Prišli so i: daljnih dežela. Prinesli so kadila, mire in zlata. Prinesli s seboj so blago srce, da Jezusu malemu ga podare. Kako je božje Dete treh Modlih veselo! Ročice je drobne v objem razpelo in nasmehnilo se je ljubo, tako kot se zna le božje Dete samo. In vi? Kje imate darove? Kaj stojite? Pred jaselce k Modrim pokleknite! Potožite mu bridkosti svojega srca, in prosite ga, da novih moči za boj vam da! P. Krizostom. P. HILARIN FELDER O. CAP. - P. FRANČIŠEK: Frančišek in Kristus. Tj ^ vangeliij je v osebi Zveličarja poosebljen. Jezus Kristus je srce in H duša evangelija. Spolnjevati evangelij pomeni Kristusa si izbrati I J za središče življenja. In to je storil sv. Frančišek, to je vsakemu še tako površnemu čitatelju Frančiškovega življenja na prvi pogled ja' sno. Toda s tem še ni vse povedano. Posebnost odnosa Frančiška d° Kristusa je v tem, da je bil svetnik vitez Kristusov in da se je z viteškim duhom in na viteški način žrtvoval službi, nasledstvu in lju' bežni do Gospoda. 1. Od nekdaj so primerjali življenje po Kristusu vojaški službi. Veliki apostol Pavel, ki je vzel toliko primer iz vojaškega življenja, zahteva od vsakega kristjana, da naj bo „dober vojak Kristusov." Tem bolj so se imenovali redovniki vojaki Kristusovi. Hijeronim. Avguštin in drugi očetje pogosto imenujejo redovnike „vojake Kristusove." Oče zapadnega meništva Sv. Benedikt, kliče redovniku: „0 d povedal si se svoji volji ter zgrabil za najboljše in najsilnejše orožje pokorščine, da kot vojak služiš Kristusu Gospodu, pravemu Kralju." Med tem, ko si Benedikt in njegovi predniki redovnika predstavljajo kot vojaka v smislu rimskega legionarja, postane za časa križarski*1 vojska vitez, plemenit vazal Gospoda, junak velikega Boga. Beseda „miles“, ki je prej pomenila samo prostaka, pomeni sedaj naravno®1 vitez. Križarji so se v sveti deželi tako zelo navdušili za Zveličarja, da je celo svetno viteštvo imelo za največji in najvišji cilj: biti Kristusov podložnik ter bojevnik. Prav resno hoče biti: „služabnik svetega Krista, ki je bil za nas mučen." .. Z ozirom na ta vzor so se krščanski vitezi bolj in bolj organiziral1 v viteških redovih. Ni treba dokazov, da se je s tem misel na viteško službo Kristusovo ojačila in poglobila. Že najstarejše viteško vodilo Tem-plerjev imenuje redovnika-viteza bojevnika Kristusovega, tovariša J®" zusovega v vojski in bojih. Stalno ga opominja, da je nekoč iz svetni ozirov izbral Svetno viteštvo, sedaj pa je bojevnik po volji Kristusovi i bo prijel tudi svoje plačilo z bojevniki Kristusovimi. To se je po črki dobesedno uresničilo v Frančišku, od njegov1 svetnih viteških načrtov do spreobrnenja h Kristusovemu viteštvu. y strani očeta je bil bogat meščanski sin, od strani matere pa je bil P11*0' mec plemenite rodbine. In kot tak ni poznal višjega stremljenja, kako da postane slaven vitez. To stremljenje je še naraslo v času ujetništvu, ko je bival skupaj z vitezi svojega rojstnega mesta. Pozneje se je naj11 čal praznega čutnega veselja, toda ostal je še vedno pri svetnem vitest in svetnih viteških navadah. . Kmalu se mu je nudila prilika za uresničenje teh načrtov. ^nl.e?0 ten vojskovodja iz grofovskega rodu Gentile v Asiziju je zbral vojsk proti Apuliji. Frančišek, ki sicer po rodu ni bil tako plemenit kot posekal pa ga je z duševno plemenitostjo in drznostjo, se je pridružil v J skovodji kot oproda. Upal je, da bo tako dosegel viteški udarec in ste plemstvo, bogastvo in časti. Kavno pripravljen je bil za pot, ko nekoč v sanjah vidi krasno F lačo, polno oklepov, orožja, ščitov in vseh možnih viteških orodij. Ir a čišek vpraša, čigava je palača in vse te krasne stvari. Odgovor je bil ta on sam je plemeniti gospod, katerega pričakujejo v njej z velikim spre stvom. Tedaj veselo vzklikne: „Sedaj vem, da bom še velik knez! Toda že' naslednjo noč je imel novo prikazen. Z nekom se je pogovarjal in ta ga je vprašal, kam potuje. Frančišek mu je odgovoril, dapo-tuje kot oproda plemenitega rojaka v Apulijo, da bi tam dosegel bogato, srečo in viteško slavo. „Kdo ti pa more več dobrega storiti, gospod ®li hlapec?*1 Frančišek je odgovoril: „Gospod.“ „Zakaj pa potem zapuščaš ^voljo hlapca Gospoda in radi podložnega poveljnika?** Frančišek pravi: "Kaj hočeš, Gospod, da storim?** „Pojdi nazaj v domovino, kajti tvoja prikazen se bo po meni duhovno uresničila!“ V tem trenutku je postal »Savel — Pavel.** Frančišek je zamenjal orožje mesa z duhovnim, svetno vojaško slavo z božjim viteštvom. Viteškemu udarcu je sledila viteška preizkušnja. ..Novoimenovani ^tez mora v prvem boju vse svoje sile vpreči, ako hoče, da doseže hvalo,“ tako je zahtevalo takratno viteško vodilo. Sprememba Frančiškovega auha je povzročila naravnost orjaški boj proti njemu. Zasmehovala sta lastni oče in brat, in cel Asiz, IG ga je še nedavno slavil kralja mlajše, se je sedaj smejal njegovi dozdevni norosti „Videli so, da je temelj’0 spremenil svoj način življenja in so vse skupaj imeli za prismoje-IlQsl Želo so mu to očitali, imenovali so ga norca in blaznega ter ga obletavali s kamenjem in blatom. Spočetka se je takim napadom izogibal skril v neko votlino, da bi počakal, da se jeza poleže. Tomaž iz pravi: „Bil je pač še novinec med Kristusovimi vitezi.** Toda je spoznal, da je njegovo početje strahopetnost in pobeg. Zarudel )e ob takem pomanjkanju viteškega duha ter sklenil, da se bo brez strahu postavil napadom sovražnikov. ,,Vesel, odločno in naglo je šel, se obložil z orožjem zaupanja v Kristusa, pred seboj je držal ščit vere, goreč Ileocške sile ljubezni je korakal v boj za svojega Gospoda. ^elana kmalu Kot pravi Kristusov vitez je bil slep za preganjanja, ki ga ni zlo-j?1*0, še dotaknilo ne in za vsako krivico, njemu storjeno, se je zahvalil oogu.“ pllcli knez teme je zastonj poskušal, da bi ga zlomil. ,,Hrabri Kri-?msov vitez,“ tako pišejo trije tovariši, „je izigraval njegove grošnje 11 “°ga je prosil, da naj vodi njegova pota.** , Vse svoje viteško mišljenje, katerega je od narave imel, je podre-■J Frančišek od tiste ure naprej viteški službi Kristusovi: svojo krepko ^hočnost, velikodušnost v mišljenju in dejanju. Kakor je bilo prej vse kgovo mišljenje in hrepenenje tako uravnano, da ugaja imenitnim in postane plemič ter gospodar, tako je za naprej samo na to mislil, .a spozna svojo nalogo kot vitez Kristusov in je tudi izpolnjuje. Mislil •Jjj se ne more nikdar zadosti zahvaliti za milost in čast božanskega težkega udarca. Prepeval je duhovne viteške pesmi ter se poln žilavo-m zaupanja podal na delo. Kar je enkrat spoznal kot voljo najvišjega Ospoda, vse je izvršil z marljivo uslužnostjo. Prva dolžnost mu je bila, pomagati na j večjim revežem Kristuso-j1111.- gobavcem. V njih je verni srednji vek itak videl trpečega Zveli- pAR Frančišku, vitezu Kristusa, je bila najlepša naloga, da jim pomaga. p°sp0id ga je celo sam poslal med te nesrečne, ločene od celega sveta. . Početka je imel pred njihovim groznim stanjem gnus. Toda spomnil se j svojega viteškega poklica in si je rekel: „Nisem vitez Kristusov, ako n.f: ®am premagovati." Komaj je to izgovoril, že je objemal gobavce r lini dajal poljub miru. Se Kmalu nato dobi s križa doli povelje: „Frančišek, ali ne vidiš da ^i hiša podira? Pojdi ter jo popravi!" Zastrmel je, zatrepetal ter od-je|V°rd: ,yPrav rad storim, Gospod!" In ker je mislil, da gre za materi-n° hišo božjo, postane zidar cerkve, prosjači apno in kamenje ter ga na lastnih ramenih skupaj znosi. Postane obrtnik in delovodja ter svoje pičle moči pri tem težkem in nevajenem tlačanstvu skoro izčrpa. Toda kaj njemu? Samo da je viteško zvest, isamo da izpolni ukaz Gospodov. Ko mu pa Gospod jasno pove, da ga je poklical k popravljanju in obnovitvi d u h o v n e cerkve božje, se loti apostolskega poklica z ognje-vitostjo sv. Pavla. Bil je kakor vitez, ki gre na svoja viteška potovanja v boj in ki mu je stvar časti, da sledi klicu gospodarja, ne da bi dosti preizkušal pota, po katerih mora hoditi, ne da bi štel žrtve, ki jih mora doprinesti. Kot hraber vitez „je vedno iskal hrabra dejanja", — tako piše Tomaž Čelaino. Želel si je neprestano storiti celo najskrajnejše, junaško smrt za Kristusa in globoko je obžaloval, da mu ni dano umreti za svojega Gospoda kot mučenik. In končno, ko je od dela in bolezni zlomljen, ko mu rane ne pustijo hoditi po apostolskih potih, ga morajo nositi po vaseh in mestih, da tako navdušuje ljudi za križ Kristusov. Svojim bratom je še zadnje dni življenja rekel: „Bratje, začnimo služiti Bogu, kajti do sedaj še nismo nič storili." Hrepenel je po sodelovanju za odrešitev dus ter da zopet pride k svojim gobavcem. Hotel je svoje telo, ki je bilo 00 dela in trpljenja izčrpano, prisiliti k prejšnemu delu ter upal pod povelj' stvom kneza Kristusa še storiti velike junaške čine. Sicer se je pa od nekdaj trudil, da svoje učence vzgoji k istemu mišljenju v i t e š t v a , s katerim je svojemu Gospodu Je' zusu Kristusu vedno služil. Takoj pri sprejemu jih je poučil o novem viteštvu, kateremu so se posvetili. Ivo ga je brat Egidij prosil z® redovno obleko, mu je Frančišek rekel: „Moj dragi, Bog ti je milost izkazal. Če bi prišel cesar v Asiz im bi izbral kakega meščana za svojega viteza, dvomika ali zaupnika, ali se ne bi ta zelo veselil tega? Kolik01 bolj se moraš ti veseliti, ko te je Gospod za svojega viteza in preljube£a služabnika izvolil." Nekoč je Frančišek srečal v Bijetiju mladega vitez3 iz rodu Tankredov, ki je jahal na čilem konju ter s svojo sijajno bojn° opremo oči vseh ljudi nase obračal. Frančišek je stopil k njemu ter m' rekel: ,,Gospod vitez! Orožje, meč in ostroge — vse ito je prazen bles • Kaj bi bilo, če bi mesto opasa vzeli raskavo vrv, Kristusov križ kot me° in mesto ostrogov prah in blato polja? Pojdite za menoj! Napravil k0(11 iz vas viteza Kristusovega!" In vitez je stopil s konja ter sprejel novi teški udarec. To je bilo spreobmenje brata Angela Tankredi in to J bilo mišljenje, katerega je moral vsak