člane-jahnče. Kazen tega je članoui a lastnimi konji pokrita jahabika na razpolago vsako srodo, soboto In nedeljo ves dan, a v ponedeljek, čt-lrtek in petek vse popoldne. Ob nedeljah ln praznikih se pouk ne vrši. Članom, ki nimajo lastnih konj, slavlja uprava kola jaliačev po možnosti ose-dlane konje na razpolago proti plačilu 10 Din od konja in ure v korist društvene blagajne. Učitelj jahanja je konjeniški podpolkovnik g. Emil Zaje. Interesenti, ki se želijo udeležiti šole jahanja, naj prijavijo svoj pristop k društvu Kola jahačev in vozačev v Ljubljani pri g. Saši Knezu v Ljubljani, Go8posvetska cesta štev. 3. Članarina znaša 120 Din na leto Vremensko poročilo ,TZSS. V splošnem je V niž:nskih smuškili središčih pomrzujen sneg ter smuha ni posebno ugodna. Po prejetih poročilih pa ju izborna smuka na Veliki Planini, kjer je zapadlo dovolj snega. — Kranjska gora ima enak sneg v nižini, kot o božiču, le nekoliko pomrzujen, paB pa so ugodnejše ture v Planico, na Petelinjek in na Vršič. Za člane J7.SS velja polovična vožnja. — Iz Bohinja je snežno poročilo enako ugodno. — Največ snega ima še vedno dolenjska stran Blok iz postaje Sodražica in od tam proti Loškemu po-tol cu. Tam obeta biti su uta izmed nižinskih postaj najugodnejša. — S Po:.orjn nismo prejeli poročila, ali po zadnjih vesiteh je tudi ta mjug sneg omehčal ter je danes poledenel sneg, ki je za smuko manj ugoden. — Zadnja poročila, ki Jih prejme zveza danes, bodo izstavljena pri tvrdki Goreč. Smnški točnj za začetnik« in one, ki lele napredovati, se vrši od 6. januarja dalje v Kranjski gori. Tečaj je nepreklicen ter se vabijo vsi oni, ki se ga žele udeležiti, da se javijo na naslov zveze ali pri tvrdki Gorcc. Prijavninn z.naša 100 Din. Iz Belgrada je najavljenih v tečaj 20 udelcžence-v. Tečaj bo trajal do 16. januarja, rventuelno tudi dalje časa, vodili ga pa bodo najboljši zvezni nastavni k i. Smučarjem-začctnikom! Vsi oni, ki lele na novega leta dan in v nedeljo v Kranjsko goro, naj so javijo v trgovini Goreč, ker jim bo zveza omogočila za oba dneva smotren pouk pod vodstvom svojega nastavnika. Vožnja polovična. Prenočišče v Kranjski gori dovolj, cene zmerne, oskrba prvovrstna. VZGOJA ZA USPEH. Cilj telesne vzgoje je kolikor mogočo velika delazmožnost in odpornost ter harmonično izvežba-nje vsega telesa. Seveda je harmonija individuelna, ker ni vsak za vse enako sposobon. Kako malo je, ta cilj telesno vzgojo dosežen, nam kaže vera ve. čine ljudi v vrednost močno izvežbatilh mišic. To je v toliko pogrešno, ker je tudi najbolj mišičasti mož lahko kaj malo zdrav. Cilj nLso močne mišice, temveč močni notranji organi, dobro srce in dobra pljuča; dalje, da se lepo pokoncu držim, in šele nato, da posamezne vaje brezhibno izvajam. Mišičevje pride pri lom samo od sebe. NAJBOLJŠI SABLJAČI. Veliki mednarodni sabljaški turnir se bo vršil 9., 10. In 11. februarja v dunajski Športni akademiji. Poročila deželnih zvez pravijo, da se bodo sestali na tem turnirju najboljši evropski sabljači. Nemci bodo poslali Casmira in Thomsona, Francozi Gaudina, Amsona in Cornica, Italijani Pulitiia, Chiavaccija, Carniela, Pignottija. Bonija, Sarocchija in Binija, Ogri Bertija, Radija, Terčanskija, dr. Gpmboša, Pečamorja in Garaia, Cehi Vavra, Svo-rika, Czernohorskija, Tilleja, Jungmanna in Križa, Avstrija seveda vse, kar bo le mogla, Bergerja, Iluberja, Ettlngerja, Briinnerja, Rrschn itd. Če bodo vsi ti prišli, se turnirju lahko pripisuje pomen evropskega ali celo svetovnega prvenstva. KAKŠEN ŠPORT BI VI GOJILI? Velik pariški list je vprašal nedavno svoje bravce tole: »Kakšen šport bi Vi gojili, če bi bili mlajši od 20 let?