GLASILO SLOVENSKE N
NE PODPORNE JEDNOTE
o> Hi., pondelkk, 9. aprila (April 9), 1928.
dTfiV<—NUMBKR ftš
Običajni poNtiini 'ipikti*
piv pnm. voiiivami
Kandidat« ntefejo blato drug v drngoga, —- Tekma Je v sama-k«, Mo 4nil drugega onW!e boU a blatom la lulo bolj glas-no krm., da Ja nedolžen kot
V Londonu Je rekel, da so bres dela samo oni, ki "nočejo d«.
lati.'!
Majhna pridobitev v januarju Jn februarju ne odtehta tega fakta. - Procea kapitalistič-nega goepodarAega razvoja
Profesor Scott Nearing pravi,
da aopet otivi pod novim vodstvom.
Washington, D. C. — Kitajska revolucija, ki se jo dozdevno prod enim letom zmagovito pomikala proti sever ju, je bila u-stavljena in ni mrtva. Tak jo zaključek Scott Nearinga, profesorja ekonomije, ki je predaval o "Sovjetski Rusiji in Kitaju" v tempeljnu tipografskih dslsvoev v Washingtonu. Nearing so je vri$, z Rusije nedavno in pri tem potoval preko Kitajske v Združene države. Naglašal je, da so nacionalistično stranko, ki jo je ustanovil dr. Sunjataen, financirali kitajski trgovci in seo0JUkčni posestniki, da so ji pa «brnili hrbet v trenotku, ko so opazili, da se program razteza tudi na tkijezemafte lastnik«. — Ruska propaganda, ki se je raz-lirila mod kitajsko ljudstvo, je omogočila uspehe lansko spomlad, tako da je zmagujoča nacionalistična armada dospela do Hankova in Sangaja. Ali ravno ta propaganda o sploinih človeških pravicah je ostraiila kitajske trgovce in zemljiščne posestnike tar povzročila, da se je general Kajšek izneveril revoluciji.
Nearing je dejal, da zbukne nova revolucija pod novim vodstvom in da bo močnejša in »II-nejša, kot katera prejšnjih. Po njegovem mnenju b«lMandžuri-ja mogoče središče bodoče revo-
London, 7. sprila. — Henry Ford, ameriški svtomobilski ranim at, je rekel včeraj, ko je prišel v London, da so vesti o brezposelnosti v Združenih državah "sama laž."
Časnikarski poročevalci so gs vprašali, če je res, da je štiri milijone brezposelnih delavcev v Ameriki.
"Lahko jih je petdeset milijonov, ampak to so ljudje, ki nočejo delati," je dejal Ford.
"Vesti o ameriški brezposelnosti so izmišljene. Jamčim vam da ni niti ene krušne Unije v a-meriških mestih," je nadaljeval modri Ford.
Km pun poslanec Je pn_pr*pr«*ii ; Igro v new jersey sk! nižji sbor-
niel.	EjK^
1 --
Trenton, K. J. — Zvijačne po-tese «o spremljale delavsko od« škodninsko predlogo, ki Je povišala tedensko odškodnino od $17 na |90.
Senat jo naj prvo sprejel predlogo» ki «o Jo podpirali strokovno organizirani delavei kot najbolj važno predlog« «i delavce. Nižja sbornlea J« makaimym odškodnine v zadnjih letih znižala na 919. Ko ao voditelji zenata slišali kaj m J« zgodilo s prod-log«, ao odložili saaedanje, da preprečijo predlogo.
Nato J« nižja zbornica uvaše-vala svoj amendment in sprejela 190 t«d«nske odškodnine in
J®	rit i ji J i* i^l a
natako taktiko. Ta dogodek spominja čitatalje aa predlogo o mirnem plketiranju Izza lote 1991. i
V zbornici Je bllA predlošena slamnata predloga J* Zbornica bi Jo bila sprejela, ako bi so no bil oglasil naki poslanec, naklonjen delavstvu In Jo pošteno ob-dola!. Premetena poteaa je >Ha razgaljena In oAtei pradloga Je bila poslana sbornlčnamu pl-■orju, id i, j<	S:
Delavci «o priborili več iiii^iiv, lagvbili ao konservativci la II-beralcl. JE5
Washington, D, C. - Senator Gooding iz Maha, Član senatnega praiakovalnega odseka, ki se bavi s rudarsko etfcvko in premogovno krt»«, J« 'hud na premogovniške magnate. Zadnji petek je dejél v senatlu, da so veli-ke premogovniške ) družbe največja zapreka prt reševanju pre-
Chicago» 1U. V Chicagu je tako, kot y drugih velemestih in Industrij zida središčih. Politično organiziran je liredno majhen drobee delavstva, ogromna večina p« prihaja na shode pto-feaijonalnÛj pohtlčarjev atsirlh strank, dafcem delajo žtafažo profesijonsinlm polltičarjem, s-11 da se zriavajo, ko polttMarJI mečejo blato drug v drugega aH pa tekmujejo m«d seboj, kdo bolj glasno )*rlči, da j« nedolžen kot novorojeno dete. Tu s» smejejo, dalsjq dovtip«, ploskajo ln fnè' mislijo Jllč. Kadar govornik Wbft zadone i veliko kopo bla* ta' nazprotnlka, takrat zlodl plo-/skènja, da se ozračje trese v dvorani. It) če so nekaj dni kasneje na n*"protnikov«in shodu ln ta dobro pogodi zvojega nasprotnika s Izredno velikim kosom blata, «e zopet amejejo in ploskajo, kakor klovnu v cirkusu, kadar napravi dober dovtlp.