novinec s seboj prinesti v družb svetih Frančiškovih Kristusovih vitezov. Frančišek je svojim učencem vedno znova pred oči postavil re giozmi viteški vzor. Novince je spomnil na viteze Karla Velikega in °J ' gove paladme, na Bolanda in Olivera in na vse bojevnike za vero 1 stvar Kristusovo. Bad je omenjal dvanajstere junake iz omizja krat,] Artusa ter je ob taki priliki veselo vzkliknil svojim vnetim sobratbiU-„Ti moji bratje so vsi vitezi mojega omizja!" Frančišek je hotel bih y j tez Kristusov. Vitez Kristusovi naj bi postali vsi tisti, ki jih je spreJ med sobrate in sobojevnike — ljudje polni ognja, udanosti, junaštva, likodušnosti, požrtvovalnosti v službi Gospodovih Če se hočeš zavarovati za starost in onemoglost, piši v Ljubl]ari na Župni urad Marijinega Oznanjenja ali pa na Uredništvo Cvetja 1 takoj boš dobil potrebne tiskovine in vsa pojasnila! p- ROMAN: Sv. Antona Padovanskega rojstvo in mlada leta. T am kjer se nekoliko proč od morja dviga na štirih gričih ponosno mesto Lizboa — prestolica Portugalske, tani kjer vroča zemlja ■močna vina rodi in ljudi s plamenečo krvjo — da so v dobrem j^Kor angeli, v zlu dvakrat slabotni — tam je ugledal luč sveta ponos fančiškanskega reda, sv. Anton, imenovan Padovanski. Mali Fernando prvič premaga Satana. ten ^ nam zgodovina malo zanesljivega pove o njega mladosti razven Siifh je kil rojen 15. avg. 1195 iz plemiške rodbine Martin Martins pl. Ije • m' Sporočila trde, da je bila mati celo v sorodu z asturskim kra-dvorom dočim je bil oče flamskega pokolenja. v, remando Martins je kot otrok bil zelo lepe postave, temnih glo-det11 obličje pa kakor svetal bron. Legenda pripoveduje, da je kot Y„,e v naročju svoje matere plemenite gospe de Tavera, kazal nena-je a° veselje če ga je nesla k oknu odkoder je videl stolno cerkev — ^sov dom. Ker ga je še kot majhnega dečka vodila tudi k ubogim, zapuščenim vdovam in sirotam je to zalo dete kmalu vzljubilo svoje brate in sestre v vsakteri bolečini. Ta ljubeznivost ga je tudi pozneje skozi vse življenje odlikovala. Pozabiti ne smemo, da je mladi plemič Femando tudi redno hodu k sveti maši in sicer malone sleherni dan in je pri sveti maši tudi sann rad stregel. Zelo je ljubil naravo in občudoval je z globokostjo čiste duše, k’ se svoje lepote sama ne zaveda, lepoto stvarstva, rož in cvetja ter ost a j" po cele ure sam ne da bi poznal dolgočasje. Zdi se, da v to prvo mladost spada tudi dogodek, ki ga omenjaj0 mnogi že prvotnejših življenjepisov. Nekoč namreč, ko je stopal mali Femando sam po širokih stop; nicah do katedrale se mu prikaže satan v vidni podobi, hoteč ga zavrnit1 od obiska božje hiše. Plemeniti in viteški otrok pa se nič ne ustraši, temveč z mirom, k1 iz žive vere vre napravi z ročico križ v -trdi kamen in grozotna prikazen izgine. Legenda celo omenja, da se je križ urezal globoko v trdi marmor; Desetleten pa mora v cerkveno šolo kanonikov, da se tam prinf' prvi znanosti. Jasnost in bistrost duha sta se družila z jekleno voljo 111 kmalu je Femando Martins de Bulhom nadkriljeval vse. Bila je starodavna navada vseh odličnih portugalskih rodbin, d® se je eden izmej sinov posvetil duhovskemu stanu. Mejtem, ko so si en pridobili vence vojne slave pri Santaremu in Navas de Toloisa v bitka11 proti Maurom so si drugi ovijali čela s svetostjo in učenostjo po sam0" stanih sv. Benedikta in sv. Avguština. Tisto leto, ko je veliki Inocenc III., eden največjih papežev svetovne zgodovine potrdil red manjših bratov, torej 1210. v postnem času-je tudi mladi aristokrat Femando Martins de Bulhom zaprosil za spre-jem v red kornih gospodov Avguštincev. Z vso vnemo se je posvetil sedaj redovnemu življenju. Trudil se j& da si zagotovi v novicijatu ono podlago, ki pozneje redovniku pornaga-da marsikaj grenkega lažje prenese. Ovirali so ga pa pri tem stremljeni pogosti obiski sorodnikov plemičev, ki pa so bolj ljubili sijaj m bles sveta nego resnobo samostanskega življenja. Ko je mladi gospod re nando dovršil novicijat in položil svoje redovne obljube, je zaprosil splošno presenečenje in celo razočaranje najbližjih, da ga prerneste samostan v Koimbro. v • ki Koimbra je bila tisti čas stolno mesto z dvorom in tudi avguštins samostan istotam je bil najodličnejši v celi deželi. Tu je cvetela znan0 in če je Fernando poznal kedaj kako strast, je gotovo poznal strast knjig in do znanosti. Tu se je z neverjetno globino in velikopoteznos J oklenil študija sv. pisma in teologije in pričel kmalu sloveti P° vsV°. načitanosti. Tudi njegova poznejša dela so priča njegovega obsežne# znanja. Gospod Caesar je bil tedaj predstojnik samostana in ta je P°vejj za gotov čas odličnemu mlademu redovniku službo bolničarja. Pa n*, tega posla se je Fernando oklenil z vso ljubeznijo in vestnostjo in ho° je okoli bolnikov kakor angel poslan iz nebes. Vsi so ga ljubili, ker je kljub svoji mladosti tako v popolno do šenost zorel in spoštovali, ker je svojo plemenitost zakrival s plašce skromnosti. (Dalje prihodnjič-) ANTON DE WAAL* - P. EV ST AH1 J: Šote ra! Zgodovinska povest iz prvih časov krščanstva. Prvo poglavje. Snubitev. Ta vzhodnih pobočjih Janovega griča, z razgledom na Tibero in Rim, na prostrano Kampanjo ter na dolgo albansko in sabinsko -k.! pogorje s Soraktom in z Apenini v ozadju, je stala raztegnjena Pristava, ki je bila pred časi lastnina velikega Cezarja; zdaj pa, v dneh Usarja Dioklecijana, je pripadala neki senatorski družini. V sredini poslopij mlajšega izvora se je še vedno dvigal star stolp, obraščen 2 bršljanom, ter se oziral proti Palatinu in cesarskim palačam. Mimo tega stolpa je šla tristoletna zgodovina rimskega mesta, tako strašno bogata zločinov na prestolu oblastnikov sveta; mimo je šlo prvih troje stoletij krščanskega letoštetja, v katerem je Kristusova Cerkev prejela svoj krvavi krst. — Na gričevi rebri so se naslanjale prekrasne trtne “rajde ter se v ploščadah spuščale navzdol proti Tiberinemu obrežju. Med brazdami pa so bile kakor posuti dragulji na sveži trati cvetlične gredice, ki so jih ščitile visoke žive meje zelenike in lavorike; zato tudi Pozimi niso ljubke gredice docela zgubile svojega okrasja. Pljuskajoči Vodometi so se poigravali v sončnem soju in žuboreči studenci so šum-tjali skozi goščavo in hiteli v neprestano novih slapovih v dolino; klopi v umetnih skalnatih votlinah ali od gostega grmičevja zastražene so vabile k počivanju in uživanju očarujočega razgleda. — Seveda, v Cezar-Jevih dneh so bili vrtni nasadi pač v boljšem stanju in bolj skrbno negovani kakor pa danes, ko je na potih tu in tam rastla večinoma trava ter so zlomljeni kipi, preraščeni z bršljanom, spominjali na nekdanji sijaj. Poslednji dnevi meseca prosinca leta 304. potekajo. Prelep sončno-bist popoldan. Na eni izmed omenjenih počivalnih klopi vidimo sedeti gospodinjo pristave. Zatopljena je v globoko razmišljanje. Pri njenih n°gah leži velik pes. In ako jo od časa do časa pogleda s vsojimi zvestimi očmi, tedaj se vzdrami iz svojih misli, rahlo potreplja čuvaja po glavi ter ga sočutno povpraša: »Molossus, kje je Agneza?*) — Kje je tvoja gospodarica?'1 In pri imenu „Agneza“ mahne pes z repom, pogleda svojo novo 8°spodarico ter se zlekne žalostno cvileč tesno k njej ob strani. *) Znani učenjak je poleg učenih stvari v krščanskih starožitnostih spisal tudi ^ Povesti, v katerih skuša predočiti vzorno življenje prvih kristjanov in zlasti nji-v° neustrašenost v veri. V slovenščini je kolikor mi je znano doslej išla le njegova 2£odovinska povest „Valerija“. Za letos smo se odločili prinašati njegovo povest, ki a v izvirniku naslov „Soteris“. Ime je pravzaprav grško, nekoliko polatinjeno, in j^Heni „Rešiteljica“. Rimljani so namreč sprejeli tudi marsikako grško ime. Mislim, ne bo krivice, ako žensko ime Soteris (moško se je glasilo Soter v grščini, v la-sc>ni pa Soter po njihovih pravilih naglašanja) izpremenim v „Sotera“, da se bo 0 bolj po domače. — Pod črto so prelagateljeve opombe, označene z*), pisateljeve Da « številkami. *) Iz Agneza so naši predniki naredili bolj domače ime „Neža“. So te ra, posestnica prekrasne pristave, je bila zaupna prijateljica deviške mučenice Agneze.1) Ko je pred nekaj dnevi na svojem posestvu na kmetih pokopala sveto truplo pred nomentanskimi vrati, je šel za njo po skrivni poti Molussus, in sočutno je sprejela k sebi zvestega psička, ki si je v njej izbral novo gospodarico. Sotera, pet let starejša kakor Agneza, je zgodaj izgubila svoje starše; njena dva brata sta bila pred dobrim letom padla v bojih zoper Germane na meji države na polju časti. Kot gospodinja in lastnica velikega premoženja, zraven še obdarjena z najlepšimi vrlinami duha, kakor tudi s telesno milino in lepoto, bi mogla osrečiti s svojo roko najplemenitejšega in najbolj odličnega med rimskimi mladeniči, ako se ne bi Sotera že davno zaobljubila, da se posveti Gospodu in zaveže, da hoče ohraniti neoskrunljivo devištvo. Odkar ji je smrt ugrabila starše, je živela v globoki osamljenosti, v tihi samoti. In ko sta umrla brata, je imela še več povoda za življenje resnobne samotarke. Žalovanje za bratoma jo je po rimski šegi opravičevalo, da se ji ni bilo treba udeleževati javnih slovesnosti.2) In tako se je mogel in smel celo izmed sinov višjega plemstva le eden edini ponašati, da mu je bilo dano prodreti v tiho samoto lepe pristave, v samoto, ki je bila kakor z neprekoračljivimi zidovi ograjena-Bil je Avrelij Ambrozij. Njegova rodovina in Soterina sta bili v daljnem svaštvu. Kot deček se je Ambrozij igral z malo Soterico in njenima bratoma. Z obema bratoma je tudi kot vojak odrinil na bojišče ob Renu. Eden od bratov je padel ob njegovi strani. In Ambrozij je sam odnesel iz bojnega meteža svojega težko ranjenega prijatelja. Umrl je v njegovih rokah. Pred kratkim se je Ambrozij vrnil v Rim. Deviški mladenki je mogel prinesti poslednje pozdrave njenega brata. Po prvih obiskih je pa seveda resna Sotera tudi za Ambrozija postala nedostopna. Toda ti pogovori z mladenko, s katero se je bil igral v svojih otroških letih, so bili zadosti, da se je v njegovem srcu vnela žareča ljubezen do deklice. Ambrozij je bil iz starega, visoko plemenitega rodu, edini dedič bogatega senatorja*) A v r e 1 i j a S e m p r o n i j a ,3) mladenič visoke, lepe postave. Čeprav je bil še zelo mlad, je že s svojo hrabrostjo dosegel^čiu vojaškega tribuna.