« Večina se je odločila za jahanje. Spominjajte se Podpornega društva slepih, LiubHana, Wolfova 121 Sir H. Rlder Ilaggard: 77 Hci cesarja Slontezume, Zgodovinska povest. Iz angleščine prevel Jos Poljanee Obrnil sem glavo od nje in pogledal žarek, ki je prodiral nad nama kakor zlat svinčnik. V tislem trenutku je počival na kamnu kakih šest palcev od mojega telesa; izračunal sem, da bo dospel v približno petnajst minutah v škrlalnordeči krog, ki mi je bil narisan na prsih. Medlem je postajal bojni melež vedno hrupnejši. Premaknil sem se, kolikor so mi pripuščale vrvice, iztegoval glavo pokonci in videl, da so Španci prodrli do vrha piramide; boj je sedaj divjal ob robu ploščadi; še nikdar nisem videl tako srditega, strašnega boja. Azteki so se borili z besnim obupom, ne meneč se za svoje življenje, samo da bi mopli pobiti kakega Španca. Toda njihovo preprosto orožje izveeine ni moglo prodreti železnih oklepov; lako jim jo preoslajala samo ena pot, da bi dosegli svoj namen, in la je bil, da bi vrgli bele sovražnike nrelco roba ploščadi, da bi se razbili kot jajčna lupina na dvesto čevljev spodaj ležečem tlaku. Tako ie je boj razdelil v posamezne gruče nasprotnikov, ki so se borili in ravali ob robu piramide, kjer jih jo včasih po deset, dvanajst izginilo v prepadu. Tudi nekateri duhovni so se udeležili boja; bilo jim je manj do lastnega življenja kakor za oskrunjenjo njihovih templjev; videl sem, kako jo eden izmed njih, ki je bil orjaške postave in silno močan, zgrabil španskega vojaka čez sredo in skočil z njim v brezdno. Vseeno pa so Španci in Tlaskalanci počasi prodirali proti središču ploščadi, in čim bližje so prihajali, tem rnanzša je postajala zanje nevarnost, kajti Azteki so jih morali sedaj vleči bolj daleč. Bojni melež se jc približal žrtveniku; vsi Azteki, kolikor jih jo ostalo pri življenju, morebiti kakih dvestopetdeset, so se z duhovni vred postavili v krogu okrog njega in naju dveh. Zunanji rob solnč.iega žarka, ki je padal skozi zlati lijak, se je neusmiljeno plazil dalje in se že dotaknil pobarvanega kroga na mojih prsih, kjer me je žgal kot razbeljeno žele /,o; ni bilo v moji moči, da bi medlem, ko je divjal sr.liii boj, zapovedal solncu, da naj obstane, kakor je bil svoje čase storil Jozva v bitki pri Ajalonu. Ko se je žarek dotaknil kroga, so me duhovni zgrabili za ude in glavo; njihov poglavar, prav oni, ki me je bil vodil iz palače, je z obema rokama pograbil nož iz kreme-njaka. Obšel me je smrtni strah in zaprl sem oči, misleč, da bo zdajzdaj vsega konec; v tislem hipu pa sem slišal, kako je nrki divji možak, glavar zve-zdogledov, ki je stal v bližini, zaklical velikemu duhovnu: »Ne še, duhovnik Tezkatlipoke! Ako sunes, preden bo solnčni žarek ležal nad srcem žrtve, so tvoji bogovi pogubljeni in ž njim je pogubljeno anahuaško ljudstvo!