Primarne volitve bodo prlhorf-aji torek, kampanja se bliža h koncu ln Idgtčno se vsak kandidat potrudi, da dobro pogodi svojegs nasprotnika, na pusti na nj«m nobene dobre dlak«, obljubi vse, tudi luno s neba, ako bi Jo vbllloi zahtevali, pa i veliko
ki ga je njegov nasprotnik na-mm vanj* Start strank« «o počepi J«Éa v frakcije. Vflaki frak-«IJI načelu j* nekaj profoeljooal*
London, Anglij«. L t — Volitve v okrajni svet Londona se vrže vsaka tri leta. T» volitve ee razlikujejo od volitev v okrajne zvete drugje na Angležem, ker so posebno važne politično in socialno.
Znano Je, da ao bili v londonskem okrajnem svetu skozi v«č lit natfoilu «rtvnicipljalni reformatorji, To J* aovp Ime za lfcn-servativce. V Času. ko so blll aa krmil« municipijalnf reformatorji, so vprašanja, ki i»o tičejo j ravnih ljudi, ostala nerašan«. Tako |« ta stranka sagovarjih. da m opusti gradnja hlž za «lita ves. Drugo* važno vprolpnj« tvori transportadlj« v mesto. Ta pa vodno bolj prihaja pod kontrolo sindikata. Tretje važno vprašanje tvori izobrazba delavstva, ki J« še vedno pomanjkljiva.
Ramsay McDonald je v no-kem svojem govoru, ko j« primerjal Jjondon s drugimi vole-mestl v Evropi, dejal, da stranka, ki ima večino v okraju, nI storila ničesar, da zasluži Ime dobre uprave.
Okrajni londonaki svet ssstojl is 184 zastopnikov. Pred volitvami so blll mandati tako razdeljeni: NunieipUalnl reformatorji 84, delavska stranka 84, liberalci 6, Za tet 124 mandatov aajk priglasllo 941 kandidatov.
kah razdeljeni tako; Municipljsl-ni reformatorji 77, delavska stranka 42 In liberalna pet.
Delavska stranka J« priborila osem msndatov. Med 81 tonami, ki so bile izvoljen«, J« bUa tudi gdč na. Ishbel MacDonald, hči voditelja delavak« strank«. Značilno Js, da niso Izgubili mšnds-tov samo konservativci, ampak tudi liberalci so izgubili «n mandat.
(hicagib M- — Kronično po-anje armade brezposelnih stopa vedno bolj vidno pred oči. J; To pokazujejo uradne številke, ki si jih niso izmislili socialisti ali pa delavski agitatorji, ampak jih je priobčil statistični biroj delavskega departmenta. Fakti, ki sta jih predložila departmen-ta trgovine in dela, govore, da je bila v mesecu februarju 1927 povprečna tovarniška produkcija za en odstotek nižja kot leta 1926 meseca februarja in za sedem in pol odstotkov nižja kot ravno tega meseca leta 1923, število zaposljenih tovarniških ; delavcev v mesecu februarju je pa bilo nižje za šest odstotkov kot ravnotega meseca leta 1927 in za štirinajst odstotkov in pol nižje kot leta 1923. To nam pove, da to prav nič f ne pomeni, ako se je Število za-f posljenih delavcev povečalo za en odstotek in pol meseca janu-I ar in februar.
Te številke nam povedo, da se je povprečna produkcija znižala za majhen drobec, a v veliko ve-[ čjem razmerju se je znižalo število zaposljenih tovarniških delavcev. Zakaj je ta proporcija? Število zaposljenih tovarnižkih delavcev j se Je znižalo v večjem številu, kot se je znižala povprečna produkcija, ker izboijšanUn
ce pri Čg^nfsŽ^birtska
dela grade sedaj v enem ali dveh lotih, za katera so potrebovali preje po deset ali še več let. Na primer v Chicagu bodo izravnali reko. Premostiti bo treba strugo in staro strugo zasuti. Zgradili bodo obrežje is železobetons, a delo je preračunjeno samo na devet mesecev. Poslužili se bodo parnih lopat za kopanje, za prevažanje zemlje tovornih avtov, za mešanje žčlezobetona strojev na gazolin ali^toro in poslužili se bodo še veliko drugih strojev pri tem delu. TI stroji bodo na-(iomestili na tisoče delavcev. Delavci, ki bodo nastsvljeni pri tem delu, bodo le pazili, da stroji pravilno delajo in* da stoje na ""-tih, na katerih jih potrebu-i i" V novem zoologičnem vrtu bodo zgradili pet umetnih jezer, ki morajo biti zgrajena do leta ' '5 ko bo v Chicagu svetovne razstava. Z delom š« niso priče-<> Zgradili bodo na Mkhigan^ m jezeru umetne otoke, na Urrih bodo razstavna poslopja. 1 >> vseh teh dolih bodo napro-^ troje. In če bi strojev ne bi-'i pr ihodnja leta potrebovalo n«*to Chicago mogoče vse tiste delavce, ki mo letos v tovarnah izgubili delo. Ker stroji oprsvljs-J" <h'lo, jih bodo potrebovsli ve-manj. Dividende korpors-C1J niso prav nič znižala, zara-di tega, ker Je bilo zapoaljonih ni inj delavcev, ker se Je pro-«iuKcija znižal« za neznaten dro-«ko se primerja s celotno prrKiukcijo.
