Razne novice. Godovi prihodnjecra tedna. 22. nedelja: 6 po Binkoštih. Ahacij, m. 23. poodeljek: Eberhard, škof; Cenon, sp. 24. torek: Janez Krstnik. Kres. 25. sreda: Viljem, opat; Prosper, škof. 26. četrtek: Janez in Pavel, mučenca. 27. petek: Hema, vdova; Vigilij, škof. 28. sobota: Leon, papež; Irenej, spozn. * lŁ sodfliisk^'»Jfl*ber Za sodnika v Brežicah je imenovan avskultant dr. Ernst Rošker; avskultanta dr. Adolf Lenart in dr. Alfred Mildner sta imenovana za sodnika v področju graške višje deželne sodnije. Avskultant dr. Franc Kirchengast pa je imenovan za sodnika v Radgoni. Dr. Friderik Bračic je imenovan za državnega pravdnika v Celju. i)r. Karol Weingerl pa za namestnika državnega pravdnika v Celju. * Slovenska žuimnstva, odgovorite nemškciuu Sulferajinu! Vsa nemška županstva, da, celo slovenska, prosi te dni nemški Sulferajn za podporo. Slovenska županstva naj odgovore na to nemško predrznost s tem, da vsaka slovenska občina določi stalni letni prispevek Slovenski Straži. V vsakem občinskom odboru naj se dobi kdo, ki ta predlog sproži. Ne spimo, ko naskakuje narodni sovražnik na vseh konclh in krajili — branimo slovensko mejo! * Župnijski iiradi. Odlok celjskega okrožnega sodišča na župnlje se ne sme tolmačiti tako, kakor da bi župnijski uradi s sodnijami ne smeli občevati slovenski. Pravosodna uprava priznava pravico, da se sme v obeli deželnih jezikih občevati s sodnijami, kar je po našem mnenju itak samoumevno. * Kako častijo soc. demokratje grob svoie;;;:i rajnega tovariša. V nedeljo, dne 8. t. m., so prirerlili dunajski socialni deraokratje na grobu pred enim letom umrlega poslanca Silbererja ,,sporainskoslavno;t". Kako se je vršila ta ,,spominska slavnost", pripovedvije neki udeleženec tako-le: Silbererjev grob se nahaia v 79. vrsti čisto ob zidu. Stal sem med ,,slavnostjo" blizu pokojnikovih sorodnikov. Kako sem se začudil, ko sem naenkrat opazil divji prepir! Minožica je vpila nad neko žensko: ,,Kaj hočete tu? Grob je naš! Vi nimate pravice tukaj stati! Tukaj nimate ničesar iskati!" Ženska se je jokala. Bila je vdova po pokojnem Silbererju. Djopoldne je namree ponesla na grob pokojnega moža venec, da s tem počasti njegov spomin, dasiravao jo je on zapustil. Ko je popoldne prišla zopet na grob, je našla veaec popolaoma pohojen. Vdova je morala že veliko pretrpeti od socialaih demokratov, ki so jo sramotili po svojih listili na vse mogoee aačiae. Ko se je uboga vdova zavzela za svoj veneo, je to socialne demokrate tako vjezilo, da so začeli vpiti nad njo in na ta način proslavljali spomin svojega pokojaega tovariša. * Nov spomlnskl ki-ižec. Cesar je ustaaovil z odlokom dae 9. jaaija t. 1. nov spomiaski križec, ki se bo podeljeval ob priliki posebnih vojaških naredb. Ta spomiaski zaak je osmerooglati križec iz tombaka ter je podobea vojaškemu zaslužaemu križcu. Novi križoc je na obeh straaeh popolaoma gladek. Nosil se bo na levi prsni straai na 40 mm širokem rumeaem traku s črnimi dvojaatimi progami, in sicer za bosansko-liercegoviasko spomiasko kolajao. Po smrti imejitelja pripade križec aasledaiku. Ta križec bodo dobili vsi tisti, ki so bili v času zadaje mobilizacije 1912-13 vsaj 4 tedae v aktivni službi in v uporabi, in sicer v področju 1., 4., 7., 10., 11., 13., 15. in 16. armadnega zbora, pri armadoera nadzorstvu v Sarajevu, pri višjih trdnjavskih poveljstvih, pri obmejaih lovskih četah, pri pioairjih, saperjih ia vozaih četah, pri mestaih poveljstvih kot postajai častaiki, pri dopolnilnih okr. poveljstvih kot vojaški evidenftni uradaiki, pri stavbeno-trdnjavskem ravnateljstvu itd. Nadalje vsi, ki so bili v shižbi pri železaiškem, brzojavaem in zrakoplovaem polku. Vsi pomorščaki c. in kr. vojne mornarice, ki so bili ob tem času v aktivni službi. Za spominski križec se je treba oglasiti pri dotičaem povoljstvu, oziroma oblasti, pri kateri je kdo služil. * Tržno poročllo. Vsled izredao visokih cen železa se je v mesecu aprilu prodalo za 25% manj železaih izdelkov kot pa meseca marca. Izkaz za mesoc maj bo pa pokazal nazadovanje za kakih 30—35%. — Ceška živaostenska banka je kupila aeko tovarao usaja, ki je izvea kartela. Vsled tega se bodo ceae asii.ju aekoliko znižale. — Vsled povišanja cea petroloju ima židovska petrolejska dražba v Galiciji izredno veliko čistega dobička. V zadnjem. poslovaera leta je dobila gališka karpatska petrolejska akcijska dražba 1'9 milijona K cistoga dol)ička, — Iz Duaaja poročajo, da se je ceaa pšeaici pri 100 kg za 5 vin. in rži za 10 vin. znižala. Cena koruzi pa je poskočila za 5 vin. - Ogrski židje so pritirali ceae žitu ia moki tako visoko, da so začeli čeSki mliaarji pošiljati moko na Ocrsko. — Kljab temu, da se je cena živini zaižala, še ni padla cena mesu. Iz Bavarskega poroeajo, da je neki bavarski kmet v Monakovem prodal 3 pitane prašiče po 55 vin. na funt žive teže. "Monakovski inesarji -a prodajajo svinjsko meso funt po 80—90 vin. * Za Slov. Stražo je daroval mariborski svečar g. Fran Duhek po marib. podruž. 