**) Imel je vse darove in vrline, ki sta mu jih naklonili narava in sreča. Tako je bil po vsem opravičen, da je smel in mogel misliti na Sotero z namenom, da si jo izbere za zakonsko družico. Tega se je mladenič tudi zavedal. Treba mu je bilo, kakor je menil, počakati 1) Smrtni dan sv. Neže je 21. januarja; Ruinart in drugi stavijo njeno mučeništvo v leto 304. Nekoliko dni pozneje, dne 6. februarja, je umrla sv. Sotera. 2) V starem času so bila žalna oblačila črne barve (toga pulla). Pozneje, ko so pri ženskah postale splošne pisane obleke, so uvedle enostavno bela oblačila kot znamenja žalovanja, ker je bila v tem prav tako odreka navadnega lepotičja, kakor prej ' črnih oblekah. *) Senator = starešina, član državnega zbora. 3) Sv. Ambrozij, včliki škof milanski, je bil sin Avrelija Ambrozija, kateri je k°* višji cesarski namestnik imel svoj sedež v Trierju; ondi je bil najbrž rojen leta 340. P°" znejši škof. Avrelij Ambrozij je umrl leta 354., torej 50 let po smrti sv. Sotere. Sestra sv. Ambroža Marcelina je bila 10 let starejša od njega; med obema je bil brat Satir-Dne 7. decembra 374 je bil sv. Ambrozij posvečen v škofa. **) Tribun = višji častnik. le še toliko, da bi pretekel čas žalovanja. Potem pa bi stopil pred njo ler jo naravnost zasnubil. Toda običajni rok žalovanja je že minul. Pretekli so tedni in tedni. Pristava pa je bila še vedno zaprta za vse obiske. In kadar je bila Sotera Prisiljena, da je šla ven med ljudi, je bila še zmiraj črno oblečena. Nestrpnost mladega častnika se je stopnjevala ter zrastla vselej, kadar je zaman poskusil, da bi se kje na poti sešel z gospodično. In tako je naposled odkril svoje srce svojemu prevdarnemu očetu ler ga poprosil, naj pri Soteri posreduje zanj, češ, saj pač ne bo mogla odreči, da ne bi sprejela v svoj dvorec njega, senatorja in starega hiš-nega ter rodbinskega prijatelja . Avreliju Semproniju je bilo zelo všeč, da si je njegov sin izvolil tako aevesto. Še tisti dan popoldne se je oglasil pri vhodnih vratih pristave. Sprva je naletel na ovire in težkoče. Končno so ga pa vendar spustili ooter ter ga odvedli k gospodarici. Ne da bi dolgo govoril ter si po ovinkih gladil pot do namena, ji je Nravnost povedal ter obrazložil, čemu je prišel. »Dobra sta si bila v tistih leitih.“ Je pričel. ..Prijateljstvu, ki vaju je družilo kot otroka, naj pa zdaj sledi druga še bolj resnobna in trdna vez! Mladenič Avrelij ima nad vse lepe lastnosti. Njegov rod je enako plemenit kakor tvoj. Kot edini sin je dedič vsega mojega premoženja. Zdaj M vzletih, ko si dorasla mladenka izbere druga in tovariša svojega življenja. čas žalovanja radi smrti obeh bratov je že davno potekel. Od tvoje shani torej ni nobene ovire, da ne bi mogla izpolniti srčno hrepenečih Zelja mojega sina! Vedi, da so njegove želje docela tudi moje." »Zahvalim se ti, plemeniti Sempronij, za tvojo blagonaklonjenost," je odvrnila Sotera, „in gotovo bi imela za srečo, podati roko tvojemu ®hiu, če ne bi storila odločnega in nepreklicnega sklepa, da se nikoli ne bom omožila." . »Nikoli — omožila? Beži no! Ti se šališ in navlašč prikrivaš tihe Zelje, Sotera! Gospodična kakor ti, mlada, stare plemiške rodovine, božata po dobrinah in imetju in še bolj bogata po lepoti in ljubeznivosti, ~~ kako?! Ti da bi mogla vse te zaklade imeti samo za sebe?!" »I no, bom pa povedala," odvrne mladenka z vidno duhovno vnemo, »moje srce in vse to, kar ti imenuješ zaklade, vse pripada že nekomu drugemu, ki naj jih edini ima v posesti na veke." »A — tako!" je zaklical senator, kar se da začuden; »potemtakem Prihajam s svojo snubitvijo prepozno! — Niti trenutek ne dvojim, plesnita Sotera, da si sebe vrednega izbrala; ali bi smeli vsaj vedeti, kdo Je tisti srečni, ki si je pridobil tvoje srce?" »Ako bi ga ti poznal," je odgovorila devica, „bi doumel, da jaz favoljo njegove ljubezni smatram za nič lepoto in plemstvo in bogastvo ln čast, vsef celo življenje." Senator je debelo pogledal mladenko. Torej ne samo v domišljiji Pesnikov, temveč v resnici se nahajajo takšne prenapeto zaljubljene ®anjarke?! Toda kdo neki utegne biti neznani srečni zaročenec? — Sem-Pronij vendar pozna mlade može rimskega plemstva; ve, kdo je bil v Zadnjih mesecih od izrednih imenitnih tujcev na dvoru in kdo je ob-Jval v patricijskih*) krogih in krožkih; toda nihče od njih se mu ni ael le količkaj obdarjen s takimi lastnostmi, da bi mogel tako razsodno §°spodično, kakršna je bila Sotera, tolikanj nase prikleniti ter si osvojiti *) Patricij = član stare rimske plemiške rodovine. njeno srce z nepremagljivo močjo. Toda naj bo že tisti kdorkoli: pri tej žareči, globoko občuteni ljubezni, ki zadeva toliko vnemo, je za njegovega sina izginilo vsako upanje, da bi mogel pridobiti roko te dekline! — In tako se je senator poslovil na kratko in v umerjenih besedah. Ko pa je bila Sotera sama, je dvignila proti nebu pogled, ki je bil poln neizrekljive prisrčnosti, ter je vzkliknila: „Da, moj Jezus, ti edini me imej v posesti kot svojo lastnino; ti, ki si odkupil mojo čisto ljubezen s svojo krvjo! Ti, čegar sveta ljubezen nikoli ne omrzne, čigar poročni venci ne ovenejo nikoli!“ (Dalje prih.) P. GVIDO: Bogočastje v družini. iv "ramen tretjega reda ni samo ta, da posveti posamezne ude, ampak ^ da prenovi v duhu krščanstva človeško družbo. Celica človeštva 1 pa je družina. A k o veje v družini Kristusov duh, bo iz družine prodrl tudi v široke kroge človeštva ter jih pr ek vasi I. Zato bo prav, da bomo na tem mestu opozarjali na lepe nabožne navade, ki so se med našim ljudstvom ohranile, in dali navodila, kako naj domača liturgija ali domače bogočastje popolnoma prevzame vsako družino, kjer žive in prebivajo udje Tretjega reda. Saj je namen tudi domačega bogočastja, da „vse prenovi v Kristusu", ali kakor beremo v pismu sv. Pavla do Efežanov (1, 10.), „da v Kristusu podredi eni glavi vse.“ Kakor v cerkvi tako kaže dober kristjan tudi doma svoje češčenje vidno. Kar čuti v srcu, razodeva v svojem vnanjem vedenju. Stene kra® z nabožnimi slikami, opravlja razne pobožnosti in se ob nedeljah in praznikih drži lepih navad svojih pradedov. Naj bi naslednja razmotrivanja utrdila naše tretjerednike v domačem bogočastju in zanesla duha molitve v vsako hišo, da bo zavel top«1 dih božje ljubezni ter razživi! z novim ognjem v naših družinah vero m življenje po veri! t — - Božje delo. Družina je božje delo, dovršeno v raju. „Ni dobro človeku samem11 biti. Naredimo mu pomočnico, njemu enako" (1 Mojz 2, 18), tako je govoril Bog, bo je izšlo mlado stvarstva iz njegovih rok in je stal človek, najbolj plemenito izmed ustvarjenih bitij, še sam sredi sveta. le kratke, a vendar tako pomenljive besede, ki nam jih je ohranilo najstarejše sporočilo sv. pisma, jasno povdarjajo, da je Bog sam začetnih zakona. Zakon, tako hoče Bog, je zveza dveh, ki sta drug drugemu določena. Zakonska zveza ni zveza slepega gospodstva neukrotenega naganja, kjer vlada tiranstvo, ampak je zveza prostovoljnega darovanja «na' kopravnemu zakonskemu drugu, zveza blagoslova, zveza, ki v njo stopita zaročenca z istimi pravicami, z istim življenjskim ciljem. Zato ima beseda „hočem“ ob vznožju oltarja na dan poroke pomen stvarjenja: 1 dveh oseb ustvariti eno bitje, eno ime in eno življenje, torej skladno^ življenjskih načel in življenjskih ciljev. Družino je Bog posvetil. Ako razmotrivamo zakon samo iz naravnega stališča, vidimo, kako dela človeka deležnega stvariteljne moči Naj' }rtšjega. V svoji dobroti je namreč Bog hotel, da postane družina vrt "°žji, kjer najdejo člani družine svojo srečo, 'kjer daljo starši v medsebojni ljubezni življenje svojim otrokom, ki jih prej ni bilo in jih tudi S1cer nikoli ne bi bilo. Družini je torej Bog že spočtka vtisnil mak posvečenja. Njena dejavnost sega od zemlje do neba. Sveta Družina. Iznova je Bog posvetil družino, ko je Beseda meso postala in med riajni prebivala. V sv. Družini iz Nazareta najdemo ostvarjeno najbolj Vzvišeno predpodobo človeške družine. Bog-človek, deviška Mati in red-bik sv. Jožef tvorijo to čudovito družino. Kaj dela Božji Sin do svojega rž leta v Nazaretu? Dovršuje osnovno, temeljno, sveto in nujno delo, brez katerega ne bi mogle druge milosti odrešenja doseči svojega popol-jjega uspeha: ustvarja novo, krščansko družino in kaže vsem časom, kakšna naj bo ta družina. Odkar je Bog- človek postal član človeške družine, spoznamo vsako krščansko družino na tem, da prebiva kakor v sv- Družini tudi v njej Bog, izvrševanje dolžnosti in posvečeno trpljenje. Kako veličasten prizor se nam odpre, če pogledamo v sv. Družino! ti°g je duša, življenje te družine. Celo nebo je tu združeno; češčenja in biolltve vredna presv. Trojica ima tukaj talkorekoč svoje srce, svoje središče; milijoni angelov obdajajo nevidno to skromno hišico. Od tu lzžareva večna Beseda, ki je prišla v svet, svojo luč, svoje milosti in svojo svetost. Vse duše prejemajo od njene polnosti milosti in resnice, 11 »nobeno drugo ime pod nebom ni dano, da bi se mi mogli v njem ^eličati1 II * *' (Apd. 12). Vop Živlljenje družine je bilo: trajna molitev in izvrševanje božje Krščanska družina. , . V tretje je Bog posvetil družino, ko je naš Gospod Jezus Kristus vignil zvezo moža in žene do časti zakramenta. Tako je postala dru-Jba, ki ji je vtisnjen znak odrešenja, vhod, ki vodi v svetišče krščanske bbužine. . Ko je Sin Božji postal človek, da bi zopet upostavil zveličanje, ki ga v zrušil greh prvih staršev, je ustanovil cerkev z nalogo, da bi njegova e|a nadaljevala in dovršila. Njen najvišji cilj je, da razširi božje kralje-v° r>a zemlji in kolikor mogoče veiilkoi