Tf> Potrdi resnico, da so delav-n zaradi tega brez dela, ker jim Mr'»ji odjemajo delo. V današ-njem gospodarskem sistemu je 1'rotiutež proti Umu zlu «dino krajšanj« delavnik «r. Zato Je >ui mestu, da delavci povsod za-ht' vajo znižanj« števil« d«l«v-n,h ur, da dob« dolo tudi oni do-' ki so f« Izgubili, ker J« 1**1 jetnlfc pričel rabiti v svojem '"•djetju Izboljšane stroje.
žaloetne
«a izboljšanje
teh razmer pUpall zj ratorji pol krizo, kat4 sočev ljudi, rekel Gooc če jo pomaj da ' simps
la nun bodo op«-U lončatl težko lavll toliko stoti* notfi smo se," je "Operatorji no-Oiprto povem, tm k delavskimi ZMavsk« unije i t« dežele. Ame-varm brez orga-
Jutrišnje primeras volitve is zvale mobilizacijo civilne armade.
rlška vladi nlziranega
Chicago. Jutri so primarne volitve za selekcijo kandidatov za letošnje jesenske okrajne, državne in predsedniške volitve. Rszne frakcije v republikanski in demokratski stranki se že cele mesece tepejo — tudi z bombami — za premoč, toda klimaks se pričakuje Jtitri, ko bodo frakcije stare garde po stari navadi kradle druga drugi glasove. V soboto J« bila raznešena vest,
Berila, ?# «*r. U Poljski zunanji minister Zaloški je včeraj dpotoval v Ilm na #>!zk Mussolini ja. Z njim a« J« Odpeljal tudi g«n«r«l Beek, š«f poljskega generalnega i štaha midesna roka
pomni ifodoviM države Nzbri- |
sk« vüisecu aprilu, Jana veliki p«t«k pokril Omaho In vs|lk del dršav« • snegom, kl J4 bit na m«-stih deset palsev visok. Vihar In tnag sta parallairala ves pro* met, prutrgals brzojavne In telefonske sveae In popolnoma od* rezala Omaho od zunanjega svete i« več ur, dokler nJftta radio postaji v Omahi In Dat Molneeu, Iowa, spojili zvezo In edino na ta način j« Omaha sporošala vesti v petek ponoči in soboto. Obenem je v soboto temperatura padla bres malega do ničle.
Materijalna škoda J« ogromna« Snežni vihar J« rassajal tudi po Kansasu In I owl.
Cfcleagn, Snežni viharji so v soboto ln na v«||konočno nedeljo pokrili vos centrala! zapad s snegom. Tudi Chleago lp okoli«« sta občutila — božično vratna (zadnjič božič J« Ml gorkajši , — ia brez snega — kakor letošnja velika noš.) Temperatura Ja padla na 81 slopiaj ln zeleno brstje, ki Je pognalo sadnje topi« dni, Je smrznllo.
Bivša državna tajniss «ktašsaa sleparij.'
Albany, N. Y. — Bivša dršav-na tajnica mrs. B. ft. Knapp J« obložena raznih sl«p«rlj v svssl s statut Ičnlm departmantom države New York. K zaališanju bo pozvanih veliko število priš.
Armada čavajev aa raNM dna.
Chicago. — Nad 10,000 čuvajev In stražnikov bo strašilo volilne prostore Jutfl, ko «• bodo vršile v meettt primarne volitve, da se praproti jo volilne sleparije. Pri vsskem volilnem prostoru bo stal en policaj, pri nekaterih pricinktlh pa po dva ali vaš, k4, bodo paslli, da s« ne bodo Itvršils kakšna nasilja.