« Duhoven jo od jeze zaškripal z zobmi, ozrl se je po plazeči se osti svetlobe in pogledal čez ramo proti bojnemu metežu, ki se je vedno bolj bližal žrtveniku. Obroč vojnikov in duhovnikov se je počasi zožil, zlati solnčni žarek jo počasi priple?.al na moje prsi in njegov zunanji ror> se je dotaknil rdečega kroga na njih. Vnovič je veliki duhoven zavihtel strašni nož, iznova sem zamižal in zopet sem slišal glasni krik zvezdo-gleda; >Ne še, ne še! Sicer so naši bogovi pogubljeni!« Takoj nato sem slišal drug glas. Bil je glas kne-ginje Otomi, ki je na ves glas klicala na pomoč. ^Rešite nas, Tjuli, morijo nask je vpila tako na glas, da so jo Španci slišali, kajti eden je zaklical v španskem jeziku: »Naprej, tovariši! Ti psi morijo na svojih oltarjih!« V mogočnem navaiu so potisnili Azteke oh žiive-nik, da so prevrnili žrtvujccega duhovna, ki jo padel na mene. Trikrat se je ponovil ta naval, podoben navalu morja ob breg, in vsakokrat je bila obramba Aztekov slabejša. Njihov krog je bil prodrl in španski meči 60 se bliskali na vseli straneh; svitli solnčni žarek je posvetil v središče kroga nad mojim srcem. »Suni, duhovnik velikega Tezkatlipoke!« je za-vrešcal zvezdegledov glas, »suni, udari, v slavo naših bogov!« Veliki duhoven je strahovito zakričal in vzdignil nož; videl sem solnčni žarek, ki je sijal naravnost nad moje srce. Ko je nož padal, sem videl isti solnčni žarek, ki se je zabliskal v dolgem, ozkem jeklu, ki je švignilo preko mene in se izgubilo v prsih duhovnika morilca. Težki nož iz kremenjaka je padci nizdol, vendar je zgrešil svoj cilj. Zadel me je sicer, teda ne v prsi, tako da mu vseeno nijem docela ušel. Padel jo na žrtvovalni oltar, kjer se je razdrobil ob oltar-jevem kamnu, padel je ravno med menoj in Otomi in nama prerezal meso, da se je najina kri pomešala na žrtveniku. Hkrati pa se je nad naju vdrugič zgrudil duhoven; ampak topot ni več vstal; zvijal se je umirajoč na telesih onih, ki jih je bil hotel umoriti. Kakor v sanjah sem slišal jadikujoči glas zvezdo-gleda, ki ie prepeval mrtvaško pesem anahuaških bogov. 85 f% e % £ f P o 2 p D IS O 1 P K ss sc n O < cr j- » r 3 s ^ k o in 5" C e M, 1 l S o n M tt n » * ■ 5 P 3 3S • 5 i i Bc! o & S 3 Originalne (prave) potrebščine fixat in preservata za Opalograph dobite edino le pri L. Baraga« šelenburgova ul. 6/1. Telefon OSO nato je priSlo na vrsto sabljanje, dalje tenis, hoja, boks in rugby. Najmanj glasov je prišla na plavanje, veslanje in na kolesarstvo. Trije >nesmrtniki< Francoske akademije so se tudi oglasili. Henri Lavedan je dejal: >Brez dvoma bi se odločil za jahanje.« Znani pisatelj Henri Bordeaux je že od mladih let vnet alpinist In si je tudi sedaj izrekel za turistiko. Brieux pa pravi, da na takšna vprašanja sploh ne odgovarja. Pavel Boncour pravi: »Gojil bi one športne panoge, ki jih gojim že nad 20 let, kolesarstvo, veslanje in sabljanje.« Roger Ducret: >Lahka atletika je najbolj izvirna in zato najbolj prava športna Eanoga.« Slikar Van Dougen je tudi v tem oziru ipermodern, odločil se je za najnovejši plesni iz-rodek, za black bottom. Marquis de Dion piše: »Ce bi še ne bil 20 let star, bi gojil vse glavne športne vrste, vsako po malem. Eno samo vrsto gojiti se prav' telesno ravnovesje razdejati.