50 K. Ob tej priliki g. Duheka, ki je vrl katoliško misleč mož, toplo priporočamo. Zlasti čč. župni uradi naj se pridno poslužujejo pri naročilih te tvrdke. — Gospod F. Ilešič iz Sv. Andraža v Sl. gor. in g. Gabriel Elizabeta v Mariboru sta darovala vsak večjo svoto obrabljonih poštnih znamk. Hvala lepa! * Olavna sku|>š>ina štajerskega pododbora Zadružne zveze v Ljubljani se vrši v sredo 25. junija 1913 točno ob 10. uri predpoldne v dvorani hotela nBeIi vol" v Celju. Dnevni red: 1. Delovanje pododbora v prvih petih letih njegovega obstoja. 2. Volitev pododbora. 8. Naše nadaljno organizatorično delo. 4. Prodlogi: a) Dolžnost vsake zadruge je, da pošlje vsako leto k glavni skupščini pododbora vsaj jednega zastopnika; b) Dolžnost vsake zadruge je delati na to, da se okrožnih zadružnih shodov udeleže vsaj načelnik, tajnik in predsednik nadzorstva, po možaosti pa vsi funkcijonarji vsake zadruge. 5. Zelje in nasveti. Letos obbajamo petletnico obstoja štajerskega pododbora, zato je želeti, da pošlje sleherna zadruga k skupščiai vsaj enega zastopnikal Zadružnim pozdravom dr. Josip Hohnjec, predsedaik. * Slovenski obrtnlkl pozarl Opozarjamo na inserat nHiša za obrt" št. 768. Maiiborski okraj. m Maribor. Protestantovski in brezverski Nemci so se z*ačeTi zaganjati tudi v svetovnoznaao Marijino svetišče v Lurdu. Mrzi jim, ker se vesoljao katoliško ljudstvo vsled neštevilnih čudežev, ki se dogajajo v Lurdu, vedno tesneje oklepa Marije Lurške in roma k njej aa leto stotisoce katoličaaov, proseč milosti in zdravja. — Mariborsko vsenemško društvo je priredilo dne 16. t. m. pri Gotzu zborovanje, na katerem je prostozidarski zdravaik dr. Aigner iz Nemcije hotel dokazati, da so lurški ftudeži le sama prevara. Mož, ki je zagrizen nasprotnik katoliške cerkve, je imel smolo. Njegovi ,,dokazi" so se mu popolnoma ponesrečili. O.dlikoval se je le po hujskanju proti katoliški veri in duhovaikom. Zborovaaja so se v izredno velikem številu udeležili tudi katoličani. Splošaa napetost je nastala v dvorani, ko se je oglasil k besedi profesor dr. Medved, da zavrne dr. Aignerjeve trditve. V kratkih stavkih in z odločao besedo je pobijal dr. Medved govornika. V obraz mu je povedal: ,,To ni bilo znanstveno predavanje, bil je le hujskajoc govor proti katoličanom!" Dr. Medved je z dokazi ovrgel vse trditve dr. Aignerjeve. Končao pa je, obrnjen proti nasprotnemu govorniku, zaklical s povzdignjenim glasojn: ,,Vi, g. dr. Aigner! Lurški čudeži se že nad 50 let dogajajo in ko bova midva že trohnela v hladni zemlji, bo Marija Lurška še ravno tako osrečevala-zemeljski rod s cudeži. Vaš napor, škodovati katolišfi cerkvi, je jalov, kajti besede Kristusove se povsod uresaičujejo: Ti si Peter, to je skala, in na to skalo bom pozidal svojo cerkev, in vrata peklenska je ne bodo premagala!" m Sv. Peter niže Maribora. Dne 16. t. m. je po dolgi mučni bolezni umrla veleposestaica Jožefa K"»kol v Metavi. Rajna je bilavzor vrle slovenske gospo dinje. Naj v miru počiva! m Sv. JuriJ ob Pesnici. Pretečeno nedeljo, dne .15. junija, se je vršila tukaj lepa in pomenljiva slovesaost' blagoslovljenja nove zastave dekliške Marijine družbe. Dolgo so se nabirali za to prispevki, ker je zadelo nabiranje od gotove strani na velik odpor, in treba je bilopremagovatirazaepredsodke; karpred nekaj tedni nemudoma pošlje visokorodna groiica Ida F e s t e t i c popolnoma opremljeao krasno družbeno zastavo z dragocenim, z zlatimi črkami obšitim trakom, ih skrbi aabiranja, pa tudi nasprotstva je bilo koaec. Dplga procesija šolarjev-kandidatov za ,,Marijin vrtec" ter članov Marijiae družbe, naposled zastava, se je pomikala med zvoaenjem, molitvijo in petjem iz župaišca okrog cerkve notri pred glavni oltar, kjer je izvršil blagoslovljeaje vlč. g. dr. H o h n j e c. Kumovala je tukajšaja kršcanska vrla ia ugledaa veleposestnica gospa Alojzija Dobaj. Takoj po blagoslovljenju je g. profesor slovesno sprejel nad 90 deckov in deklic, ki so doslej že bili pri sv. obhajilu, v ,,Marijin vrtec"; ti naj bodo sadike za narašcaj 'Marijine dražbe. Prejeli so Marijine znake in podobice Brezmadežne s pravili ,,Marijinega vrtca". Nato je g. doktor v prelepi pridigi, spominjajofi se v uvodu Konštantinovega jubileja, v čegar sporain je bila zastava dobljena in blagoslovljena, podajal mladini nauke, ki jim jih kaže nova zastava, pred vsem jim je priporočal trdno