Pašteši »i »mvišek atlsknaje rak»
Rim, 7. apr. — Vodstvo f«šl-stovsk« strank« je odredilo, d« mora segsnje v roko v znak pozdrava prenehati, ker Jf nehi-gijenl/no in nepotrakno. Odredbo veljs prodvaem ia fašiste, a fašisti poakrb«, da m stiakaaj« rok odpravi popotooma v Italiji
službe. Vsi pripadajo k «nI stranki, « kadar prične frčati blato» ne frdi v ničmanjši množini In ravno taker ogabno, kot takrat, kadar udarilo drug ob drugaga profesljonajnl političarjl demokratična In rapubllkanslm stranka. Lljudjs. o katerih preprost človsk ml4 m najbolj krt-poštni in ttkone ljubeči se po-kažejo v bojih kot največji grešniki. Avgljenca se tem sme-Ja In plosk^ kot v gledališču, n« misli nič, gra na volišča In vali on«, ki «o drug drugega tako obd«lall na volilnih shodih, da normslen &>vsk pravi, da todljo na satošmAlop in prejmejo kožen, ki Je določana ta tek« gre-
Taki pojavi In dogodki ob dado volilnega boja pokazujejo. da apolitična zrelost volllcev n« A« z<tlo nizki Stopnji. Kjsr Js poll-tlAtdlgrtlost laka, imajo občina, okraj k dršava teko upravo, kot Jo ¡»služijo.
Ako je gpepodsrskl sistem tek da ljudje jahko zbirajo zaklad« In bogastvi od sodov dela drugih ljudi, m ne mor« pričakovati večje politične zrelosti, ako so ljudje naprej n« zavedajo, da so opravič«ni do aadov svojegs
in novs orientacije za Poljsko, Italijo, Rumunijo, Jugoslavijo in Francijo.
Dunaj, 7. npr. — Mala snten-ta (Jugoslavija, Cehoslovaklja in Rumun&a) bo imela te dni konferenco. Ma dnevaem redu bo dlakuzlla o zunanji politiki Itallj«, srednjo Evrops in Balka-
New Y«ffc, N. T« — Posamezni zgladi Iz velemest pokazujejo. kakšen velik nerad j« v Um, kar imenujemo knplUllztlčni gospodarski rad. N«ki newyoržkl list Je oglsžsl neko podjetje, d« išče dečka v starosti od 10 do 17 1st za splošno delo. Drugo Jutro js bilo prod podjetjem 000 deč-kov in mod, Id so bili vsi pri volji sprejeti to delo.
Urban Udou* Js na trgu Bv. Marka H. 1* rasstavil šest čevljev visoketfk la 200 funtov težkega zamofea Solom Martina, ki Je slekel svoj jopič, da Je kazal svoje močne mišiee^dprl Je usta, da Jo pokazal, da ima zdrave zobe. Martin Je moral skrbeti za ženo In otroka. Napravlje-nn Je bila «amo ena ponudba in še ta Je bila teko nizka, da Jo Je Ledouz odklonil.
Združene država so nsjbogs-tejša ks idealistična dežela na sveta. Njen letni dohodek zadnjega leta Je bii devetdeset milijard dolarjev. Toda rudarji v državah 0klo In Pennsylvania stavkajo *oraJ že leto dni, da si pribora tako mezdo, da preti rani Jo sebe, svoje žene in otroke. Btlri milijon« delavoev Je bres dela In hodijo od tovarne do tovarne aa delom. Beet ato delavoev mladih in starih ee pride ponujat za «lebo jfečano delo ia močen zamorski delavec ee prodaja na Javni dražbi onemu, ki me največ ponudi. Take «o slike Is kapitalističnega gospodarskega aerada, pa pravijo, da daaašnjl erat al gospodarsko po-stavljen na glavo. ;
New York, N. Y. - National School Band asociacijo, ki Ime svoj sedež v tem mosta, noaas-njs, da se Je prigiaailo ddoodaj
ž« 589 dijaških godb, ki bodo tekmovale med seboj za prvenstvo v dn«h od 24. do 20. rtiaj* v Jolletu, IU. ^ ' -
Iz kontesta, ki se Je vršil Umsko leto v Council Bluffsu, Ia., Je odnesla prvo nagrado dijaška godba z Jolleta. Drugo nagrado Je prejela godba s Bean prednje šole, Chicago, tretje pa Je šla v Modesto, Cel.
John Philip Sousa in Bdwln Frank Goldman, ate dva ismed treh sodnikov, ki bodo odločili nagrade zmagovalcem. Tretji sodnik šs ni Imenovan.
V kon testu bodo zeatapen« ekoro vse dritave. Največ dijaških godb, ki so bile prijavljen«* za kon test, pošlje država Mlchl gen in sleor Š0. Illloote Jih pošlje a, Miimeeota pa 40.
Mexico City, 0. apr. — Vladne čete so včeraj presenetile blizu sto klerikalnih vetešev v podzemski votttal blizu CuesU del Morala v državi Mkhoasan. Federate! so zaprli vhod In začeli metati bombe v votlino. Osem-Indvsjset Vstešev Je bilo ubitih In M ranjenih; ostali so se podali.
Lons Angeles, Cal. — Filmski (grelec Wallace Beery Jo bil 0. t. m. okraden za sto tisoč dolar-jev v čekih In vrednostnih papirjih. Berry Je Izjavil, da Je papirje In druge vradnoetl dvignil iz bank« In jih vtaknit vžepeuk-nje, katera Je pustil v svoji so-bi v Študiju. Ko Je odšel ze ne-kaj časa von In se kmalu vrnil je M4el okno v sobi razbito In vee vradnoetl so izginile.