ljudi pripelje v nebo. Lastno in ?y°jsko bistvo zakona je tedaj, da služi tej ustanovi zveličanja, množi evilo njenih udov ter jih vzgaja za nadnaravni in zadnji cilj našega Oljenja — za Boga. Zato je Kristus ozdravil zakon v njegovem jedru: v gnesti in nerazvezljivosti ter dal zakoncem, da bi mogli vršiti velike ^ kžke naloge svojega stanu, posebne milosti s tem, da je dovršil zvezo jP • možem in ženo do popolnosti ter jo povzdignil v zakrament. Tako ti iV'r človeškega življenja posvečen, glavni cilj zakona dvignjen do časti j^ke vrste svečeništva; zakaj zakon je svetišče milosti, od Kristusa do-za to, da je zibel življenja udov cerkve in dedičev nebeškega kra- I », Po volji Boga je zakon: svetišče, vir človeškega življenja, soude- na stvariteljni moči Boga, sveti zakrament. Je eno izmed sedmerih etišč krščanstva z veliko nalogo, da razširi kraljestvo božje na zemlji II °bljudi nebo s svetniki. Po vsej pravici imenuje sv. Avguštin krščansko družino malo ^kvico. Čudovita beseda! Kjer sta dva — mož in žena — ali kjer jih je več — oče, mati, otroci — združeni v mojem imenu, sem jaz sredi med njimi. Tako smemo p°' men Gospodove besede obrniti na družino. Gospod Jezus je začetek in cilj, božje središče krščanske družine. Njegova hiša je. P. ANGELIK: Ali se je res III. red preživel? IV Tikdar se nisem mislil lotili razlage vodila III. reda, ker je ista izšla Al pred 10 leti v našem Cvetju, kakor jo je spisal P. Salvator Zobec J. V in še posebej izdal v knjigi: Red za ljudi živeče med svetom. Toda pri sprejemanju v zavarovalni odsek III. reda, ki je bil pred par meseci ustanovljen, sem naletel na tolike in tako neutemeljene ugovore zoper III. red in to od dobrih, prepričanih katoličanov, da se mi je zdelo p°' trebno vsaj glavne stvari nekoliko pojasniti. Ne mislim se tu spuščati' zgodovino III. reda, o tem morda pozneje katerikrat, obravnavati h oče n j le tiste točke vodila III. reda, ki se modernim zde najbolj težavne ali recimo najbolj neprimerne za dvajseto stoletje v katerem živimo. Tretji red je samo za stare ženske. To ni res. Tudi te, ki so zdaj v III. redu, so bile nekoč mlada dekleta, saj so mnoge III. redu že po 20 do 30 let. In kdor preje ne umrje, pač vsak enkrat star postane. Če se pa današnja mladina premalo oklepa III. reda, s° temu krivi privzgojeni predsodki zoper III. red in veliko nepoznan je III. reda. Sicer pa pristopi sama, in s seboj pripelji še par tovarišic, Pa se bo število mladih članov v III. redu kmalu tako povečalo, da ne bo nihče mogel reči, da obstoji III. red iz samih starih žensk. Poznam dosti takih, ki so v III. redu, pa so še slabši kakor drugi kristjani. To je čisto res. Obenem pa je to tako nespameten ugovor kakor če bi kdo sklepal, da je katoliška vera za nič, in da so brezverci boljši, ker so v slovenskih jetnišnicah večinoma katoličani zaprti. Tretji red je samo za ženske, moških je zei° malo v III. r e d u. Tudi to je res in bo pri tem bržkone ostalo, dokler ne bo Frančiškova mladina, Frančiškovi križarji in Sestrice sv. Klare toliko dorasle, da bodo mogli biti sprejeti v III. red. Sicer pa bi z enako pravico lahko mnogokje sklepal, da sta tudi spoved in obhajilo samo ža ženske, ker te vsaj ponekod zdaleko prekašajo število moških spo^Č dancev in obhajancev. Sicer pa ali bi bilo morda pametno, da bi se kak} dobri ustanovi samo zato odrekalo vso veljavo, ker se bi v isti povečuj} udejstvovale le ženske? Ali niso’ versko globoke žene zmožne privesl tudi marsikaterega mlačnega moža zopet na pravo pot odločnega, reS' nega katoličanstva, kakor ga zahteva III. red? Društva in kongregacije so nekaj gibčnega, k vrše dandanes vse bolje one naloge, ki so potreba v katoliški cerkvi; kakor t o more storiti o k o s t e n el III. red. Ta ugovor je ravno toliko vreden, kakor če bi kdo rekel, u evangelij dandanes ni več moderen in nima več moči ozdraviti bolj1 človeško družbo. Iz takih in podobnih ugovorov lahko vsak spozna, ka . neprave pojme, oziroma kako malo pojma imajo običajno ljudje 1 sveta o pomenu in nalogah III. reda. Pa o tem prihodnjič več. p■ KRIZOSTOM: Divjanje boljševikov na Kitajskem. IV Taše sestre Frančiškanske Misijonarke Marijine nam poročajo iz V mesteca Changsha, da so jih obiskali 28. julija 1930. neljubi bolj--k 1 ševiški gostje ter jim opustošili samostan. Redovnice - Evropejke So pravočasno zbežale ter si s tem rešile življenje, redovnic - domačink divjaki niso pomorili. Sirote, zbrane na verandi, prosijo usmiljenja. Bilo je popoldne okrog treh, ko' so prišli prvi vojaki v samostan, da ^.Preiščejo. Svoje delo so izvršili neverjetno hitro. Okrog sedmih je P^sla v samostan strašna vest, da nameravajo boljševiki zažgati vsa krčanska poslopja. Dobri ljudje so zato svetovali sestram, naj zbežijo s vatami vred. Toda redovnice na beg niti misliti niso mogle. Kje naj do-potrebnih vozov? Kje zadostne hrane? In kdo jim je porok, da jih e bodo roparji zajeli sredi poti? Boljševiki so se vrgli na sosednjo protestantovsko cerkev, hoteč jo ^gali — pa ni šlo. Komaj je švignil plamen kvišku, pa je v naslednjem trenotku že ugasnil. To je bila velika sreča. Zakaj, če bi se jim posrečilo zapaliti protestanbovSko cerkev, bi ž njo vred prav gotovo zgorel tudi samostan naših sester. Ker so spoznali, da z ognjem ne bodo dosegli cilja> so se besni razkropili po poslopjih in razbili vse, kar jim! je prišlo pod roke. Ob enajstih po noči so prihrumeli pred samostan. Naše kitajske sestre so zbrale sirote na vrtu in jih tolažile, kolikor so pač mogle. Med teni so pa vojaki ropali in pustošili. Šele proti jutru so zapustili samostan. Tedaj so prišli k sestrain nekateri dobri meščani in so jim povedali, da se nameravajo boljševiki Boljševiki so razdelali kapelo. zopet vrniti, pa da naj se 'kljub temu sestre nič ne bojijo. Otroke naj zberejo na verandi; pogled na uboge črvičke bo pretresel divjake in pi'iza’ nesli bodo samostanu. Komaj so se zbrale sirote na verandi, ko se že prikažejo boljševiki „Kje imate tujke?“ zagrme nad sestrami. „Nobene nimamo" se je glasil odgovor. Ko so se ozrli vojaki na tresoče se otročiče, so se nekam pomiril „To je pa sveto Deitinstvo,“ je rekel eden izmed njih. „To je tre®’ varovati.11 Bilo je* že prepozno, zakaj vojaki so> se že razkropili po samostanu m nadaljevali prej začeto delo. Uboga kapelica! Tabernakljeva vrata so sneli ter jih odnesli; vse kipe so pokončali ali docela zdrobili; steklena °kna so odnesli s seboj ali jih pa razbili, stole in klopi so odpeljali, harmonij so sesekah na kosce. Iz cehe so odnesli postelje in vso ostalo opravo. Sirotišnica je oropana pravtako docela. Otroci nimajo niti obleke, niti ležišč. Najhujši je pa seveda glad. Človeku se trga srce na kosce, ko mnia dati tem prestradanim siromačkom žličke riža. V Razdejanje v eni izmed samostanskih dvoran. V ceh hiši ni ostalo nobene stvari, da bi jo bilo vredno ukrasti. Ne °rete si misliti bede, ki je naslednje dni sledila. Sestre - Evropejke so e mogle vrniti šele 10. avgusta. Oblast se je potrudila, da napravi red. Iz-nno je bilo povelje, da mora vsakdo vrniti, kar je v času boljševiškega Tada ukradel. Drugo jutro so našle sestre pred samostanskimi vrati warni prt in par stvari brez vrednosti. Pravijo, da so divjaki vrgli večno s c ln šivalni stroj v reko, postelje pa so prodali za smešno ceno. Kaj bo ; Sarn°stanom! Bližamo se strašni bedi. Zima stoji pred durmi, zima, ki J v čhangshi vedno silno ostra. Kaj bo z našimi sirotami (100 jih imamo)!? Kaj bo z našimi malčki, ki jih je 82!? Kje bomo dobili potrebno obleko? Tako govore redovnice, in kakor vedno, zaupajo tudi zdaj neomajno v božje usmiljenje. Za 15. avgust so si mogle z velikim trudom prirediti v eni izmed šolskih sob zasilno kapelico. Tako imajo zopet svojega Tolažnika in Prijatelja — evharističnega Kralja — sredi med seboj. Za enkrat so boljševiki pregnani iz mesta, toda nevarnost njihovega nasilja preti neprestano. Preko 2000 žena, ki jih vsakdo spozna že po obrazu, dela v mestu komunistično propagando — in vse kleti so polne boljševikov. — Gospod, ti čuj nad to ogroženo misijonsko postajo! Ti edini jo moreš oteli pogibeli. P. ROMAN: V zavetju. (Drugi del povesti „Na potih brezdomca”.) I. T7-ko se ceste ob Renu široko pno, kako ti beli pasovi ob reki v ne-1^ dogled rasto. _LV Kako jeseni je trda pot, za brezdomce dvakrat trda. Za Blaža Vidonija desetkrat bridka. Nad njim se boči sivo jesensko nebo, na eni strani vinograd za vinogradom, na drugi strani ceste železniški tir, nato nasip in za nasipom veletok. V njem kljujejo misli. Spomin na Taurochovino, spomin na Greto, na Marijo, na Žanet, na njihov srebrni smeh. Na toplo domačnost Tisti dan se je Blaž samo dvakrat ustavil: prvič opoldne, da v vaški gostilni skromno kosilo zaužije in drugič popoldne okoli četrte ure, ko v njem bolečina z neznano grozo raste in do blaznosti razbičan stopi v cerkev, ki je nekoliko od poti vstran v sivo nebo kipela. Vrata so bila priprta. V cerkvi skoiro mrak, ker se je dan že v večer nagibal; le pred oltarjem je plapolala majhna lučka in gori raz kor se je nekaj svetlikalo. Vsedel se je ves truden, še bolj notranje izmučen, v zadnjo klop m sklonil glavo. Naenkrat se na koru oglase koraki, zatem nekaj besedi m kmalu zapojo preproste vaške orgije. Toda pri njih je moral sedeti umetnik, morda ne toliko po dovršenosti igranja, pač pa iz globoko čutečega srca. Sprva je Blaž poslušal samo melodijo, ne besed, ne pesmi —-glas je bil sličen glasu onega človeka, ki mu je dušo tako do kraja vznemiril, p. Evgena. Potem pa je neznani' na koru prišel v ogenj in vedno bolj veličastno je donel glas, so donele orgije. Sedaj je razpoznal tudi besedilo: »Kjerkoli bivam, hodim je urica z menoj; in kolikor je odbila na njej spoznam takoj. Tu se je melodija spremenila in glas je zrastel: - To bil je velik mojster, ki vstvaril jo je nekoč četudi hipni želji — ustreči ji vselej ni moč. Blaža je vedno bolj zanimala pesem, melodija, zlasti pa še neznani Umetnik na koru, ki v mraku sam samcat poje v cerkvi. Sklenil je, da Maka in ga vidi. Kam se mu je tudi mudilo! Odkar je bil zapustil Tau-r°chovino, je bil povsod enako doma. Sem želel, da šla bi hitreje, sem želel premnogi dan. In večkrat, da šla bi počasi, sem želel enako zaman. Ko tekli dnovi so jasni, ko se stemnilo nebo, in k vsemu, kar dalo življenje, je štelo svoj takt mirno. Tu je neznani pevec prenehal, zdelo se je, kakor da ga je prema-ganotje, toliko nežnosti je položil v to zadnjo kitico. Tudi Blaža je Mem prevzela, obenem pa je postal bolj in bolj miren. (Zlasti zadnje esede: „K vsemu, kar dalo življenje, je štelo svoj takt mirno..so ga Potolažile z mehkim, nekoliko otožnim napevom, polnim udarnosti in ere- Toda čuj — še ni konec. „Ob smrti druga, očeta Ustavil se ni njen udar; Je bila, ko sva stopila z nevesto pred oltar. Ob zibeli šla je otroka. Naj gre, daj Bog, še kdaj. Da šla bi, ko lepših časov, Napoči mi sijaj. Sg Kako upapolno, kako jasno je zvenel sedaj glas pevca. Tedaj so s ^eli na koru iznova lahkotni koraki, nato kratek šepet, nato pa ^voljni bariton, žametni alt. Dekle, ki je pela je morala -biti še A kadar obstane, takrat njen tek bo dokončan, ko On, ki jo nekdaj ustvaril oživel bi spet njen stan. Tedaj bom do mojstra moral, ki biva daleč več dni, ki biva onstran svetovja o, tam sredi večnosti. Tedaj bi mu uro vrnil. In sklenil udano roke: „Gospod nič nisem pokvaril Obstala sama je.