vero, zvestobo, nedolžnost. Blagroval je matere, ki so po vzgledu sv. Ane ta dan Bogu in Mariji izroeile svoje male otroke, kar jira gotovo ne bo nikdar žal, ako ostaaejo staaovitni. Spomnil se je tudi velikodušae dobrotaice, plemenite grolice, ki v krščanske namene po raznih slovenskih krajih toliko dobrega stori, pa tudi dobrotaikom, ki so darovali za zastavo, kar pa se bo sedaj obrailo v družbene namene in za cerkveoe potrebe. Med sv. mašo, ki ,jo je shižil nato g. doktor, so imeli skupno sv. obhajilo otroci ^larijinega vrtca" in Marijine družbe z goreoimi svečami v rokah. Pač ganljivi prizor zavsakega vveselje starišem in drugira, ki so v obilaera štovilu pristopili k sv. obhajilu že pri rani sveti maši, in najbolj za Marijo, kakor je to lepo povdarjal g. govornik. Po konfani slovesnosti, ki je trajala nad 2 uri, so dobili otroci in tudi dekleta Marijine družbe okrepčilo, ki ga je oskrbel cerkveni ključar g. Anton Dobaj. Lepo vreme je povzdignilo celo slovesnost, ki bo ostala v bla' godejnem sponiinu vsem udeležencem. ra Sp. 2erjavcl pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Dne 11. junija je pri slatinskem vrelcu zadušil plin, ki prihaja iz kisle vode, Franca Brus, ki je na me- stu uinrl. Bil je kamaj 20 let star in je bil še-le letos potrjea k vojakom. N. v m. p.! m Orehova vas. Pri nas je vladal že mnogo let zlati mir v občini. Slovenci smo bili edini pri vsakih volitvah. Letos pa se je par nezadovoljaežev zvezalo pri občinskih volitvah z aarodaimi odpadaiki — aemškutarji, ia je hotelo dobiti našo občiao v svoje roke. Ljudje, kateri so aekdaj prisegali zvestobo sloveaski domovini, se letos niso sramovali bratiti z oaimi, ki že od aekdaj sramotijo našo sloveašciao. Nobenosredstvo jim ni bilo preostudao: hajskali so po občini, agitirali noč ia dan, lovili pooblastila, a vse ni nič pomagalo, propadli so! Sloveaska straaka je zmagala v III. ia I'I. razredu, v I. razredu pa so z najvefijo silo prodrli nasprotaiki. Izvoljeni so v III. razredu: F. Pišek, drž. in dež. poslanec; Janez Zigart, Fr. Skodic in M. Kmetec; v II. razredu: Martin Diolar, Fr. Pišek ml., Fr. Primee in Jakob Falež; v I. razredu: Aaton Lobaik, Fr. Puagartnik, Janez Horvat ia Vv. Klasinc. — Slava aašim volilcem, ki so tako odločno povedali, da ae pripustijo, da bi v naši lepi in dozdaj mirni obfiini zagospodovali razni zgagarji, liberalci in nemškutarji! Živela sloveaska Orehova- ia Hotinja vas! m Maribnr. Podružnici SIov. Straže v Mariboru (v mestu in pri Sv. Magdaleni priredita v nedeljo, 6. julija ob 3. uri popoldue na vrtu gostilne Krajnc v Radvanju ljudsko veselico. Spored obsega petje, godbo, javno telovadbo in razne ljudske zabave. Začetek ob 3. uri popol. Vstopnina 30 vin. za osebo. Preplačila se hvaležno sprejemajo. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v nedeljo, 13. julija. Slovenci in Slovenke iz Maribora in okolice, prihitite v nedeljo, 6. julija v obilnem številu v Radvanj. m Sr. Peter niže Maribora. V nedeljo, 22. t. m. po večernicah uprizore pri nas mariborski diletantje (žlani Marijine družbe) igrokaz v treh dejanjih: nDon Fernando, strah Asturije". Pridite v obilnem šterilu! m Kamnica. Dne 22. t. m., šesto nedeljo po binkoštih se bo vršila na prijaznem griču Sv. Urbana cerkvena slovesnost v proslavo Konštantinovega jubileja. Iz Kamnice bo šla po rani st. maši procesija k Sv. Urbanu, kjer bo ob 10. uri procesija s presv. Rešnjim Telesom. Nato bo imel povsod priljubljen in poznan pridigar gospod. dr. Anton Medved jubilejno pridigo, kateri bo sledila slovesna sv. maša. Prebivalci mariborske okolice pridite mnogoštevilno 22. junija k Sv. Urbanu, odkoder se ponuja lep razgled po slovenski domovini! m Hoče. Dno 29. junija bo na občnemu zboru naše Kmečke hranilnice in posojilnice govoril g. nadrev. Vlad. Pušenjak, na kar že danes opozarjamo. — Naši nOrli" se pridno pripravljajo na katoliški shod. Phijski okraj. p Ptujske novice. Ujnrl je na Ptuju preteceni teden g. Aaton Peagov, tajaik okrajnega zastopa ptujskega. Bil je pravicea in pri ljudstvu splošno priljub\jen mož. N. v m. p.! — Skrlatica na Ptuju ia v okolici še vedno ni preiiehala, ampak se skoro še vedno širi; po aekod so obolele cele družine. Naj bi vendar stariši takoj, ko zapazijo na svojih otrocih prve znake te bolezni, poklicali zdravniško pomoč! V zadajem času se je ta nevarna bolezea lotila tudi odraslih. — Kreeviasko bralno društvo priredi s sodelovanjem Dekliške zveze prihodnjo nedeljo, dne 22. junija, v gostilniških prostorih g. Potočnika v Krčeviai pri Ptuju ve^elico s sledečim sporedom: 1. Petje. 2. Saljivi prizori. 