Varšava» 1. aprila. — V tukajšnjem Sovjetskem poslaništvu Je bile Včeraj aretirana neka Halona VfcJentinovIČ, k! Je prišla tja v moški obleki In zalite-vala sestanek s poslanikom. Ker ss Je "mol" zdel eumljiv, eo «a prijeli Ia našli, da Je šenokn. Imela Je ««besan revolver i« J« končno pifcnele. da Je hotela «-biti sovJdKakegs poslanika.
Washington, D. C. — Amend m«*nt kon grešnika fla battis se modifikacijo prohfb. emeadmm to v zvezni ustavi Je Ml C t. m. zavržen v J «etičnem odseku nižje zbornice. Babathov načrt, pobil. dTsamo zvezna viaM izdeluje ia prodeje omejene Opojn« pljs*« direktno odjemalcem v posebnih "dispenzarlJOi." ' '
Elgin. IN. * Dorothy Blank, stara SS let, kl Je dvakrat pod-teknile ogenj pod stanovanje •vojlh staršev. Je bile poelene v tukajšnjo umobolnico. Obakrat je ogenj povzročil občutno škodo.
P R O S V
GLASILO SLOVENSKI NARODNE PO!
LASTNINA HIX)VENSKE NAEODNE PODPORNE JEDNOTE
Bokopiai so m TT ai» jo
Sodiajoao driaoe (lavan CHIctga) Chicago te Clcoro 97JO m Uto, fg.TI ss pol Uto, la as

Nukv « rao, tar tea altt s
J'; TROST BT A"
í'.J j
MM
-THE ENLIGHTENMENT*
L
h Uaitod Statos
foreign
(oaoopt Ch^Mfo) sad Canada |IjOQ por
y ^^^ jETBER OF THE FEDE1ATEP PllM
1SS
Osts» v ofclspsje a. ft. (Mardi ll-lttt) polo* rsiogp is» <s va» U s toi daow» pstoMs aanNhi IWoilo Je

NEPRÜETEN DUH O NE BO VPLIVAL NA VO
prijateljem In tasti*
III. -r Ker mi ni mogoče odgovarjati na posamezna ki jih prejemam od vas radi dela in drugih razmer v tem mestu, mi blagovolit« oprostiti, ker sem se posluiil Prosve-te v ta namen. Svoječasno sem v lam smislu nekoHko poročal. Vem da ste čitali tudi pojasnjevanje brsta Moleka, ki je obširneje poročal in rapravljal pod rubriko Opazovanja v Prosveti o delavskih razmerah.
Nedvomno bi mesto Chicago tudi Slovencem nudilo obstanek, kot ga ima več različnih narodov. Predvsem pa bi bilo Slovencem potrebno imeti nekoliko več zaupljivosti, večje složnosti in manj trdovratnosti in sebičnosti. Prepričan sem, da bi tudi nam Slovencem bilo možno izhajati in da ne bi imeli samo obstanka, še kaj več. V splošnem mišljenja, ds bi moglo postati mesto Chicago v dogled-času nekaka slovenska centrala.^ sedaj Je opaziti, da prihajajo Slovenci v precejšnjem številu sem. Med tem pa prihajajo tudi drugi narodi is vseh delov Združenih držav.
Delo dobiti ni lahka stvar, posebno ne v tem navalu. Vendar pa Hi izrecno, da bi ga kdo na
Neprijeten duh olj», ki ga je dvignila failova in Sin-clairjeva afera s teapotdomsko oljno reaervo se Mri na vse strani, in okužuje politično atmosfero.' Demokratična stranka se je v začetku veselila tega smradu, katerega vonj Je bil tak, da so si ljudje tiščali svoj*,'nosove, da jih ni dregal v nos. Demokratični stranki j* ta neprijeten dobil & se resno potrudi tanj. vonj dobrodošel, kajti prilika je bila' tu, da ga izrabi na pravi mojsterski način v volilni kampanji. Republikanski polltičarji so bili v vidni zadregi. Spoznali so, da jim bo ta vonj ftkodoval, ako ga ne morejo obrnitj v drugo smer, da tam tudi tako zadiii in okuži politično osračje.
Senator Robinson iz Indiane in ljubljenec Kukluks-kiana, si je nadel nalogo, da razširi neprijeten vonj v drugo smer. Izbral si je debato izza leta 1919 o oddajanju v najem oljnih zemljišč. Takrat so bili v sedlu demokrat-jt. Uprava je bila demokratična, tajnik sa notranje zadeve je bil Franklin K. Lane. Robinson je v skrbno pripravljenem govoru, katerega ni govoril, ampak čital v senatu, napravil veliko škodo vodilnim demokratičnim političarjem, dasiravno niso njegovi napadi na oljna mag-nata Dohenyja in Sinciairja prihajali od srea. Robinson je s svojim govorom dosegel namen, zaradi katerega je ta govor sestavil. *
Kaj pa ljudstvo? Ali ne bo mogoče letoe glasovalo več za kandidate republikanske ali demokratične stranke, ker
lila
korupcija v političnem tega» ^ji»dstvo bo tudi h političnih strank, ka-bodo najbrž kandidati one največ denarja v volilni
se je v taki veliki meri r življenju starihstrank? Nič letos glasovalo aa kandidate kor j4 prejšnja leta. Zm stranke, ki bo lahko potr | kampanji.