“ Mejtem je mrak docela objel celo cerkev in Blaž je sedaj čul, kako sta moški in dekliški glas govorila mej seboj, kako je pramen raz kor-ugasnil in začul je tudi korake po stopnicah. Tudi on je stopil iz klopi ven/kaj in se postavil prav k vratom. Upa* je, da bo videl ta dva človeka, morda z njima celo govoril. Tako dobro bi delo večer prebiti pri takih .ljudeh. Na vsak način sta morala biti oba izobražena. Morda oče in hči? Tedaj začuje zopet oni dekliški glas: „Onkel, steht nicht dort ein Mensch? Ich fiirchte mich!“ (Stric, ali ne stoji tamle nek človek? Bojim se!) Aber, Kind, es \vird nichts schlimmes sein! (Otrok, nič hudega ne bo!) Tedaj Blaž sam od sebe stopi iz mraka vrat v pramen luči, ki j° nosi dekle v rokah. Obraz je ves bled, oči zro strašno utrujeno in otožno. Drugače pa je Blaž po svoji navadi čedno oblečen. Nato reče gospod: Pojdite v župnišče, moja nečakinja Vam poka^e pot, jaz pridem za Vama. Dekle se boječe ozre. Tedaj pa Blaž reče s svojim prijetnim glas«111, Fiirchten Sie sich nicht, Fraulein! (Ne bojte se me, gospodična!). Nakar je nekoliko pomirjena hitrih korakov odšla iz cerkve in naš Blaž za oj0. Župnišče je bila enonadstropna stavba. Skromna, vendar zelo Wna in Blažu je nečakinja župnikova odkazala neko sobo, ki bi naj bila spre' jemnica. Ob steni je stal harmonij, omara za knjige in staromodna zofa; Blaž se je vsedel in zamislil. Čas je imel in v tem mraku brez lu<-je bilo tako prijetno. In tista pesem. Bog zna od koga je. Napev je tako domač, v srce segajoč, misli tako zelo človeške, ne pobožne, in vendar globoke. * kako je pel. Noben drug človek, razen duhovnika ne more peti tab0, Blaž nagonsko čuti skrivnost teh src, pa ne ve razloga, ne ve si pPF sniti odkod to globoko občutje. P. Evgen ga je zadnjič očaral — brez mnogo besedi, enostavno svojo osebnostjo. In Blaž ni več otrok, ni naiven, skoro se ob tej ibisl razjezi, nehote vstane in stopi k oknu ter gleda v mrak. , Tu se odprb vrata, tisti topli glas od daleč vpraša boječe: ..Gosp0"’ če se hočete preobuti, tu so domači čevlji." Reče in jih spusti na tla °„ steni. Nato še: „Bom kmalu luč prinesla in tudi naš gospod kmalu pride-Blaž je zopet sam. Mehanično brez misli si sezuje čevlje, oble^e prinesene domače, ter se zopet zamisli. , ^ Kaj naj reče temu tujemu duhovniku. Ali ga bo razumel? Ali n vedel kakšna bolečina ga navdaja, kako blazna bridkost ga prevz®^' In še ta razdvojenost. Ta klic v neznani svet, tako tuj, tako nenavade • Blaž Vidoni — v samostan? , .* Ali ni čul lastnega smeha, ali se poleg njega kdo krohoče? Jed začuje zunaj moške korake. (Dalje prihodnjih) Če se nočeš na stara leta prepirati z mladimi za živež in prev. zavaruj se za starost in onemoglost, dokler si sam gospodar in saJI1 gospodinja! p- ROM AN: Kako se je na Ogrskem rodil beli cvet — princezinja Elizabeta. (Za sedemstoletnico njene smrti.) pVovoli Ti čudežna velika sestra, da se Ti zahvalim za srečo pisati 1 o Tebi za sedemstoletni jubilej Tvoje blažene smrti. Vesel sem, da smem mojim velikim in majhnim bratom in sestram pripovedovati čudežne in tako lepe zgodbe iz Tvojega bogatega življenja. Ob tvoji roki hoditi pot življenja je sladkost, s Teboj trpeti je lahkota, in s leboj trgati rože drobnega veselja vsakdanjega življenja je rajska radost. r Ko je na Ogrskem okoli leta 1200. vladal kralj Andrej s svojo ženo ^rtrudo, je bilo v tej tako bogati deželi veliko gorja: vojske s Turki, ®eAa in pomanjkanje in mnogo bolezni. V gradu nad staroslavnim mestom Požunom pa je kraljica Ger-truda vsa trudna in bleda čakala leta 1207., da ji nebo podari otroka. Neko jutro so raz grajski stolp zadonele srebrne fanfare in ozna-nile svetu, da je rojen kraljevski otrok. To si bila Ti — beli cvet Elizabeta. . Če se rode kraljevski otroci je vedno velika radost. Tako pa kot P11 Tebi še ni bilo nikoli. In prenehale so vojske, ljudstvo si je opomoglo, .f-šli s® se zlasti rudniki in vsa dežela si je oddahnila. Ti pa si se v zlati Zlbelki smehljala in nisi vedela ničesar razen tega, da ljubiš. Ljubila si svojo mamico, ljubila si kakor roža ljubi solnce, ki se njo sklanja in nisi vedela, da je kraljevski zvezdogled preodlični in u^eni gospod Klingsor videl v zvezdah o Tebi čudovite reči. Ti si se samo smehljala in iz Tvojih prelepih oči je gorelo kakor reča, kakor solnce, kakor pesem skrivnosti. i Ko so te nesli pod baldahinom, ki je bil tako dragocen kot majhno raljestvo in ves posut z dragulji in biseri in zlatom — si bila Ti beli Vet najlepši dragulj. k , Postala si otrok božji in tedaj se je tvoj majhni obrazek zresnil in akor pripoveduje legenda si prvič dahnila ime Jezus. v Poslej Te je vedno spremljal in kjer je bila Tvoja otroška vihrali | ’ je bil On poleg, kjer je donel Tvoj smeh, se je On poleg Tebe smeh-Teb ’^er S° Tvoie ro^ce ubogim dobrote delile, se je On sklanjal nad Glas o Tebi je šel po širokem svetu. Se nikoli kaj takega, da bi že otrok tako slaven bil. . Pa so o Tebi že pesmi peli in slavili so milino Tvojih sinjih oči, r°to Tvojega nežnega srca, Tvojo pobožnost in Tvojo lepoto. p Ljubili so Te vitezi in ti dajali ljubkujoča imena, kakor svojim mi-Pti ^atn’ ljubili so te služabniki in se smehljali za Teboj, ko si kot mala ftcesa tekala kakor bel golobček vsepovsod. Ljubil Te je celo resni mojster Klingsor in te je v naročju nesel visoko v stolp zvezdarne ter kazal krasoto zvezd, da so se Tvoje otroške oči užigale ob božjih lučih. Ni čuda, da je v daljnjo Nemčijo prišla vest o Tebi s pesmijo vred in s skrivnostnim prerokovanjem: Beli cvet, mala Elizabeta — rojena. „Da boš Ti princesa Ogrska — nemška kneginja. Da boš Ti arpadsk® dežele čudežna roža, presajena v severno zemljo celemu svetu d sladkost." Kdo naj to razume? Kdo naj to verjame? Tačas si se Ti igrala kakor se otrok igra in si vedela samo je nebo modro in zvezde zlate, da je Bog dober in da nas Jezus naše ljubezni želi. In to zadnje se je zdelo Tvojemu srcu najvažnejša vednost. . (Dalje prilu eno, & ljubi ter p- ANGELIK: .. 1. Ali zadostuje sv. rožni venec, ki ga ob nedeljah pred sv. mašo mo- 11110 za onih 5 Očenašev, ki se zahtevajo za popolni odpustek? — F. Š. T Če molite dominikanski rožni venec v cerkvi, kjer je presv. Rešnje le’o, četudi v tabernakeljnu, Vam itak ni treba nič druzega moliti po uamenu sv. očeta, samo sv. zakramente prejmete in dobite popolni odpustek. Ako ga pa molite v kaki cerkvi, kjer ni presv. Rešnjega Telesa, rožni venec mesto 5 Očenašev, a le za navadne popolne odpustke. ~e velja pa za toties-quoties ali recimo rajši za porcijunkulske odpustke. ja te se izrecno zahteva 6 očenašev, ki jih ni moč nadomestiti s kako rugo molitvijo, če bi bila tudi daljša. 2. Vedno se poudarja: Treba je le Boga ljubiti in svojega bližnjega ^adi Boga, ali ni potem vsaka naravna ljubezen kakor med možem in e®°> med materjo in otroci in domovinska ljubezen pogrešena? — I. T. , Nekaj posebno plemenitega je nedvomno ljubezen do vseh ljudi, .>0l.l kakor ljubezen med zakonskimi ali materinska ljubezen. Po pravici |e dejal neki pisatelj: Ljubezen do sorodnikov je cvetlica, ki raste na sakem travniku, ljubezen do prijatelja raste ob poljskih mejah, ljube-eu do sovražnikov pa je planinka. Običajno je pač, da ljubezen do' sodnikov izključuje ljubezen do drugih ljudi. Da je Rog moral v četrti ,°žji zapovedi ljubezen do sorodnikov posebej poudariti, dokazuje samo a človek lahko celo tako globoko zaide v sebičnost, da ne spolnuje 111 naravnih dolžnosti do svojih najbližjih dobrotnikov. Ljubezen med °žem in ženo, materjo in otroci ter domovinska ljubezen ne samo ui pogrešena, ampak je nekaj tako naravnega, da tega niti posebej zaposlovati ni treba. ko: 3. Ali bo res dotični pogubljen, ki je celo življenje živel in delal za ,.8a> nazadnje pa je proti svoji volji v smrtnem grehu umrl vsled nezgode 1 kapi? — M. K. : Meni se zdi ta strah nepotreben in gotovo pretiran. Za smrtni greh { potrebna važna stvar, ki človeka odtrga od Boga, drugič mora grešnik °riti greh popolnoma prostovoljno in tretjič mora grešnik jasno spo-]eati, da dela greh. Le če so vsi ti pogoji tu, človek smrtno greši, in če u den teh pogojev manjka, o smrtnem grehu ni govora. Zato človek, 1 Je celo življenje živel in delal za Boga ne bo tako lahko napravil ustnega greha. Poleg tega tale človek tudi ve, da si v slučaju, če napravi ['j’ Nesreči smrtni greh, prav lahko pomaga s popolnim kesanjem, če a morda takoj prilike, da bi šel k spovedi. P. HUGO: A. Splošni. Za veseljem žalost pride. Ni se še razdonel zadnji odmev letošnjih