« Nekateri odgovori, ki hočejo biti najbolj bistroumni, so najbolj smešni; govorijo o kartah, o ljubezni itd. Vsak po svoje. Nassnanila Silvestrov vrčer priredita politični odbor SLS in prosvetno društvo v Šiški v petek dne 31. dec. ob 8. uri zvečer v gostilni ozir. salonu Reininghausa (Valjavec). Na sporedu so solospe-vi, komični prizori, godba, alegorija, šaljiva poŠta, le"o na konkurenca Ud. Pridite vsi, ki Vam je na tem, da se v radosti poslavljate od starega leta! Na Silvestrov večer, na Novega leta dan in v nedeljo priredi godteno društvo >Gradašca« zabavni večer v gostilni »Amerika«. Prvo slov. tambnraško društva »Krim« vabi na Silvestrov večer, kateri se vrši 31 t. m. ob 8 v gostilni g. Antona Steinerja, Opekarska cesta št 30. — Odbor. Organizacija absolventov delorodske šole ima 6voj II. rednj občni zbor v sobi št. 5, pritličje desno, Tehnične srednje šole dne 6. januarja 1927 ob 9. uri dopoldne. Vabijo 6e s tem vsi absolventi strojno, pa tudi elektrotehnične delovodske šole k obilni udeležbi. — Odbor. Eatol. prosvetno društvo na Homcu priredi v nedeljo dne 2. januarja 1927 igro: ->Peterčkove poslednje sanje. Božična povest v štirih slikah. Spisal Pavel Golia. — Vstopnina: Sedeži I. vrste 7 Din, II. vrste 5 Din. Stojišča 4 Din. Predprodaja vstopnic pri gdč. Marici, trgovki na Homcu in vselej na dan predstave pri blagajni v Društvenem domu. Zače'ek: V nedeljo dne 2 januarja 1927 ob 3. uri popoldne. Konec po 6. uri. — Ker nudi igra vsem, mladim kakor starim polno lepih scen, bo zadovoljila vsakogar, ki ljubi naše pris'ne slovpn-ske pravljice, prav posebno pa je ta igra primerna mlademu svetu. Pridite v obilnem številu in ne zamudile prisostvovati igri, ld vam bo povečala lepoto novoletnih praznikov za kar vas najuljudneje vahi odbor. "Polszve&ovanfa Na Božič zvečer je na gorenjskem vlaku pozabil nekdo moški dežnik. Pojasnilo da imejitelju Kapus Jože, bogoslovec, Lesce. Deček je izgubil 100 Din od Igriške ulice, Gradišče, Dunajska cesta do kolodvora. Pošten najditelj se naproša, da prinese denar v pleskarsko delavnico Eberl-Martin Cerne, Igriška ulica 6. Vremensko poročilo Meteorološki 7avod v LiubHani. dne 31. decembra 1926. Višina baromelra ~08'8 m Opa/ovanio Baro-meiei lOplOlL v C Kel. vlaga v /, Vetei in brzina v m Oblač nosi 0-in Vrsta padavin n IS7 ■ n ■zr e ca Ss nrai fns ob opazovanju v mm do I" • 7 762-2 -4-9 92 S 0-5 5 0-2 1-8 -6-6 L|nbE2ana (dvorec) 8 762-7 -3-9 90 NW 0-5 9 megla 14 ;61}-9 08 78 mirno 9 megleno 21 765-2 -1-3 82 E 1 megla Maribor 761-9 -2-0 90 NW 3 10 dež 1-0 4 -2 Zagreb 762-1 -5-0 99 W 3 9 megla 2 -5 Belurad K 7t>l/0 2-0 81 NW 3 8 12-0 5 0 Sarajevo Skoplfe 758-8 4-0 73 SW 0-5 10 po dežju 3-0 6 4 Dobrovnik 756-8 9-0 28 N 9 0 7-1 14 2 Split V. S-8 8-0 45 SSW 1-5 2 m. lahko 6-4 13 6 Praga 7 7t0 9 3-0 WSW 5 10 4 2 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za petek, dne 31. decembra 1926: Spremenljivo, precej oblačno, v nižinah temperatura nad 0° C, močni zapadni vetrovi, ki se bodo obrnili proti severo-zapadu, v gorovju snežni zameti. Povpr. barom, višji ko včeraj za mm 8.2. MALIOGLASI Vsaka drobna vrstfca 1*30 Din ali vsaka beseda so par. Na|man|il og'as 3 aH S Din. Oglasi nad devet vrstic se računalo vlic. Za odgovor aaaiaKo! Na vprašanja bre> nam!« ne odgovarjamo I VES ■■ BI HBBHBB Hi (!