3. Gledališka igra: ,,Marijia otrok". Začetek je točao ob YA. uri popoldne. Na mnogobrojno udeležbo vabi uljudno odbor. p Sv. Barbara v Halozah. Letošnji 9. junij bo v zgodovinski knjigi barbarške lare zabeležen z zlatimi črkami. Ta daa je v naši razsežai župniji podelil naš prevzvišeni g. kaezoškof 465 otrokom zakrament sv. birme. Ko se je Prevzvišeai aa predvefier pripeljal v našo faro, ga je najprej sprejelo aaše ljudstvo pri slavoloku v Dolanah pri Majceaovičevi kapeli. Najprej se je pokloail škofu domači vl5. g. župaik v spremstvu dragih 56. gg. duliovnikov, ki so Prevzvišenega pozdravil v jederaatih besedah. Nato je v imenu šolske mladiae pozdravila škola šolarica Ana Brlek iz Gradišča, Antoa Milošič v imenu mladeniške Marijiae dražbe, Aaa Kozel v imenu dekliške Marijine družbe in naš vrli župan g. Anton Štumberger v imeau občin. Prevzvišeai se je vsakemu posebej zahvalil. Po izvršeaih obredih se je vršila izkušaja šolske mladiae iz veroaauka. Otroci so zaali izvrstao. Ko se je zmračilo, je vse vrelo okoli župaišča. Prišla je doaiača godba, ki je pod vodstvom g. kapelnika Mihaela Kranjca iz Slatine aapravila krasno podokaico Prevzvišenemu. Nato so zapeli domači pevci pod vodstvom organista Franca Zagožeaa. Kako veseli so bili godci ia pevci, ko je prišel Prevzvišeni med aje in se ž njimi pogovarjal. Vrh najvišjega griča, ki se vidi iz župaišča, je pa umetao razsvetlil Aaton Arbeiter, tako, da se je lepo videla umetaa monštranca in začetae črke škofovega imeaa: ,,M. N.", ki so se vedno obracale. Pozna no6 nas je ločila od župnišča. Drugi dan ob 8. uri zjutraj se je zopet zbralo maogo vernikov in šolska mladina pod vodstvom svojega uftiteljstva, da bi spremila nadpastirja v krasao ozaljšano farao cerkev. Na sredi pota v cerkev je Prevzvišeni blagoslovil krasno kapelo s kipom presv. Srca Jezusovega, katero je postavila blaga družina Reicher tik ob cesti. Poleg te kapelice se je blagoslovilo še več drugih svetih podob, ki so visele pri kapeli. Nato se jc Prevzvišeai podal v spremstvu gg. .duliovnikov v cerkveaih oblačilih v cerkev. Prišedši v cerkev, je blagoslovil najprej krasno mašno obleko zelene barve, delo ia dar blage gospe baroaice Kiibeck iz Borla. Potem je Prevzvišeni daroval sveto mašo. Po sv. maši je bila krasaa pridiga o presv. Srcu Jezusovem. Marsikatero oko se je solzilo, ko je Prevzvišeai vzpodbujal vernike k češčenju presv. Srca Jezusovega. Navedel je tudi velike zasluge damačega preč. g. župnika, ki je od zadaje birme do letos porabil 35.000 kroa za po- pravila ia olepšavo božjili liramov. Sedaj je ustaaovil družbo za popravilo stare lar.ne cerkve sv. Katariae. Prevzvišeai je daroval velikodušao 100 K, da se popravi zapužčeaa nekdanja faraa cerkev sv. Katariae, katero je Prevzvišeni pred svojim odh.odom osebao obiskal ia si jo ogledal. Po pridigi se je vršila sveta birma. Le prehitro so minale vesele ure, ko je bil aaš, nad vse ljubljeai aadpastir med aami. Vznak svoje aeomajaae udanosti ia hvaležaosti smo mu postavili še slavolok na mejilare v Okiču z aapisom: ,,Naj za trud Vam Ekseleaci v nebo pletejo se venci". p Cirkovce. V nedeljo, 29. t. m. prirede katoliški rokodelski pomočniki v Mariboru izlet k nam in uprizore ob tej priliki burko v dveh dejanjih nTrije tički". Predstava se vrši popoldne po večernicah v hranilničnih prostorih. p Žetale. čebelarska podružnica za rogaški okraj priredi 22. jnnija ob 3. uri popoldne podučni shod pri čebelnjaku g. Mikolič t Zetalah. Predavat pride g. Jurančič. Ljutomcrski okraj. 1 Ljutomer. Pri ijnesečaein sestaaku Dekliške zveze v nedeljo je zapel pevski zbor par micnih pesmi pod vodstvom našega aeutrudljivega pevovodje g. Zacherla. Prisrčaa hvala! Za tem nam je g. voditelj v svojem govoru podal mnogo koristnih naukov. Govorile so še: Micika Krajnc, Marija Babic in Micika Karba. 1 St. Jurlj ob Ščavnici. D'ae 8. junija smo ime- li pri Sv. D.uhu aa Stari gori v jurjevški žapaiji telovsko procesijo. Bil je lep dan in kakor nalašč za tako vzvišeno češcenje. Sv. Diuh je tudi sicer lep kraj in treba je bilo le še nekaj olepševalnega dela, da je obhod po prosti, zdravi aaravi bil res veličasten. K lemu so tudi precej pripomogli aaši veteranci v dru- žbi z maloaedeljskimi. Zbralo se je dokaj lepo število naših krepkih slovenskih veterancev v veličastnem sprevodu, da počaste Najsvetejše. Vse bi bilo prav, samo to se zdi cloveku skoraj neumljivo, da naši ve- teraaci nimajo tistega poaosa na svoj materai jezik, jda bi rabili sloveaski jezik za poveljni jezik. Vemo, da se maogi veteraaci še vsaj nekoliko zavedajo svoje ?;avedajo svoje narodnosti. Veteransko društvo ni ob- .Vezao, ampak je kakor pristop tako tudi izstop prost da torej društvo kot prostovoljno sme svoj materni je- fzik rabiti kot poveljni jezik. Ne najdete širom naše- rAvstrije naroda razua slovenskega, kateri bi si hotel sivoj poveljai jezik izposoditi. Upamo, da naši veteran-  ci kot pošteai možje ta nedostatek poravnajo in v pri-  hodaje kot zavedni, slovenski veteranci nastopajo.  