velikih mažarskih slavnosti, že jim je bilo veselje temeljito pokvarjeno. Tajni privrženci bivšega komunističnega diktatorja Bele Kuna so organizirali demonstracijo brezposelnih. Kakih 20.000 jih je korakalo po mestu in kakor, da so oni gospodarji položaja, so prevračali avtomobile in plenili trgovine. Vojaštvo z oklopnimi avtomobili je moralo nastopiti, da vpostavi red. Ker ni šlo mirnim potom, so začeli govoriti ostri streli. Kako ti govorijo vemo. Par sto lažje in težje ranjenih je obležalo na ulicah. Gotovo tudi brez mrtvih ni bilo. Prelita kri kajpada naroda ne edini, ampak ga razdvaja. Prej se zacelijo telesne rane, kot rane src. Gotovo ni prijetno kaj tacega doživeti, zlasti ne po takem prazniku, kakoršnega so Mažari brez razlike vere malo prej obhajali in ves kulturni svet nanj vabili. obiskovalcev kino - gledišč se ceDl letno na 250 milijonov ljudi. Let112 vstopnina znaša 35 milijonov štet' lingov. — Ogromne in zgovorne S*’ vilke so to. Žal, da ne povedo *fl| liko moralno dobrega in slabega J kino povzročil. A to lahko z g°^ vostjo rečemo, da je dobro proB slabemu kot ena proti desetini. Žrtev prepričanja. Kakor znano je anglikanska kev na svojem „lambethskem ztj“ ru“ v Londonu deloma popust? glede takozvane porodne kontr® . A tudi med Anglikani so še takt _ vedo, da nobena cerkev ni potu1 na in upravičena popustiti v nar3 nih in božjih postavah, med a. Kaj še pride, če se razmere •alu ne izboljšajo, nihče ne ve, Tkvni možje se resno trudijo, da katastrofo odvrnejo. Ko je imela oktobra Ameriška delavska ,e2a v Bostonu svoje glavno letno Crct^3’11'^’ tamkajšnb na'dškof, „ lrial 0’ Connell, glede tega spre-3?voril resno besedo. Bila je pa tu-pilika za to, kakor nalašč. Kato-clani zveze so imeli na progra-sv- mašo. Okrog 4000 raz-^ finančnih in industrij- m Vici y0(^iteliev se je zbralo v stol-v svojem nagovoru jim je kar-oVa v Poklical v spomin delavsko C?100-Papeža Leona XIII. in jih t>r a aaj store vse kar morejo, da *ki Pr . 0° grozečo katastrofo. Brat-ra,., j ,se delodajavci z delavci spo-l)r..mejo. Kajti boj med njimi je ”Saden °rn* koP za Obojne enako Uradno spreobmenje. ivtish6^ .yišjimi cerkvenimi dostopih Venilk* krivoverskih in razkol-O4™ so spreobmenja soraz-stebr-° re^ka' Škofje so najtrdnejši je J1 ysak svoje cerkve. A sv. Duh kriv °Can ?a dosti, da tudi te stebre ^kih ali razkolnih cerkva Letošnjega avgusta se je to L/.? ,v Malabaru (Indija). Tam-Vos P jabobitski nadškof Mar Iva-ofii0S SVoj'ini pomožnim škofom Te-Se je odpovedal svoji veri in žheg ln bil od tamkajšnjega katoli-Bej?- apostolskega vikarja, Msgr. kev U'8er.ia, sprejet v katoliško cer-ia > 'e dolgo časa so namigavali, ik° ya[.ie. bolj smpatizira s katoli-ozjr erkvijo in se vedno želneje Pa j Pr°|ti Rimu. Avgusta meseca sklical svoje verne skupaj in jim oznanil, da ga vest sili na pot proti Rimu. Se razume, da je ta korak voditelja svojega ljudstva v živo zadel vse malabarske Jakobite. Zakaj nadškof je veljal za njih prepo-roditelja, kakoršnega že stoletja niso imeli. Ustanovil je zanje posebni moški in ženski red in potom njih razvil med njimi zelo živahen apostolat versko-sooialne obnove. Obstoja upravičeno upanje, da pomeni njegov korak početek splošnega gibanja za zedinjenje. Jakobiti so potomci nekdanjih monofizitov, krivovercev iz 5. stol., ki so učili, da je v Kristusu samo ena narava in ta božja. Narodni socializem in cerkev. Nemški narodni socialisti, pod vodstvom znanega Hitlerja, vedno bolj ogrožajo nemško državo. Ker so iz zadnjih volitev v državni zbor izšli silno močni, vsak trenutek lahko poženo narod v krvavo državljansko vojsko. Dokler so bili še slabi, niso kazali kake preočitne osti proti Cerkvi. A dalekovidni mona-kovski nadškof kardinal Faulhaber jih je že takrat ostro obsodil, češ da so njih težnje v očitnem nasprotju s katoliškimi načeli. Kako prav je imel se kaže sedaj, ko so že postali močni. Vedno strastne j e se obračajo proti Cerkvi. Zato jih je škof v Mainzu javno obsodil in ukazal vsem katoličanom naj zapuste njih vrste. Kdor bi se ne uklonil, se mu morajo odreči sv. zakramenti in pa cerkveni pogreb, ako bi do zadnjega trdovratno vstrajal v njih vrstah. Če vspejo, sicer gorje nemškim katoličanom. Toda ako gre za načela, se Cerkev v obrambi resnice ne sme strašiti še tako groznih posledic. V takih slučajih je ona sv. Janez Krstnik, ki je Herodu neustrašeno zabrusil v obraz: Ni ti dovoljeno, čeravno ga je stalo glavo. Končna zmaga je vedno na strani resnice, četudi je treba preko mučeniške krvi do nje . B. Cerkveni. »Cvetje« je dobilo novo obleko. Preprosta je in vendar nenavadna. Zakaj le to. Radi, nad vse radi bi še bolj slovesno opremo dali, pa nam kar ne gre z računi... Letos namreč praznujemo dvojni sedem-stoletni jubilej in sicer sv. Antona Padovanskega in sv. Elizabete kneginje Turingijske in kraljične oger-ske. Neznani umetnik je delal to sliko. Na eni strani sv. Frančišek priporoča Brezmadežni svoje vrtove, na drugi strani poklanja sv. Anton svojo ljubezen svoji gospe j in zavetnici. Zelo smo iskali tako sliko, da bi bila še sv. Elizabeta poleg, pa je žal nismo našli. Pač pa smo se ozirali v vsebini na ta dva jubileja. P. R. Po Mali Cvetki do resnice. Angleška pisateljica Kaya Smith, žena anglikanskega pastorja, ki je pred nekaj meseci obenem s svojim možem prestopila v katoliško cerkev, je sedaj ta svoj korak v daljšem članku opravičila. „Nekdo,“ tako piše, „ji je podaril podobico sv. Male Terezike. To je bilo 1. 1925. Težko mi je povedati, kako globok vtis je podoba te ljubeznive svetnice name napravila. Kadar sem jo pogledala, nisem videla samo nje, ampak za njo tudi studenec njene svetosti, Cerkev, ki jo je vzgojila. Pri tem pogledu se mi je nekoč rodila misel, kako da naša anglikanska cerkev v vseh treh stoletjih svojega obstoja ni vzgojila še nobenega svetnika. Kar jih častimo, so vsi še iz katoliške dobe. To vprašanje je poslej vedno stalo pred menoj in zahtevalo odgovora. Začela sem ga iskati. Po daljšem razmišljanju in študiju sem prišla do jasnega zaključka, da prav zato anglikanska cerkev ne more biti prava, ker ni sveta. To je edino katoliška cerkev." Ko je še svojega moža o tem prepričala, sta skupno prestopila v katoliško cerkev. Misijonski zrakoplov ponesrečil. Poročali smo že, da je bil le*05 na praznik sv. Petra in Pavla Long Island, v okolici Newyor*a' slovesno blagoslvoljen prvi zrak plov, namenjen izključno za jp1.5" jonsko službo v jezuitskih nnslL nih v Alaski. Darovala ga je J' Maržuettova misijonska zveza". J dil naj bi ga jezuitski brat Feb ki se je za to posebej izvežbal. YT> polet od Newyorka do San Franc sca, z raznimi postajami vmes, se i /-1 , . d ciItt .-v rv rfn iTVll ČVlfl ' ! pod vodstvom spretnega pil°b} ckenpacka izvrstno posrečil. ^ jc zavladalo veliko veselje med misij onaO' zrakoplov dospel na osrednjo 1111 jonsko postajo sv. Križa, je zav Čez d,ei A to veselje je bilo kratko. set dni se je dvignil na misij00J polet. V njem sta bila prednik nn-jona, jezuit P. Dilon, Viljem 5Va ^ misijonar svetni duhovnik in 9PL ni alaški pilot Rudolf Wien. lz jf slej še nepojasnjenega vzroka . zrakoplov ponesrečil. Vsi trije p^ niki so mrtvi. Če je župnik pevec. Belgijski župnik, Leon De ter, je bil pred vstopom v seffl šče priznan operni pevec. P° OVC jZJ. IZZilCIll V. 1 iJLl V OV. - fl, najstih duhovniških letih je bu ““J01111 J” 2UP stavljen za župnika v Ostenoe. nija šteje kakih 3000 duš, večin0 ^ ubogih ribičev. Sklenil je z.— ^ vo cerkev. A ubogi župljani ne z idati & rejo takega bremena. Sklenil je> se hoče okoristiti s svojim prejsnj f | klicem in snraviti notrebni de t t 1« poklicem in spraviti potre— . skupaj. Ta načrt je razložil svoje^ škofu in apostolskemu nuncijn- ^ sta pristala nanj. Župnik se ]e tobra podal v Ameriko, kjer bo V ------ ‘ ' se ne VJ, 100.000 aj novo cerkev-^ J mu bodo Amerikanci za ta p|e j, f niti namen šli na roko ni °v ^ Duhovnik, koncertni vodja in P ^ obenem, bo zanje senzacija, ^ bo dobro obrestovala. rejal koncerte. Pravi, da se ne dokler ne bo imel 100-00- p3 prej larjev v žepu C. Drobne vesti. j etošnjih ,pasijonskih iger v Ober-j. animergau se je udeležilo 383.000 l^di iz raznih delov sveta, med nji-jr samo Amerikancev 50.000. Skiup-* dohodki so znesli en milijon dolarjev. Zaključnemu predvajanju je prisostvoval tudi znani ^omobilski kralj Ford, ki je „Kri-4 obdaroval z najlepšim avto-oailom, kar jih ima v svojem moskovskem skladišču. A naeriško ženstvo potroši za li-ja . spanje letno 750 milijonov do-j,rlev- Tako je vedel povedati prof. a'el Nystrom na letošnjem ame-. kongresu za lepoto. Tu bi ^ pač na mestu Judežev vzdih: Ko dgjfJ® ysaj del tega med uboge raz- P°..celi Ameriki se organizira ve- ska likanska nadstrankarska križ a r- Vflri. v°jska piloti prohibiciji, prepo-°Pojinih pijač. Sklad okrog 10 Čii'1'l?n°v dolarjev, ki ga hočejo ^.a®> naj bi ta boj financiral. Vse 1 e’ da so prisiljeni prohibiciji Vvj Hj,.! šteti. Dober nauk za one, ki frV -J.0, da se ljudem glaž samo s Cljsko silo izvije iz rok. Pr°sluli italijanski narodni praz-vže].ni'k 20. sept. dan, ko so papežu oij * kiim, bo s prihodnim letom P^en. Mesto njega se bo pra-Va..,al H. febr., dan sprave med in Kvirinalom. Tako je Prancoski duhovniški pisatelj, Er-klimmet, je izjavil, ko se je cer]l 12 Amerike, da je katoliška le^ e' v Zedinjenih državah na ce-$0r »v*u najbolje organizirana in je *lnern'° najjačja. Pač zato, ker Vw 0s*a državnega jerobstva, ki jo ^Povsod po Evropi tlači. P,Uski boljševiki so zamislili nov V^o^v^ki načrt, da bi iztrebili stvui' • > kii se karkoli versko udej- ni hočejo izstradati. Njih last-^'šljeniki bodo z novembrom začeli dobivati na karte večjo količino živil. Onim, ki ne trobijo tako glasno v njih rog, kakor bi radi, jo bodo zmanjšali. Trdovratnim vernim pa sploh ne bodo ničesar dali. Od želodčne do socialne revolucije je pa samo en korak in še ta kratek. 