Ljudstvo je ie zdavnej pozabilo na ojtfri škandal, kakor je pozabilo na druge škandale, ki «o,.MU razgaljeni pred oljnim škandalom. K večjem bo to)ttu> izpremembe, da bo sem pa tje glasovalo za "dobre" ljudi, kar tudi ni nič novega. Ljudstvo veliko bolj skrbi, da se "dobrim" ljudem ne godi slabo, kot pa mm.
Saj nobenih anamenj še ni tukaj, ki bi ¿ovorila, da je Uudatv» pričelo misliti na svoje koristi in da ima resno voljo odpraviti korupcijo iz javnega političnega življenja. Odkar imamo v deželi prohibicijo, je bilo odkrite**'toliko gnoja, da bi ljudstvo pričelo le zdavnej znašiti htto, ako M imelo resno voljo jo osnaiiti. Ampak do danes ni ljud ■tvo pod vzelo še nobenih korakov, dm ismeče ia svoje hiše smeti, ki jih je vanjo zanesla prohibicija. Dnevno pisje poroča o "butlegarjih," ki so merod*jni voditelji v lokalni politiki, a ljudstvo glasuje sa kandidate, ki vlivajo patronaio teh butlegarjev
Ce človek opazuje vrvenje v političnem življenju starih strank, se mu nehote vriva misel, da so polltičarji vsi lili ljudstvu prohibicijo, da ae privadi korupciji in da končno smatra korupcijo v političnem življenju za potrebno zlo, ki dela aicer veliko preglavico, a se ne da od priviti.
Tri četrtini» milijona ljudi trpi revščino zaradi rudarske stavke, ki je bila vsiljena rudarjem od strani premogovniških baronov In njih zaveznikov—železniških magnatov. Tudi U dogodek ne vpliva na političarje toliko, da bi isdelmli program aa rešitev žalostnih razmer v premogovni industriji. To pomeni, da stari sfcfanki ne bodeta letos stopili pred ljudstvo a vprašanji, ki nujno potrebujejo rešitve.
Volild bodo lahko le priča, kako bodo polltičarji oblivali drug drugega s oljno gnojnico, pri tem pa kričali: "Mi smo sa lahko pivo in vino, mi pa za dosledno prohibldjo." Taki so Izgledi na volilni boj, ki se bo odigraval pred vo-IHcL To pokazuje, da večina ljudstva še ni politično zrela in da bodo morali aavednl delavci In farmarji le velikol učiti In agftirati, da ljudska večina postane politično zre-la In odpravi nezdrave politične razmere, da ee bodo volilni boji vrittli strogo na strankinih programih.
so pa te teikoče: rudar se pič ne razume mnogo več v rokodelstvu kot na kramp in lopato, zraven pa ie morda starost. Mladina, seveda, ima v tem ozi-ru prednost. Tako se pripeti, da so nekateri precej razočarani; v resnici se je tudi težko privaditi tovarniškemu delu. Vendar so nekateri že privadili in sedaj pe slifti od njih, da v rove ne tredo več. Priporočljivo pa je vsem, da prej ko se istih izne-bite, tem bolje bo za vašo bodoč-noat. Žalostno je, da delavec ne spregleda prej, dokler mu z batom oči ne odpro in že bo čakal, ds mu prične voda v grlo teči. I Torej, dragi rojaki, odvisno je od vas. Sicer vem, da je težavno se odločiti, vendar pa boste k temu prisiljeni prej ali Ako resno mislite na izpremenitev bo vale zanimanje toliklno, da o svojem položaju v tem oziru nekoliko rsspravljajte. Mogoče se bo nslel kak izhod, da se bo poskrbelo vsaj za prvo potrebo.
Prihodnjič kaj več., Z brat-skim posdravorp!
Losls Skrbinftek.
Izvolimo dofcre uradnike! Kpirea, Cola. — Lansko leto meseca avgtntfl'sem poročal iz te naselbine in obljubil poročati slabšo stran položaja ali razmer. Sedaj sem pa primpran, da pri-kažem delavski položaj v pravi luči, kakršen»v resnici je.
Kako se nam nekaterim pre-mogarjem godi^ kako smo mi šikaniranj, ni mogoče vse natančno popisati!1 Opišem naj le površno. Tu v Thor jami, katera pflpada N. t. Co., stari rudarji, kateri so pred štrajkom delali, toe dobijo dela, kateri ga pa dobi in je bil na štrajku, ga pa hočejo uničiti na vse načine. Tako se je dogodilo meni. — V jami pri delu in odzunaj nimam nobene opore v trgovini, vse na-sprotuje delavskemu razredu, to se pravi, kdor v resnici dela za delavsko Htvar.