1 Mala Nedelja. Čebelarska područnica priredi v nedeljo, dne 29. t. m. popoldne ob treh pri čebelnjaku g. Jož. Znidariča v Drakovcih, poučno predavanje in praktifino razkazovanje čebelarskih opravil. Predava g. Jurančič. 1 Sv. Jurij ob Sčavnici. Tukajšno bralno drnštvo priredi v nedeljo 22. junija veselico z dvema gledališkima predstavama: nV tem znamenju boš zmagal" in nZakleta soba pri zlati goski". Sodeluje domači pevski in tamburaški zbor. 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Dekliška zveza priredi veliki dekliški Bhod za Marijine družbe in zveze dne 6. julija. Natančneji spored se objavi. Slovenjgraški okra]. s Slov. Gradec. Nobea izmed liberalnih listov ni tako laznjiv irThmavski kakor na Kraajskem izhajajoSa ,,Sloga", katero aam še par liberalaih advokatov vedno vsiljuje. Zadaja številka tega kranjskoliberalaega lista je prinesla članek iz našega mesta proti dr. Verstovšeku. Toda laž je, da je prišel 51aaek iz aašega mesta, to zanikajo tudi vsi liberalci, ki zaajo pisati. Ker je v člaaku toliko besed iz koaiiteorja in sv. pisraa, je spisal clanek za to plačani znani penzijonist. Hud je, da je dr. Verstovšek napadel v državaem zboru Poljake. !Ali jih naj hvali, ker so vedno proti drugim Slovanom nastopali? Dr. Verstovšek jih je napadel, a na željo Poljakov se je spor poravnal, posredoval je dr. Susteršift, a ne tako, kakor laže ,,Sloga". Poravnava je bila častaa za obe stranki. Istotako je ,,Slogiaa" laž, da še dr. Verstovšek ni aikdar imel stvaraega govora proti dr. Hohenburgerju. Kdor tako govori, še ai čital njegove knjižice o delovaaju Hoheaburgerjevem. Toda hudobni ljudje tudi resnice nocejo prizaati. Svetajem liberalcera, posebao pa ..Slogiaemu" penzijoaistu, da vzame v roke dr. Verstovšekovo kajižico ,,Hohenburgerjev sistem". ' s Šoštanj. V nedeljo, dae 12. junija t. 1. se vrši ob 541O. uri dopoldae v hotelu Rajšter v Soštaaju zborovaaje, na katerem bo o sanaciji šoštaajske posojilnice poročal državai in deželai poslaaec dr. Verstovšek. Vstop imajo le udje šoštanjske posojilaice. s Sv. Duh aa Ostrem vrhu. Skofova vizitacija ia sv. birraa dae 27. majaika se je takaj prav dobro obnesla. Graški kaezoškof se je prepričal o vernosti takajšajega sloveaskega ljudstva. Dae 29. junija pa se vrši pri nas občni zbor Katoliškega izobraževalnega društva. Govorit pride g. prof. dr. Kohajec iz Maribora. Ta daa bosta 2 božji službi. s Marcnlitrp. Dne 22. junija ob pol 10. uri dopoldne se vrfi tukaj blagoslavljanje nove zastave mladeniške Marijine družbe. PridiguJ6 organizator mladine veleč. g. dr. Hohnjec iz Maribora. Popoldne pa gremo na Remšnik k skupnemu sestanku Mladenišhih zvez iz DravBke doline. s Stari trg. Zaradi birme na 22. t. m. v Starem trgu ne bo shoda J. S. Z. Kedaj da bo, se pravočasno naznani. s Škale. Bralno društvo priredi 22. t. m. ob 8. uri popoldne gledališki predstavi ..Igubljen sin" ia nSmrt pravičneRa". Pridite. Ccljski okraj. c Celje. Socialni demokratje rogovilijo tudi v naših krajih. Nestrpnost rdečih kolovodij je daii za dnevom hujša. V maloštevilnih tovarnah v Celju in o- kolici bi ti ljudje radi imeli pri delavstvu glavao komando. Zal, da jim gre mnogo pridaib slovenskih delavcev na liaianice ia pristopa v njihovo organizacijo. Smilijo se nam ti ljadje. Cel tedea trdao delajo po tovaraah in drugih podjetjih, da zaslužijo sebi in svoji drnžiaici skorjico kralia, a ko pride sobota, mora ubogi trpin hočeš nočeš odrajtati v nenasitao socialno-demokraško malho težko zaslužeae peaeze. Kaj ima ubogi delavec od socialaih demokratov? Deaar, katerega enkrat dobijo socialni demokratje oziroma njihovi židovski voditelji, je izgubljen na veke. In 6e je tudi delavec plačeval leta in leta v ajihovo blagajno svoje doaeske, veadar, ako ostaae zvest sveti veri in materiaemu jezika, mu ne dajo niti tedaj podpore, ko jo najbolj potrebaje. Krščanski delavec! Za te ni prostora pri socialaili demokratih! Ako še nisi, pristopi v pravo delavsko orgaaizacijo, katera je Jugoslovaaska Strokovaa Zveza! c Sv. Jurli ob južni železnici. Doe 14. junija je bil neki mlad uzmovič zasaeen v Hrenovi hiši v Hrušovcu, ko se je splazil pri okau vhišo. Sirotek je prosil, pa vendar se ga ai pustilo izlezti, dokler ni prišel orožaik. Tiat je iz D,objega ter ima aa vesti še več tatvin. e Dramlje. G. Jarnovic pripoveduje svoje sanje Tomažu Mastaaku. Tomaž: ,,Bober dan, gospod Jarnovič!" — Jarnovič: ,,Zdravo, pa da si vendar prišel, ljubi Tomaž, da imam vsaj enega, kateremu iz srca lahko potožim svoje strašae sanje, ki so me mučile aocojšnjo aoč." — Toraaž: ,,No, so tb pa meada saaje tako zdelale, da tako obapano izgledaš".