17 Paderbornu je sept. zborovala » „Mirovna zveza" francoskih in nemških katoličanov. Slišale so se krasne besede o bratstvu v Kristusu in o njegovem smrtnem sovražniku pretirani narodnosti, najusodnejši krivi veri naših dni. Da bi le ne ostalo samo pri besedah. \ meriška sodišča imajo na leto -t*- opravka z 200.000 mladostnimi zločinci. V raznih poboljševalnicah je stalno okrog 45.000 mladoletnih. Vrhovni državni delavski urad si beli glave, kako te bolne ude zdrave vrniti družbi. Če resno misli, pač ne bo mfogel mimo verske vzgoje. jVT a arkanzaškem vseučilišču se je letos zopet vpisala 57 letna gospa Fanny Tovsend. Pred 35 leti je morala pretrgati vse svoje študije. Sedaj jih hoče kot mati peterih otrok dovršiti. Eden njenih sinov skupno z njo hodi hodi k predavanjem. Tudi stara ljubezen do študija ne zarjavi. ■\ ngleške oblasti so v sv. Deželi odkrile obširno komunistično propagando. Zaplenile so na tisoče komunističnih letakov, tiskanih v hebrejskem in arabskem jeziku. Sedaj preiskujejo, v koliko so bili ti letaki že med ljudstvo razširjeni. Komunisti ribarijo vsepovsod, kjer je kaj kalnega. T ani je bilo- v Zedinjenih državah -L* 1 milijon 232.559 porok in 201 tisoč 475 razporok. Večina razporok gre seveda na račun civilnih pordi. A žal, da tudi med katoliškimi zakonci ni redek beg iz zakonskih „nebes“. FRANČIŠKOVA ALADINA Prvi slovesni5^sprejem „sestric sv. Klare4. Prišel je H1 {/\j ^ ta talko nestrpno p1. čakovani dan december. Kako SIP se ga veselile! k skrbni pripravi in P mnogih sestanki’ kjer smo' se d odo naučile najpotrebnvl šega, kar mora n# sestrica sv. Klare ti, pa je le prišla tu zadnja sobota in na^ naš slovesni dan. JA traj smo imele skupno sv. obhajilo in P j poldne ob ^3. J smo' se zbrale ~~ po' številu — 3 zbolele — in taU1^ samostanu so nas porti čakale čas sestre in dve g°sP dični učiteljici in nak pomagale, da s®? nadele krasne paJ lane iz steklenega tista in zlate trakove. Kako vese , je biilo tisto čakau.]. In ko je nato od ura tri — smo od, v raka le skozi poP 0 slovesno raizsvetlj cerkev med špaUkr ^ naših bratcev — vitezov Križarjev v viteških opremah in za njim A starši, naši dragi, naši znanci. Cerkev je bila do zadnjega kotička P0^ In med sprevodom je stopil na prižnico sam gospod škof ter nas ' 'd blagoslavljal med slovesnim bučanjem orgel. Spremljala sta nas gospod katehet Tomc in naš voditelj P. Roman. "i In nato govor. 0 krščanski vzgoji, o evangeliju in njegovi moči, o sv. Frančišku in sv. Klari — ki sta živi zrcali življenja iz evangelija, o tej Frančiškovi mladini, ki iznova hoče sebe in svoje preroditi iz tega duha. kako so padale besede škofa in velikega pastirja — namenjene našim brišem, našim domačim, so marsikateremu dale malo misliti... Potem pa sprejem. Ena izmej sestric je stopila malo iz vrste in z jasnim glasom nagovorila Presvetlega s prošnjo za sprejem. Oglasila se Je naša himna: Blažena Klara — lilijski cvet... In dve in dve smo stopale počasi, med rahlim igranjem orgel, po rodeče pregrajenih stopnicah pred našega kneza in škofa, da nam da blagoslovljeni pas viteštva, čistosti in zvestobe in zatem svetinjice. Res je bilo lepo in marsikatero 0ao> ki ni vajeno jokati, se je zasolzilo ob pogledu na te bele cvetove 'z frančiškanskih ograd. Za sklep sprejema smo zapele prvič slovesno nafo himno, takoj nato pa pete litanije. In kako so naše male punčke Pefe! To je zvenelo kakor srebro. In ko je bilo končano, smo zopet od-r.e počasi, paroma — članice deset in desettisočere frančiškanske rod-1116 — skozi cerkveni portal, nazaj v dvorano, da odložimo svojo slo-Vesn,o zunanjo obleko — ne pa notranje. Zakaj, to notranjo hočemo za Zrtleraj obdržati. v. _ In kaj pomeni ta slika? To je naslovna stran naših sprejemnic. Narisal jo je mladi inženir Pengov. Nalašč za naše male princese. V ?zadju je močan zid zvestobe, na njem gore lučke žive vere a zvezdice upanja, med njimi pa visi križ, naša pot in naše življenje, ed sv. Frančiškom in sv. Klaro, ki je privedla svojo malo sestro k svo-Jpp111 bratu Frančišku, pa kleči s smehljajočim obrazkom mala gospo-jcna in zaupno zre v dobri obraz očetov, ki jo sprejme v frančiškanske vrtove. . To ne sme biti samo slika — to mora postati resnica! Kakor močan ^ zvestobe, lučka — vere, zvezdice našega upanja! Ali bo? Da, t . Sprejemnice in vsa potrebna pojasnila za ustanovitev se dobe v Jubljani. »Vodstvo sestric sv. Klare“. j Frančiškova mladina — je dobila novo sliko za svoj oddelek. Kaj c pomeni. V sredi plamen sv. Hostija s črkami IHS, kar po naše po-eiji: Jezus Kristus Rešenik. Ob teh plamenih pa si užiga mali križar m°ji0. bakljo za svojo viteško pot in sestrica sv. Klare svojo svetilko °drih in pametnih devic, da bo njihova pot vsa jasna in njihova lilija /o!1.,čista. Vse pa je strnjeno v eno, vse se povrača v eno: sv. Evharistija, bko je izdelal p. Ladislav.) P. R. »Lučka z neba". Verski list za mladino. — Dolgo smo ga čakali in 0 ga končno vendarle dočakali. Namen tega lističa je: voditi mlada mcak Jezusu in Jezusa k mladim srcem. Ali ni to nad vse vzvišen na-vetV Vsaka številka ima prilogo „Jezusovi dnevi“ t. j. kratko izpraše-kj nfe vesti za vsaki dan v mesecu. Naj ne bo nobenega dobrega otroka, p v?j »Lučke“ ne naročil. Najlepši zgled v tem oziru pa morajo dati nčiškovi križarji in sestrice sv. Klare. Kdor je že naročnik naj skuša najkrajšem času pridobiti še 10, 20 ali 30 novih. Tako bo postal res SrcYl aPost°k ker bo z razširjanjem našega lističa nosil Jezusa v mlada ^Prva t j. božična številka je že izšla. Koliko lepega čtiva in Sn’b slik je v njej. — Posamezna številka stane 50 par, celoletna ar°čnina pa 6 Din. P. KRIZOSTOM: Angelčki so jo odnesli ... (Božična zgodbica.) m jamica, mamica! Angelčki trkajo na okno. Zdaj trkajo nocoj že \ /I drugič. Ali slišiš, mamica?" IVI Bolno zatrepetajo 'Klančine besede po mračni sobi in one- me. Mati se skloni molče nad njeno posteljo, ji popravi odejio pod drobno bradico in ji gladi kodre, ki so se ji zajedli globoko v njeno potno celo-„Mamica, ali bi hotela odpreti okno, da splavajo angelčki v sobo' Zunaj jim je tako mraz. Oblečeni so samo v tiste tenke svilnate haljice z zlatimi našivki... Odpri jim, mamica, saj so angelčki tako dobri. Je' zušček jih ima zelo rad, ker so mu peli lepe pesmice, ko je ležal v jasicah. Nocoj, na sveti večer ne smejo zmrzovati! Mamica, usmili se jih -„Tiho bodi, Klariča! Govorjenje te samo utruja! Tiho bodi m zaspi." „Toda angelčki, mamica, anglečki bodo hudi name...“ „Saj ni angelčkov zunaj. Samo snežinske se zaletavajo v okno." „Ne, mamica, slišim, kako jim šume svilnate haljice in kako jim zvene zlate perutničke. Poslušaj, ikako božajo po steklu s svojimi drobnimi prstki, trdimi od mraza. O da bi mogla vstati — takoj bi jim odprla. „Klarica, poslušaj me in veruj mi: angelčki so odšli nocoj v Betk' hem, da prepevajo tam slavo božjemu Detetu. Res jih ni nocoj P0® oknom, a prišli bodo drugič, morda jutri, pojutrišnjem, ko ti ozdraviš, prišli te bodo gledat in ti voščit srečo — a nocoj, Klariča, nimajo časa-„Vem, mamica, vem, da je odplavala nocoj k betlehemskemu hleV' čku velika množica angelov — toda niso odplavali vsi. Pet ali šest j »j trepeče tam zunaj pod oknom. (Zebe jih — siromačke. O kako so lep1-Zdi se mi, da vidim njih srebrne glavice z zlatimi kodrčki. ..“ „Ubogaj me in zaspi! Zmračilo se je in sence te motijo. Čakaj, prI' žgem luč." Izpod mamičinih prstov so se razlili po sobi svetli žarki in obje1; v kotu božično drevesce, vse prepreženo s srebrnimi verižicami, zlatil111 orehi in rumenimi kolački, da se je cela soba zaiskrila in da so se jaselce pod drevescem narahlo zazibale. Klarico so zaščemde od vročine opaljene oči, da je zaprla svoje trudne veke — a le za kratek čas. Naenkrat ji privre iz prs krik. ki ]e bil poln velike groze: , ,,Mamica, mamica! Tako hudo mi je... Angelčki odhajajo! Nika>-Mamica, umrla bom. Pomagaj mi...“ Mamici so se orosile oči in soba je zaplesala pred njo v kolobarju, ustne pa so ji zatrepetale: „Božje Dete, vsaj nocojšnjo jo še pusti, vsaj nocojšnjo noč..." Klariča se je za trenotek umirila. „Čuj, mamica, angelčki zopet trkajo, zopet trkajo — vedno gias' neje. Ali slišiš, kako zvene šipe? Odpri jim, prosim! Ce pridejo k men]; mi bo mnogo lažje. Odpri jim, mamica, če me imaš kaj rada, odpri jim-Kakor od višje sile gnana, se opoteče mamica proti oknu in % odpre. Šop snežink ji buškne v obraz im mrzli veter ji skoči čez rame te oblastno zagospoduje po sobici. Luč obupno vsplamti in ugasne. Srebr in zlato na božičnem drevescu se žvenketaje zaziblje. „Kaj? Ali so res švignili angelčki mimo mene?" se začudi mami in zapre okno. Znova prižge luč in pogleda na posteljo. — Klariča P leži v belih blazinah mrtva — angelčki so jo odnesli... velike11! n oč m1 PAX BONUM! MIR IN VSE DOBRO! p- ANGELIK: _____ Zavarovalni odsek "Ill.jreda sv. Frančiška. Kdor ne dela, naj tudi ne je. Vsak kdor pa dela, ima tudi pravico, živi od sadov svojega dela, ne samo dokler je zdrav in lahko dela a®Pak tudi v letih onemoglosti in starosti. Vsak kdor dela je uradnik v službi človeške družbe in ima zato tudi pravico do pokojnine. Kdorkoli n'ma dovolj lastnega premoženja, da bi lahko od njega živel, ali nima Ugotovljene pokojnine ali ne dovolj velike naj se zavaruje pri Zavarovalnem odseku III. reda za starost in onemoglost. NAVODILO za vpisovanje v zavarovalni odsek III. reda sv. Frančiška. Glavna pogoja za zavarovanje za starost in onemoglost sta s'edeča Kdor se hoče zavarovati 1. mora biti ud III. reda ali se zavezati, da vstopi vanj tekom Petih let; 2. mora biti naročen na „Cvetje“ ali se nanj naročiti. Vpis v zavarovalni odsek se izvrši takole: . 1. Zavarovanec (ka) izpolni sam ali kdo drugi mesto njega in pod- P'se tiskovino „Poročilo in pogodba" ter jo pošlje ali na „Zavarovalni odsek III. reda v Ljubljani, Marijin trg 4“ ali na „Župni urad Marijinega 2nanjenja v Ljubljani" in dobi na to .^Zavarovalno polico". 