Boljše ugodnosti imajo oni, ki so delali v štrajku, posebno pa še epi, ki so prišli od Sifnaj e. Nekateri so delali pri drugih kompanijah doJ#o lat in tudi pri takih, ki ypeljan sistem penzjona! A v resnici imajo penzjon tu, vsaj tako «e mi vidi, seveda de vsi, to nekateri od Sifnaj kompanije. '
Dragi rojaki širom Zdr. drŽav, premislimo, letos so splošne volitve mestne ter okrajne itd. koga bomo volili, da bomo delavci dosegli kar nam pripada, da nas ne bodo vedno tako izkoriščali naši nasprotniki, saj veste oni, ki so samo ob času volitev naši prijatelji.
Solidarnost.
po dolarskih
Clevelaad, Ohio. — V pomoč stavkujočlm rudarjem je nabrala mrs. Pavla Kline, 1245 E. 170. St., na godovanju pri Jožef Fab« janu sledeča vsote: Frank 8tre-hovec, $1, M. Brožlna, $1, Frank Oblak, |1, A. Aučin, |1, J. Ivan-tit, II, V. P. Kline, |1, J. Bn»-tovič, 4Bc; skupaj f«.46.
Označena vsota je bila izročena federaciji društev SNPJ v Clevelandu, O., za kar ne darova-teljem In nablralki v imenu atavkujočih rudarjev najiskre-nejše zahvaljujemo. — Federacija je poslala gornjo vsoto na predsednika 8NPJ. —
Pomožni odbor elevelandske federacije SNPJ.
i
Darovi n žel. listke. Keewatln, Mina. — Imena da
rovalcev, ki so kupili listke od "Help pay railroad fare commit-tee." Po dolarju so darovSll:
Tony Kuklch, Tony Lunder, Frank Shubat, Louise Kordlah, Matt Povaiba In John S. Mine-rich, ml. — Po 50e.: Nick Mu-har, Frank Vesel. Joeeph Boben, Ivan A. Majnarlch ln Frank Dasovlch; po 26e.: Andro Do-koslch, Bariea Dundovieh, Eva Yovanovich, Tom Plaž, Peter Dundovieh, Joseph Zauhar in Joe Vlrrant. Skupaj |10. ■SWiUklrn pozdravom!
H. Mlnerleh ml.
eUvkarjem. Wie. — Tu smo nabrali mak» vsoto fS.75 atavkar-Jem v pomoč. Nas Je malo. samo € članov in smo tudi sami po. t robni. Darovali so po $1: Anton Golob In Mary Hlanovieh; t» ftOe: Mike Bastrh in Martin Cveak; po Mc: Joe Möglich. Joe Psbjaa in Joe Golob Skupaj t* 78.—Pošljite kamor Je troha.
Aale« «oleb.
"T"
PONDEUEK, 9. API
imvMiiiii7
Preteklo leto je bilo v znamenju provisoričnega tarifnega miru s Hamburgom, podaljšanega do 80. junija 1928. Blagovni promet je dosegel okoli 4^00.000 ton, in sicer 2,420.000 ton v 14-Issaiškem in 24,70.000 ton v morskem prometu. Primerjanje anskega tranzitnega prometa s prjšnjima dvema letoma nam >ravi, da se je lsnski promet napram letu 1926 nekoliko dvignil, 2.7 odstotkov, da mu pa še
da solnee
Ko so Mntütt ioMau»,
«lak krt Mvrot U« jm^Io, volilu,
«anezna »ila Jo slabotna as som
lji.
Je adrešenje asšo ootvsri nos silno.
MI ftlvlaio pohlepno parazita, Id ae asa MŠsUf <i pretvorili t »utajo la «bodi* naio moi. g . i ; r
'oiogo SSM BO. proootajs: organizirati, boriti 00 s rso*i?WW/; " " ■ ^ i Le idiUšosJe nas okrepča.
Ml orsll am o ledino, frSdflV tkaota, kjer osi knpčujejo, . «skopaS rnesMM»Hflttrs4IU tovarno; pplnflil Wopnlc mnogo "Mj
trpimo pomanoSaJo —' '"i;i
kiim—h J.all -— —	( .	*
(DHpooirji eo ni,
kar sil ssm sgradlU
Vos «vet, katerega brotarčni g loaekl iastajsjo, -u. J*.. - :. Je as|, Jo spe ?aok! . Mi sgradim» podlago trdno, M^H
postavimo mi stavbo močno. Mi ssgeopoSsrlmet drugo Uvljonje. bros suftajov bo vsklilo. Organizacija ustvari asa ailao.
Volimo aodjaliste in bodimo zagotovljeni, da bodo dobri voditelji delavski stranki; prepričali se bomo, storimo to enkrat. Ako bomo imeli v mestnih, o-krajnih ter državnih odborih ljudi, kateri v resnici zastopajo koristi delavstva, potem smo zagotovljeni, da stvari ae ne bodo več dogajale kot so se do-sedaj.