— Jarnovic: ,,Ce bi bil ti imel saaje, katere ti bom povedal, bi se tudi nic bolj korajžaega ae čutil kot jaz!" — Tomaž: ,,No, le hitro povej, ker daaes nimam veliko casa. Mislim si, da se ti je gotovo kaj sanjalo o volitvah". — Jarnovič: ,,Uganil si! Sanjalo se mi je, da smo imeli občinske volitve; vrgli smo se mi liberalci z vso zvijaco aa III. razred, pa zlomek, niti eden od nas liberalcev ni bil izvoljen." — Tomaž: ,,No, ne straši se, to so le sanje, v resnici nas pa ti preklicani kočlarji ne b'odo pustili tako aa cedila." — Jarnovi6: ,,Saajalo se mi je dalje, da so nas voliloi II. razreda ravno tako podrli". — Tomaž: ,,No, o II. razredu je pa tako nam zaman govoriti; ker v istem tako brez sanj propademo." — Jarnovič: ,,Pa tudi o I. razredu se mi je sanjalo, da so vsi tisti volilci, s katerimi sem že marsikateri literček ta sladkega spil, nam liberalčkom debele fige pokazali in so s Kmeeko Zvezo volili". — Tomaž: ,,Sanje so sanje. Vresaici pa bo vse bolje za nas". — Jaraovič: ,,Moje sanje se pa vsikdar rade uresaičijo ia 6e se še te, potem jo pa raje nazaj proti Hrvaškem popiham, kakor da bi tukaj v Dramljah te bridkosti premišljeval". — Tomaž: ,,No, 6e bi res mi liberalci propadli, bi le bil ti vsega kriv, ker Drameljčani so se začeli zavedati tvojega dela; posebno o zadevi v Jazbiaah se po celi obcini govori ia huduje. Jaz te zagovarjam, kolikor mi je mogoče, Drameljčani mi pa pravijo: ,,Kdor zagovarja takšae, ai ai6 boljši od njih." — Jarnovič: ,,Tudi o jazbinski zadevi sem imel strašae sanje, o katerih ti drugokrat ve6 povem, ker danes sem tako utrujea, da si moram nekoliko pocitka privoščiti. Zahvalim te, Ijubi Tomaž, da si prišel, olajšal sem. si vsaj nekoliko svojo vest, čeravno daaes nisi imel tolažilnih besed za-me, boš pa drugokrat to popravil, ker upam, da bodeva imela priliko v kratkem o tem kaj več govoriti. Srecao, Tomaž!" — ,,Na svidenje, Jarnovift!" c Vransko. V sredo, dne 11. t. m., je izbruhnil požar v sredini trga, ki bi bil lahko v kratkem 5asu uaičil celi spodaji del trga s cerkvijo vred. Zgorel je kozolec in svinjaki g. Oseta. Samo slučaju, da ni bilo vetra, in pa marljivosti požarnih brainb, posebno domače, se je zalivaliti, da ni bilo večje nesreče. Cudimo se samo, kako je bilo mogoce dovoliti kozolec in zraven skladišče za drva v sredi trga. Upamo, da bo ta nesreča merodajne kroge izpametovala, da se kaj takega ne bode veft dovolilo. o Hmelj. Iz Zatca se poroca, da znaša cena za ceški hmelj 160—168 K za 50 kg, za tuji hmelj pa 130 do 145 K. Ker se je vreme zadaji čas izpremeailo ia so sledile vročim dnevom precej hladae noci, je rast limelja na Ceškem nekoliko zaostala. Ker so se pojavili razlicni mrčesi, škropijo kmečki hmeliarji pridno hmeljeve nasade. Ce ne bo listje odpadalo in če bo vreme ugodao, je prieakovati dobre limeljske letine. V Belgiji hmelj vsled lepega vremena ugodao raste. Ker mrčes nadleguje nasade, je cena belgijskerau hmelju že sedaj visoka. Na Angleškem so se pojavile v velikem številu razliftne hmeljske mulie in uši. Hmeljarji perejo s pomoejo posebnih strojev rastliao, ki je drugače lepo razvita. Iz Ogrskega porocajo, da obeta limelj izvrstao letino. Rastliaa je zdrava in brez vseh škodljivih mrčesov. — Neka aaglešua tvrdka je izdelala aovo sredstvo proti listnim ušem. Sredstvo, ki je popolnoma priprosto, se raztopi v vodi ia je takoj dobro za škropljeaje. Glavni zastopaik tega sredstva proti listnim ušem je Viktor Kraus, Zatec na Ceškem. c Sv. Jurij ob juž. žel. Dne 29 junija po večernicah se vrš občni zbor Dekliške zvezo v Kat. domu. Govori Pepica Senica. Osnuje 86 dekanijski odbor. Povabljene so mladenke cele dekanijo in sosednjih župnij. Pozno sv. opravilo je pri Sv. Ahacu tik Grobelnega; od 10. vlaka se že prav pride, ker je najprej procesija. Brežiški okraj. b.jBrcžice. Zadajo nedeljo sem imel po dolgi dobi srečo, slišati krasno petje in godbo. V Narodaem Domu sta namree priredila koacert pevski zbor brež' ke Citalnice ter salonski orkester iz Krškega. Kar naslišati se aisem mogel, kako je valovilo morje glasov v prelepem abraaein soglasju, ki cloveka aehote gane, aekako povzdiguje ter te aaredi plemenitejšega. Toda domov grede kakor da sem padel iz nebes: po aekaterih kržmah in tu pa tam aa cesti sem moral poslušati tako živinsko grdo vpitje, da mora človeka v srcu zazebsti, 5e pomisli, kako surovega srca morajo biti ljudje, ki delajo takšne glasove. Od kod vea-. dar to, da po naši okolici tako