Rdeči križ in državni nameščenci Društvo Rdečega križa kraljevine Jugoslavije je dobilo z zakonom o tem društvu z dne 19. avgusta 1933 novo organizacijo. Bivši Oblastni in krajevni odbori so bili ukinjeni ter so na njihova mesta stopili banovinski, srcski in občinski odbori ter poverjeništva. Društvo ima mnogo prijateljev in člatnov, vendar nikakor še ne toliko, da bi število ustrezalo vzvišenim nalogam društva. Njegove naloge so: a) V mirnem času: 1. Dajati ljudstvu prvo pomoč ob velikih elementarnih nezgodah, raznih epidemijah in drugih občnih ljudskih nezgodah; 2.) pripravljati osebje in sredstva za izvrševanje nalog, označenih z zakonom o društvu Rdečega križa; 3.) pripravljati za ideje in delovanje Rdečega križa številčno močen, zdrav in navdušen Podmladek; b) v vojnem času: 1.) podpiraiti sanitcto državne vojaške sile pri prevažanju in oskrbovanju naših bolnikov in ranjencev ter ujetih ranjenih in bolnih sovražnih vojaških oseb; 2.) podpirati in aktivno sodelovati pri organizaciji in izvajanju sanitetne protizračne in protiplinske zaščite prebivalstva; 3.) posredovati glede vojnih ujetnikov in internirancev; 4.) sploh ublaževati s svojim osebjem in lastnim materialom neizbežna vojna zla; c) po dopustnosti razmer: 1.) delovati, da se narodno zdravjc varuje in zboljšuje, zlasti se udeleževati borbe zoper tuberkulozo; 2.) podpirati nadložnike, zlasti vojne sirote; 3.) stopiti v stik z društvi Rdečega križa v drugih državah in se medsebojno podpirati; 4.) sodelovati pri ustvaritvi skupnih človekoljubnih namenov, ki jih je postavila Liga društev Rdečega križa. Društvo se je pri nas v zadnjih letih razvilo v močno organizacijo. V prvih povojnih letih sicer društvo ni moglo dobro uspevati, ker je bil pri nas preveč ukorcninjen spomin na prejšnje razmere. V bivši Avstriji je bil Rdeči križ pri nas domena aristokratov in Nemcev, ter je bilo slovensko ljudstvo od sodelovanja skoraj izključeno. Razen tega so se med vojno godile razne stvari, katere niso bile ravno v prid in čast društva. Po vojni pa so se razmere temeljito izpremenile. Društvo si je začrtalo povsem move idealne smernice, katere sem zgoraj navedel in v zasledovanju iteh smernic je storilo že dosedaj mnogo dobrega. Podpiralo je sirote, prirejalo ferijalne kolonije, osobito pa je zastavilo svoje moči v podporo in prospeh človeštva ob velikih elementarnih nezgodah. Glede naših krajev omenim samo katastrofalno povodenj v Polhovgrajskih Dolomitih in prošlo leto v Strugah na Dolenjskem. S pomočjo Glavnega odbora društva Rdcčega križa v Beogradu in darov posameznikov, je društvo sezidalo nove domove in je priskočilo z obleko in živili poplavljencem na pomoč. Članstvo društva vedno narašča in jc bilo koncem leta 1933. v 648 organizacijah včlanjenih 12 stalnih, 28.282 rednih in 20.505 podpornih članov, skupaj 48.799 članov, tedaj jako lepa armada. Od tega števila odpade na Dravski banovinski odbor 66 organizacij z 2904 rednimi in 2645 podpornimi člani. Državni nameščenci so pri tem številu odlično udeleženi, saj je bilo koncem leta 1933. včlanjenih v Sloveniji 1034 rednih in 1563 podporinih članov — brez državnih upokojenccv — razen tega pa še iz vrst vojske 329 rednih in 1452 podpornih članov, katere vodi v evidenci Glavni odbor v Beogradu. To število je tako imp-ozantno, da se moramo le čuditi, kako ostalo prebivalstvo, osobito pridobitni sloji, stoje ob strani. To število je pa tudi dokaz, kako državni nameščenci umevajo vzvišene naloge društva Rdečega križa in od svojih znano preskromnih prejemkov žrtvujejo za to prekoristno človekoljubno ustanovo članarino bodisi kot redni ali podporni člani. Zainimivo je, kako se navedeno število porazdeli na posamezne panoge. Naslednja tabela nam to nazorno kaže: P a n o g a Politična uprava Sodna uprava Prosvatna uprava Davčna uprava Zandarmerija Katastrska uprava Železniška' uprava Finančna kontrola Pošta Državna podjetja Šumska uprava Higienski zavod in Šolska poliklinika Carinarnica Rudarsko glavarstvo Kakor je iz te preglednice razvidno, prednjači predvsem naša prosvetna uprava, za njo pride pa takoj železniška uprava. K temu bi pripomnili še, da učiteljstvo ne plačuje samo članarine, ampak tudi aktivno sodeluje ter skoraj v vseh naših edinicah zavzema tajniška mesta. H koncu bi radi popolnosti še navedel, da je organizacija edinic društva Rdečega križa od konca leta 1933. do danes v toliko napredovala, da je v dravski banovini: 1 banovinski odbor (v Ljubljani), 26 sreskih odborov, 75 občinskih odborov in 107 poverjeništev, skupaj 279 edinic. Pri vseh je državno nameščenstvo odlično udeleženo, vendar je še preccjšnje število naših tovarišev, kateri stoje ob strani. V interesu celokupnega prebivalstva naše kraljevine, pa tudi inaše ožje domovinc je. da se elanstvo izdatno poveča ter se sklicujemo na poslanico Glavnega odbora društva Rdečega križa o priliki prevzema predsedstva po Njegovem kraljevskem Visočanstvu knezu Pavlu. Z ozirom na vzvišene namene društva Rdcčcga križa in skromno članarino (24 Uin za rednega člana in 6 Din za podpornega člana) naj ne bi bilo tudi med državnimi nameščenci nikogar, ki ne bi bil včlanjen. Želeti pa je, da sledi vse državno nameščenstvo vzgledu učiteljstva in da v organizacijah >društva Rdečega križa aktivno sodeluje! Josip Skalar, viš. rač. svetnik v p. Redni Podporni clani 122 83 464 59 3 6 124 56 73 18 5 k>lska 13 8 skupaj 1034 230 154 445 71 13 9 358 115 129   3 27 2 7 1563