2. Vpisnina znaša za osebo Din 10 za tiskovine itd. 3. Premije lahko plačuje vsakdo osebno ali po čekovni položnici. Kdor potrebuje tiskovine potrebne za vpis, ali želi kakega nadal- J^ga pojasnila, se lahko pismeno ali osebno obrne na ..Zavarovalni od-Up reda v Ljubljani, Marijin trg 4“ ali pa na „Župni urad Marijinega Znanjenja v Ljubljani". 1. Ali se lahko plača za nazaj ali tudi za naprej? j Mnogo se jih oglaša, ki bi radi plačali 10, 20 ali celo 25 let n a z a j, se pravi, da bi radi leta kupili. Vsem tem bodi povedano, da za en-dokler nimamo dovolj velikega kapitala ne moremo sprejeti vpla-I hi obveznosti več kakor za pet let nazaj. Seveda mora plačati tisti, ki za nazaj tudi obresti, ki narastejo v tistih letih, za katere je bilo din • o naza.i- Kajpada, če bi kdo zavarovalnemu odseku podaril milijon Harjev, potem bi lahko takoj sprejeli obveznosti tudi, če bi kdo hotel a^ati za 10 ali še za več let nazaj. Nekateri bi radi plačali naprej, češ zdaj imam dobro službo, plačam, pozneje, Bog ve kako bo. Drugi zopet pravijo, kaj pa če lafck0 zbolim, ali sem dalje časa brezposelna, tedaj ne bom mogel (mogla) plačevati. Vsem tem bodi povedano, da lahko plačajo naprej. Treba ji*11 seveda ni plačati obresti, ker te same rastejo v denarnem zavodu, kjer imamo denar naložen. Za slučaj, če bi onemogli preje, to je, da bi imeli za več let plačano, kakor so bili do tedaj dolžni plačati, se jim bo ' naprej vplačana vsota do petih let vštela, kakor da so hoteli plačati za nazaj in temu primemo se jim tudi določi višina pokojnine, preostalo dobe vrnjeno. 2. Zavarovalni odsek III. reda škoduje Frančiškovemu domu v Šiški in Služkinjskemu domu. Nikakor ne. Kakor je namreč razvidno iz člena 14 zavarovalnega odseka ima tudi isti namen ves čisti prebitek uporabiti zato, da bi se zidalo še več Domov sv. Frančiška in drugih podobnih ustanov. Potreba8 bi namreč bilo, da bi takih domov bilo več v Ljubljani in po vseh večjih krajih, ker je potreba povsod velika. Res je sicer, da bo v Domu sv. Frančiška in tudi v Služkinjsken1 domu poskrbljeno za čedno in ceneno stanovanje. Toda od samega stanovanja še ni mogoče živeti. Ako bodo stanovalke ali stanovalci ime11 dovolj prihranjenega denarja — zaslužiti si v letih starosti in onemoglosti ne bodo mogli več — tedaj bo šlo dobro. Ako ne bodo imeli pr1' hranjenega denarja ali če jim bo tekom let istega zmanjkalo bodo navezani na javno podporo in tako Domovi sv. Frančiška kakor tudi Slu*: kinjski domovi se bodo spremenili v ubožnice. Zavest bodo sicer ime11 prebivalci teh domov da stanujejo na svojem, toda obenem grenko zavest, da žive od milodarov. Uprav to pa hoče preprečiti zavarovain odsek III. reda s tem, da omogoči vsakemu, ki nima dovolj lastnega premoženja, ali nima pokojnine ali ne dovolj velike, da se za mal denar lahko zagotovi brezskrbna leta starosti in onemoglosti. 3, V katerem razredu naj se zavarujem? Na to vprašanje je težko dati odgovor, ki bi veljal za vse enako-Kakor nista dva človeka enaka, tako tudi niso razmere, v katerih p°sa.' meznik živi, enake pri dveh ljudeh. Zato bom navedel tu le glavne stvari-na katere se je treba pri zavarovanju ozirati. Čim starejši je kdo, v toliko višji razred naj se zavaruje. Zakaj-Zato, ker običajno pri starem človeku prej nastopi čas onemoglos j kakor pri mladem. Kdor po pameti presodi, da bo mogel oprav j-P svojo službo h večemu še kakih deset let se mora zavarovati v višje,‘ razredu, da bo kaj prida dobil, mej tem ko mlajši lahko to dočakajo- Kdor ima za stara leta izgovorjen kot, to je prosto stanovanje misli stanovati na deželi, kjer je življenje bolj poceni, se lahko zavaruj v nižjem razredu, ker bo z manjšo pokojnino lahko izhajal. Kdor P kota nima ali ima namen ostati na stara leta v mestu, se mora zavavf vati v višjem razredu, ker je v mestih življenje dražje in je treba P1 čati tudi stanovanje. Važno je tudi vprašanje pokojnine. Kdor ima dovolj visoko P kojnino, temu Se pravzaprav ni treba zavarovati. Toda kdor ima i"8J11 JV je pametno če se zavaruje, da s tem dopolni pokojnino. Čim višjo p8” kojnino kdo ima in čim mlajši je, v tem nižjem razredu naj se zav£U^lt Čim manjšo pokojnino kdo ima in čim starejši je, v tem višjem razr naj se zavaruje. . ,a. Zelo velike važnosti za to vprašanje je tudi zdravje. Kdor Je bolnega zdravja im ni verjetno da bo dolgo mogel opravljati svoje P ^cne dolžnosti, ta naj se zavaruje v višjem razredu, ker nima časa ča-da mu pokojnina toliko zraste, da bo mogel od nje živeti. Kdor je Pa trdnega zdravja in še mlad, naj se pač zavaruje v nižjem razredu, i r je upravičeno upanje, da bo lahko dočakal, da mu zraste pokojnina °kko, da bo' mogel na stara leta od tega živeti. Zavaruj se končno v tistem razredu, ki se ti zdi primeren v raz-®erju s tvojo plačo ali tvojimi dohpdki. Kakor državni nastavljeneb ne da vse^ svoje plače v penzijski sklad, ampak le %n del, tako tudi ti ne *®eš dati vse svoje plače za pokojnino, ampak le primeren del, ki ga ahko sedaj utrpiš brez škode. To so samo splošni nasveti, kako naj se kdo zavaruje, vsak pa “tora seveda v prvi vrsti sam pomisliti, kaj mu bolj kaže. 4. Kdaj naj se zavarujem? Čimpreje, tembolj e. Po čl. 6 se začne izplačevanje rent in pogreb-to po dovršenem petem letu vplačevanja. Čimpreje se kdo zavaruje, tem Preje mu poteko ta leta in s tem tudi dobi pravico do pokojnine v slučaju nemoglosti oz. do pogrebnine po čl. 8. In še nekaj treba pripomniti. Čim preje se kdo zavaruje, tem več 5°k>vosti ima — po človeško govorjeno — da bo dosegel celotno pokoj-jio ali vsaj čim višjo. Čim dalje časa je namreč kdo zavarovan toliko s!° pokojnino dobi v času starosti ali onemoglosti. (Dalje prih.) Kronika III. reda. t ŠT. J ANŽ NA VINSKI GORI, okr. Celje; ust. 22. 9. 1918; vodi-j'j.l : Weiss Matej, župnik; odbor: Krajnik Vinko, Žohar Anton, ,rko Jožef, Medved Katarina, Lesjak Antonija, Žrjav Marija, Čremoš- Helena, Salcel Marija, Breči Cecilija, Ramšak Barbara; število Mano- - - - • moških 21, ženskih 69, v novicijatu 6; naročnikov ,,v e tj a : 20; delujoči odseki: dobrodelni, časnikarski, misijon-li okoliš skupščine : 1234 duš. } SV. LENART NAD LAŠKIM, okr. Celje; ust. 11. 10. 1918; vodi-p J: Kosi Jakob, župnik; odbor: Brečko Janez, Solič Jakob, Deželak ahc, Brečko Marija, Šoper Marija, Kovačič Neža; število članov : oskih 36, ženskih 177; naročnikov Cvetja: 6; okoliš skup-: 1010 duš. ,}• POLICA, okr. Ljubljana, Mar. Oznanenje; ust. 18. 3. 1918; vo-Y e1.1 : Bambič Josip, župnik; odbor: Škrjanc Jožef, Šeme Jera, ških Prančiška, Dremelj Ana, Boh Ivana; število članov: mo-|;. 9, ženskih 74, v novicijatu 12; naročnikov Cvetja : 8; oko-s skupščine: 880 duš. pf. »BLVGOR MRTVIM, KATERI UMRJEJO V GOSPODU11: Dole 1 Litij i; Šuštar Ignacij, Šuštar Ana, Jamšek Marija, Zavrl Marija, (jsger Ana, Žonta Marija, Sluga Jožef, Zupan Marija, Tavčar Lucija, fY.rris Janez, Tomažič Karlina, Drnovšek Reza, Škarja Alojzija, Korinšek Žumek Marija, Sevšek Marjeta, Sevšek Marija, Kostanjevic Ana, {(aj v®d Marija, Peruci Marija, Zupan Rozalija, Fakin Franca, Jamšek *j: ar*na, Jamšek Franca, Logar Franca, Špitalar Franc, Medved Aloj-jjej’ Zonta Franc, Vresk Janez, Ribič Katarina. — Kamnik: Grdin lenetla, Ovcin Ljudmila, Antonin Helena, Grkman Frančiška, Rojc He-^El)311 ^a^ar*na’ Zalokar Marjana, Konc Marija. „ZAKAJ NJIH DELA Razno. V molitev se priporočajo: Radi pogoste bolehnosti se priporoča v molitev Julijana Čiri*' man. — J. P. iz Maribora se priporoča v molitev v velikih dušnih sb skah. — Dve tretjerednici se priporočata za ozdravljenje Slomšeku $ sv. Jožefu. Zahvala za molitev: Julijana Cimerman se prisrčno zahvaljuje za veliko pomoč. presv Jezusovemu in Marijinem, Mali Tereziki, sv. Jožefu, sv..Antonu, sv. M4! j jeti in sv. Roku. — Sestra Marija Frančiška se zahvaljuje sv. Antonu f uslišanje prošnje v težki duševni zadevi. — Neimenovana se zahvaljuj; ^ za dobljeno zdravje sv. Jožefu in Slomšeku ter sv. Antonu za zopet naJ' ' demo denarnico. I Darovi. Za armado sv. Križa: Frančiška Pascoti Din 300; Nežika Žurman Din 20. Za frančiškanske misijone: Preč. g. Franc Hiersche, Polzela Din 60; Neimenovan Din 10“;’ Neimenovana Din 40; Neimenovana Din 30; g. M. po P. Angeliku O1 500; Marija Tominec Din 20; Neimenovan po P. Gvidonu Din 200; ^ imenovana iz Ljubljane Din 30; Neimenovana po P. Angeliku Din D ’ Neimenovana za odkup paganskega dečka na ime Pavel Din 70: N eri novana po P. Romanu Din 30. Za kolegij sv. Antona v Ročnem: , u Neimenovana za kapelico Din 100; Neimenovana po P. Angeri Din 100; Cirila Rakovec Din20; Marija V. iz Ljubljane Din 100; Neiri novana po P. Angeliku Din 30; Marija Varjent iz Lj. Din 30; Neinie® vana po P. Romanu Din 40; Neimenovana po P. Romanu Din 30; 1 \ imenovana J. iz Lj. Din 60; Neimenovan Din 30; Neimenovana p° ’ Romanu Din 500; Neimenovana po P. Romanu Din 100; Neimenori , po P. Henriku Din 20; Neimenovana po P. Romanu Din 20; Minka Ka iz Prage Din 20; Matej Rihar, dekan, Kamnik Din 20; Ivan Jalkič Din ’ Sera fina Pirc, Tržič Din 30; Neimenovana v Mariboru po P. Gabnje Din 100; Ilc Ivana Sari Din 20; Zbirka v Zg. Pirničah Din 175; za dnevnico: Pogačar Apolonija, Domžale Din 20; Marija Klunova Din " Iz upravništva. . Aptlvč Upravništvo lista tudi topot opozarja cenjene naročnike, da je c^j vsem priložilo. Kdor je že ponovil naročnino, naj ga ček nikar ne m Mirvrrl O l o •lr,r1i/-v .rlrurfi v ni o,rco \ ■ om iAilriAilii.cn liri Ki ion. norAplil no ^ Morda je kdo drugi v njegovem okolišu, ki bi se rad naročil na lisk -- ^ je nerodno tistih 15 Din po nakaznici pošiljati. Temu naj ga izroči, bo dobro delo storil. Upravništvu bi dalo preveč dela in list bi se pre ^ ref zakasnil, ko bi moralo pri vsakem naročniku sproti gledati na to, ^ je že poravnal naročnino ali ne, da ve, komu naj priloži ček, kom11 Toliko v pojasnilo, da ne bo kakih pritožb glede poslovanja Uprave. Vsem dragim naročnikom in vsakemu posameznemu mnogo božiri . veselja in sladkega svetonočnega miru, ter vsestransko srečno, blag08 polno novo leto želi Uredništvo in upravništvo »Cveti4*'