aaglo izgiaja vsako lepo petje? Ali ne, ker alkohol, ki prazai mošnje, tadi grla suši in srca posarovi? Lepo Posavje, ali hočeš v pijaačevaaju in surovosti zapraviti vso svojo čast? Zdrami se, dokler je čas! b Dobova. Dae 12. t. m. ob 542. uri zjutraj je izbruhail pri Jožefu Cvetku ogeaj, ki je uničil vso spravljeao krmo (8 vozov), kolarnico z gospodarskim orodjem, sosedu trgovcu Perger hleve in 16 svinj. — Mirno vreme in spretaa pomoc spretnih Mihalovčanov z aovo brizgaloo sta zabranila, da ni postala vas Dobova žalostao pogorišče. Vzrok požara je neznan; eai krivijo neprevidnost, drugi zlobno roko. -Občaa želja tukaj in potreba je, da si tudi Veliki Obrež omisli eaako izvrstao brizgalao in ustanovi požarno brambo. Poklicaai činitelji pa aaj skrbe, da se bo v gostilnah, katerih je 7, izpolajevala postava o policijski uri in spoštovala nedeljska tihota ter inir. b Pišece pri Brežicah. Pokopali smo v soboto, dne 14. t. m., Pleteršnikovo Tiončko. Ne le domačini, temveč vsi, ki so kedaj našo lepo župaijo obiskali, pozaajo dobro blago pokojnico in bodo tudi razumeli jok ia solze v Pleteršaikovi hiši ter ob grobu. Sijajea pogreb, katerega se je udeležila šolska mladina z ueiteljstvom, petero duhovnikov z dekaaom, požaraa bramba, belo oblečeae deklice z veaci, pesmi-žalostiake v hiši in na grobu, poslovilea govor ob jami, jasao pri6a, kako plemeaito srce je nehalo biti. Sveto je živela, sveto je umrla. Daleč okoli ne boš našel takšne bratovske ljubezai, kot je v hiši Pleteršaikovi med dvema bratoma, profesorjem Maksom in oficijalom Josipom, ter dvema sestrama, gdft. Mimiko ia sedaj umrlo Tončko, ki je vodila gospodinjstvo. Vsi štirje so ostali v življenju samski ter sivso svojo Ijubezen medsebojno delili. Dolga, mučaa bolezea je iztrgala kruto prvi listic iz te 4peresae deteljice. Blagim ostalim naše srčao sožalje! b Rajhenburg. Liberalci v službi antikrista. V ,.Slovenskem Narodu", št. 126, se je spravil naš znani Sokol in vnet pospeševatelj požarne brambe nad -,,klerikalnega" zmaja, ki odpira svoje žrelo nad ,,aaprednim" Rajhenburgom. Cela kolobooija, ki se ponuja v ,,Slovenskem Narodu" veraim naprednjakom, nam kaže v prvem hipu, da se giblje vse mišljeaje in delovanje naših liberalcev v duhu antikristovem. Dokazi: Najprvo hvali požarno brambo, da se ne udeležuje cerkvenih procesij, češ, da bi bila to ,,štafaža" — Zdaj torej vemo vsi, zakaj so cerkveae procesije za štafažo! Verno ljudstvo gre k procesijam zato, da pokaže javao svoje versko prepricanje, a liberalec, ki ne more v procesiji pokazati svojega verskega prepričanja, ker ga nima, pa pravi, da je ,,hvalevredno", ee se kako društvo izogne ,,službeaega nastopa" ob lakih priložaostih, ker to bi bila le štalaža. Seveda, če je pa treba iti na kako veselico požarae brambe, tam pa aiso požaraiki za štafažo, ampak čisto v svoji službi, ker gasijo — svojo žejo. Liberalao srce dopisniku seveda ae pripusti, da bi se ne obregnil zaničljivo ob naše Orle, ki so že veckrat pokazali, da se toliko zmeaijo za napredao čukaaje kakor za lanski saeg. Tudi radovoljno prepustijo Sokolom njihove ,,vzvišene ideje", ki jih bodrijo v boju proti ,,6rni svojati". Oh, to mora biti pa6 strašenboj, da se je dopisnik povspel do navdušenih besed: ,,Bratje! Ne strašite se boja, ae zaoja, krepko naprej do cilja!" Sokol, antikrist, v boju zoper društvo, ki priznava katoliška, \erska načela! Gialjivo je čitati, kako svetuje hinavska liberalna daša našemu neumorno delavnemu g. župniku, kje si naj nabira zaslug za aebesa. Pravi namreč: ,,Tu se vrše v nekaj tednili občinske volitve, ki ne dajo mirao spati g. župaiku Cerjaku . . . Priporocali bi mu, da posveti svojo skrb raje nedogotovljeni cerkvi, tam si bode stekel več zaslug za nebesa, kakor pa v besaem straakarskem političaem boju." — Kako milostao! Liberalen dopisuaček, ki še niti pojma nima, koliko skrbi in dela je imel in še ima gosp. župnik z novo cerkvijo, bi rad svetoval komu, kako si naj nabira zaslug za nebesa! Pri sebi naj pogleda, če si je že kaj zaslug slekel za nebesa, da ga ne bo spodil sveti Peter radi pomanjkaaja zaslag izpred aebeških vrat. Med svet trobi veliko laž, da je delo pri cerkvi ustavljeno. Se pozna, da ga ni nikdar v cerkvi, ker drugače bi nioral zaati, da se skoro vsako nedeljo ozaaajuje, naj se iaraai požurijo, daizvršijo planiranje in druga dela pri cerkvi, ker bo že 2. julija prihodnjega leta posvecena. Vse verao Ijudstvo širne Sloveaije se že veseli tega dneva, a liberalni rajheaburški antikrist je dovolj podel, da imeauje one, ki so pomagali k temu velikerau delu, zaslepljeae kmete. — Kdor torej kaj žrtvuje v verski aamea, je zaslepljen. Vsi dobrotaiki iz vseh slovenskih