■■■■ ■■■■■■■■ Izurjena pletilja išče delo s strojem na dom. — Naslov v upr.tvi »Slovenca« pod št. 8980. SLUŽBO HIŠNIKA ali sluge išče zakonski par brez otrok. Gre tudi h konjem. Naslov se izve v upravi pod štev. 9031, UČENEC s primer, šolsko izobr. in MLAJŠI HLAPEC pošten, sc sprejmeta v trgovini z železnino v Ljubljani. Hrana in stanovanje v hiši. - Naslov v upravi lista pod: 9047. KROJAČICA popolnoma vešča v krojenju vseh vrst moškega perila, se išče za takaj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »PERILO St. 9026«. DEKLE 13 let stara, z druge meščanske šole, se odda pošteni zanesljivi rodbini na stanovanje in hrano. Več pove Adol! HAUPTMAN, Ljubljana, Sv. Petra cesta Stev. 39. QfthH sc °d^a v Ce-UUriU kinovem gradu v Ljubljani 9040 ZIMSKA JABOLKA. od 30 kg naprej, iranko Loče, brutto za netto, kg 2.50 Din, razpošilja D. RIBIZEL Sv. Jernej, pošta Loče. 8761 Oprava za trgovino z mešanim blagom, takoj ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Dobro ohranjena« 8956 na npravniStvo. Naprodaj sani dobro ohranjene, s 4 sedeži, po nizki ceni. Več se poizve v trgovini H. KUŠAR, Rožna dolina. »Mladika« trije letniki novo vezani, naprodaj. — Ponudbe. na podružnico oprave »Slovenca« v CELJU — pod šifro »Mladika«. 8987 Lisičje, zajčje in druge KOŽE divjačine kupuje po najvišji ceni P. SEMKO, krznar, Ljubljana, Turjaški trg 1. Kdor mi posodi 15.000 Din, mu preskrbim stanovanje s 3 sobami, kuhinjo in vsemi priti-klinami za daljšo dobo po razgovoru. - Naslov v upravi lista pod št, 9036. Divane otomane, žimnice, žične vložke in garniture v največji izberi in v najcenejšem nakupu dobite pri (tvrdki RUDOLF SEVER, Ljubljana - Marijin trg 2 (nasproti franč. cerkve). Vsakovrstno zlato Kupole po najvišjih cenah cerne, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3 Prodam čevljar, stroj Singer-cilinder, malo rabljen. - Komenskega ul. 26. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani: Domači vrt Kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo Priredil M. KumeK Cena Din 33*—, vezano Din 40'— Cenj. damam vljudno naznanjam, da ne bom vodila več lokala pri gdč. Mici Skrabl, temveč sem danes otvorila svoj nov damski Sesalni salon v Gosposki ulici štev. 28 v Scheidbachovi hiši na dvorišču (desno), Z velespoštovanjem P. E ml - Leben damska frizerka v Maribora. E. Broj 14.832. 9043 Nabava drv. Pri komandi 8. žandarmerijskega polka r Ljubljani se bo vršila dne 27. januarja 1927 ob 11. uri javna ustmena licitacija za nabavo 200 kubičnih metrov DRV, potrebnih za Ljubljano. Pogoji se morejo vpogledati vsak dan med uradnimi urami pri navedeni komandi Kavcije je položiti 5% od celokupne vrad. nosti nabave (tuji državljani 10%). Iz pisarne komande 8. žandarmer. poke ▼ Ljubljani, dne 24. decembra 1926, Stroje za čevljar, obrt potrebujemo, in sicer: 2 kom. ŠTANC - STROJA in 1 kom. za KOVANJE. — Ponudbe z opisom in z označeno ceno naj se pošljejo KOSTI PETROVIČU, Balkanska 25, Beograd. 9048 Prosimo, da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig. KNJIGOVEZNICA K.T. D. trtalnlca In tvornlca poslovnlb knjig V LJUBLJANI. Kopitarjeva ulica 6/II. Tovarna Gaspari & Faninger - Maribor ima za takojšnjo dobavo vse vrste zim. blaga še na zalogi, Kdo da več za priporočilo svoje tvrdke ali podjetja v kakem časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki ga je dosegla reklama, naj bo uverien. da je temu ponajveč vzrok napačno izbran način reklame. Zato ie neobhodno potrebno, da se vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kaj kupuje ali prodaja, obrne poprej na upravo našega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun. Stranka si pri tem prihrani trud in stroške in te obvaruje češče večje škode. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■(--»■■■■■■■•H t. M1KUS UUSLIANa, MESTNI TRG 15 izdelovafelj dežnikov Na drobno! Na debelo '. Zaloga sprehajalnih palic Slari dežniki se nanovo prcohlečcjo Najbolj šivalni in pletilni stroj je edino le SRITZNER In A0LER zn dom, obrt In Industrijo v vseh opremah. Istotam švicarski pletilni stroj DuBIfcD Pnnk v vezenin brezplačen. VeCletna goriineijn. Nizke cene tudi na obroke. Josip Peteline, I llfR' IflMfl b"r-n PreSer-ULDuniiH nov> kii »pom. Ccntcnim citofeifcis* sc priporočalo naslednic tirtiftc: Pn „AMERKANCU" Ljubljana, Stari trg 10 Kupite najceneje klobuke, Jeplce, perilo Itd. Modno blago. Prodajalna K-T. D. (n. Ničiii®n) LJubljana, Kopitarjeva ul. 2. FRANC FUJAN krovatvo i ti zaloga strežnih potrebščin Ljubljana - Galjevica 9. IVAN JAVORNIK mesar Ljubljana, Domobranske c. 7 Stojnica poleg Zmajskega mostu flngelosiav Hrastnik manufakturna trgovina Ljubllina, Horiovsha c. 8 r. z. z o. z. Industrija pločevinastih izdelkov Ljubljana • Kolodvorska ulica 18 teod. mm kleparsko In InMalacIJsfco podjetje Ljubljana Poljanska cesta štev. 8 Ivan Krfžnar lirovoo Ljubljana Hrenova ulica štev. 9 Jakob Kavčič parna pekama Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14 Deželna lekarna pri .Mar. Pomaga)' Mr. ph. M.Leusfek llubijana. Resljeva cesta 1 Martine. Cerne & Komp. dr. z o. z, pleskarska in črkoslik. tvrdka, LJUBLJANA, Igriška ul. 6 BI®! JanCSi* pieshar MuHlgana, Breg JOSIP OLUP trgovina manutakture In oblek Ljubljana, Stari trg 2 (na vogala) K. Pečenko trgovina vseh vrst nsnja In čevljarskih polrebSfiin llubijana. Sv. Petra cesta 32 PRIST0U & BRICELJ črkoslikaria, Ljubljana Aleksandrova c. 1 Telef. 908 Ustan. 1903 tapetnik Ljubljana. Krekov trg 7 Josip Satran špecerijska trgovina LJUBLJANA Šolski drev. 4 {Semenišč*} Pavel Štele AUTOTAKSl lubljana, Poljanska cesta 3 Telefou 912 LEOPOLD SEG9 lEMienar liublliim.Pol anskac.lD Peter Žitnik splošno kleparstvo LJUBLJANA Poljanska cesta 31 Sedmi natis veliko izdaje SIo¥e3aiska kuharica Priredila S. M. FeEIclta Kaliniek Vsestransko spopolnjcna izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvnnih slik). Elegantno vezana 160 Din. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Čevljarji! Kupujem na debelo tkane (teksane) čevlje 20/30, zbite čevlje iz ovčje kože, boksa ali teietine 23/35, sandale tkane 20/30 in zbite 22 do 45, komodne čevlje usnjate j elastiko 36 do 45, tkane ali šivane. — Ponudbe naj se pošljejo takoj pismeno na upravo »Slovenca« pod št. 8930. Prodam dobro idoči hotel »Bailoni« tik železn. postaje v Beogradu radi odpotovanja v inozemstvo. Fr. Svaton, hotel »Bailoni«, Beograc Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. odjemalcem manuiakturna trgovina ANTON SCHUSTER LJUBLJANA — MESTNI TRG 25 ZAHVALA. Vsem, ki so ob nenadomestljivi izgubi nepozabnega soproga Jakoba Uršiča nadsprevodnika v pok. izrazili svoje sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekam najiskrenejšo zahvalo. — Posebej sc zahvaljujem Se g Jakiču ln soprogi ter uradnikom O. U. Z, D. za izkazano podporo. Ljubljana, dne 30. dec. 1926. Žalujoča soproga. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karo! Č»i jLdajaicii; dr. Fr. Kolov te.