dežel in kar vas je če drugod po svetu, veste zdaj, kakšai ste. Vi ste zaslepljenci! Pa 6o pridete kdaj pogledat aašo aovo prekrasao Marijiao cerkev in obiskatnaštrgRajhenburg, ne ozirajte se nič na naše liberalce, ki so pri nas še bolj hudobni, kakor pa dragod, a hvala Bogu, brez mofti. H koncu je vredoo, da pokažemo našim ljudem, kakšea strah ima liberalai aotikrist pred prihodajimi obfiiaskimi volitvami. Pravi namreč: ,,Napreden Rajhenburžan, gorje ti, kadar bo zagospodaril nad teboj ftrni klerikalizem s križem in palmo v roki, a v srcu s hinavščino in brezmejnim sovraštvom. Stopinaplaa! da te ne zasužnji oni, ki mu je vera le orodje, s kojini hoče zagospodariti." Iz teh besed razvidi vsak čitatelj, kako se boji hudifi križa. Ce so pa vsi Rajhenburžaai taki, da bi se bali križa, kakor nerodni in antikristovega duha prepojenidopisnik,,SlovenskegaNaroda", je pa drago vprašanje. b Kapele. Poaašamo se lahko Kapelčani, da sino v zvezi s svetom po brezžieoem brzojavu; toda bilo je to le en daa miaulega tedaa, ko so imeli oddelki vojaštva aa aašili krajih nekake vaje ter so tudi pri nas napravili postajo za brzojavljenje po mebkem zraku brez žice. b BrežiCP. V nedeljo, dne 29. junija se vrši ob 3. uri popoldne pri g. županu Zorko shod J. S. Z. Poročat pride g. Vekoslav Zajc. Najnovejše. Državni zbor. V torkovi seji je nameraval predfeeclaik dr. Sylvester pozvati zboraico, da častita aemškemu cesarju ob njegovi 251etaici. Slovani so se temu uprli. D r. K o r o š e-o je v imeau Hrvaško-slovenskega klaba izjavil, da njegov klub proti cesarju ViIjema kot zavezaiku aašega cesarja aima ničesar, da pa častitka zboraice ae bi bila umestna. Ako bi se pa kaj takega zgodilo, bi člani kluba klicali: ZivioHabsburg! Ceški poslaaec Choc pa je opozarjal, da se tudi ob slavaosti raske carske rodbiae Romanovov ni skleaila nobeaa izjava. Njegov klub bi izjavo za Viljema spremljal z ropotom in protestom. Poljaki so dali na zaaaje, da bi se pri aaimeravani čestitki odstranili iz dvorane; ravao tako katoliški Cehi in mladoeehi. Vsled tega je predsedaik opustil nameravaao čestitko. V tej seji je govoril tudi dr. Verstovšek kot poročevalec manjšiae in je povdarjal stališce Sloveacev nasproti vladi in večini. Govornik je grajal vlado ia veftinske straake, ker hočejo preko Jugoslovaaov uzakoniti v Trstu italijaasko vseučilišče, med iem ko se 70.000 tržaškim Slovencem niti eae ljudske šole ne privošči. Govornik je pozival, naj se odslej veadar bolj resao ozira na zahteve Jugoslovanov. — Daaes bo aajbrž glasovaaje o začasaem proraSunu. Ta dan bo tudi posvetovaaje klubovih aačelnikov, kaleri bodo določili, ali bo državni zbor zboroval tudi v juliju ali ne. Kakor so razmere v državni zbornici, v juliju ne bo zasedanja, teravefi se bo isto začelo še-le oktobra. Poslaaca dr. Korošec ia dr. Verstovšek sta dae 17. t. m. posredovala pri miaistrskem predšedniku grolu Stiirgkhu glede važnih gospodarskih vprašaaj, zlasti pa glede povzdige zadružaištva na Spodnjem Stajerskem. Volitve na Moravskem. V torek so se vršile volitve za skupiao kmečkih občin. Izvoljeaih je v čegkem delu 12 katoliško-narodnih Cehov, 13 agrarcev in samo 2 liberalca. V ožji volitvi je 7 katoliških Cehov, 4 liberalci, 9 agrarcev in 2 divjaka. V aernškem delu pa je izvoljeaih 11 nemških aaprednjakov, 1 krččaaski socijalec in 1 nemški radikalec. V ožji volitvi sta ea nemški naprednjak in en apmški radidalec. — Umrl je državai ia deželni poslanec p. Tomaž Šiliager, voditelj katoliških Cehov na Moravskem in uredaik ,,Glasa". * Na Balkanu. Brzojavka ruskega carja na bolgarskega carja Ferdiaaada in srbskega kralja Petra dosedaj še ai popolnoma dosegla svojega nameria. — Bolgarija stoji slejkoprej na stališču svoje pogodbe s Srbijo ia pripozaa rusko razsodišče ediao-le z ozirom na tisto ozemlje, o katerem v pogodbi ni natančae določitve ter je vsled tega sporno. To svoje stališče je bolgarska vlada tudi povdarila v odgovoru, ki ga je 15. junija izročila srbski vladi v Belgradu. Srbija pa odklaaja pogodbo ter bi najrajše potom ruskega razsodišča tadi južao Makedoaijo dobila v svoje roke. — Potem je ruska vlada sprožila nov mirovni poskus. Pozvala je aaimreč zvezne balkanske državfe, naj se vrši sestanek vseh, miaistrskih predsedaikov v Petrogradu. Srbska, grška in čraogorska vlada so se povabilu že odzvale. Bolgarija pa je izjavila, da se udeleži posvetovanja le tedaj, ako se poprej izvrši razoroženje zavezoiških armad. Potres na Bolgarskem. V osredju Bolgarije je bil zadajo soboto velik potres, ki je napravil velikansko škodo. V okolici Orohovice in Tirnove je ubitih ;iad 300 oseb. Mesta Golija, Tiraovo, Orehovica in Leskovec so uničeaa.