Zavedni delavci, ker nam je to mogoče, ne bodimo kakor star pregovor pravi, 4*ako te nasprotnik udari aa eno lleo, nastav mu še drugega," to je nespametno. Pokažimo nasprotnikom hrbet. Ako Hias nasprotnik sovražnik udari na eno stran, mi pa nJega udarimo na drugo Se enkrat ponavljam postavi mo soclJalistIMs kandidate, kjer nam je mogoče, ali vsaj prave dHavxko kandidate, pa naj bo ie ime kakršno hoče. Dejstvo Je, to upoštevajmo, molimo ljudi kateri delavstvu žele dobro. Ven z delavskimi nasprotniki! To je skrajni «aa, tepejo nas že mh doIga Naj ssdostuje ta danes. Ako se kaj saobme, več prihodnjič. — Fr. Potochnik.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Harwick. Pa. — Harvtške stavkarke. — Žal. pravda nam sabranjujsjo priobčati takšne dopim' brez podpisa. Posdrav!
'Povej Jsnesék, kako ae ti dopade nova mati. ki sqp ti jo pripeljal is Ljubljane.**
"Mislim, da bi tako lahko tukaj dobil«*
Zdravnik: MAI1 lahko Jester Bolnik: "C* Imate kaj dobre ga pri sebi, bi že Jedel.**
zmerom manjka 10.4 odstotke do prometa leta 1926, ko znani tarffni boj s Hamburgom še ni bil popolnoma razplamten. Na prvem mestu tržaških naročni-(ov je Še vedno Češkoslovaška; sledijo ji Avstrija, Jugoslavija, oljska, Nemčija, Ogrska, Švica. Promet z notranjostjo je —-primerjan z letom 1926 — lani nekoliko nazadoval. Število ladijskih potnikov prvega in drugega razreda te je nekoliko pomnožilo, a izseljenska kupčija je nazadovala. To nazadovanje ma tvoj vzrok v »snih severe* ameriških doseWtvenih odredbah, v zadnjem čatu pa tudi v sitnostih, ki jih dela Italija izae-jevanju lattnih ljudi.:
Tržaške ladje to te lani pomnožile sa lepo Številko ¡mogočnih enot; omenimo Cošiilidhevo motorno ladjo "Saturnttf, ki ji sledi letot "Vulcania", dalje ladje Tržaškega Lloyda "Romolo" in "Remo", "Etqütiino" in "Vi-minale" in razne tovorne ladje družbe "Navigazione Libera Triettina."
Na novo te je začelo prometo-vanje tvrdke Cotulich s Severno Ameriko, oziroma se je izpopolnilo ("Saturnia" je odšla v Severno Ameriko prvič 1. februarja, drugič bo odšla 14. t. m.), dalje prometovanje z Južno A: meriko ter otvoritev bombaževe proge; "Lloyd Triestino" je izpopolnil promet z Levanto in je ustanovil lastne oceanske prometne proge; "Navigazione Li bera" je pričela z rednim obratovanjem v Kongo, Srednjo A-meriko, v Kalifornijo in Kanado in ,bo vključila v najbližjem času tudi promet z afriško "zlato obalo." Končno je tvrdka "Trip-covich" podaljšala svoje tevero-afriške zveze do Maroka.
Zračni promet družbe "Sisa" ki obratuje deloma tudi pozimi se čimdalje bolj širi, in je v letošnji pomladi zamišljeno tud podaljšanje do Zagreba oziroma do Budimpešte.	«iiil
Glede notranje italijans konkurence je velikega pomena za potniški promet Genova, do-čim se v blagovnem prometu javljajo Benetke, ki te jim je v zadnjem letu že martikaj posrečilo. Vse to pa velja samo za notranji italijanski promet. • Važno vlogo v uvozu tržaškega pristanišča ima danes poleg uvoza kave tudi nvoi bombaža i\ podjetje "Sicmat" Je postalo važrio središče za impbrt bombaža, za predelovanja '.^Vblne ln za ek«port v zaledje. Urok zmrznjenega Vnesa, sa katerega so napravili v zadnjih letih moderne hladilniške magacine, je bi lani v znamenju trajttetfa bole-hanja. Za juinoitalijanske a-grume (oranže in citrone), ki so šli doslej na sever večidel po železnici čez Brenner, bodo napravili v Trstu veliko prelagallšče za nadaljni transport v zaledje; tarifarični predpogoji so dani «e z letošnjim 1. januarjem.
Vsled rasnih težkoč, deloma mednarodnega značaja, trpi prav telo tržaški lesni promet, v kojem Je moral Trst zaznamo vati velike izgube.
Gradba ladij Je v Trstu med vsemi italijanskimi pristanišči največja. Pa moramo pomisliti, da gradi Trst tudi sa ostala italijanska pristanišča.
Proti koncu leta 1927 se Je nahajale v novem italijanskem primorju (torej v našem Pri-morju) nad 100 delniških družb (102) s skupno glavnico 1745 milijonov lir In 22.250.000 Zlatih lir; pridejo zraven še rezerve s 1597 milijoni lir In 1.S47.-000 ti. lirami. Med njimi Je 12 bank t delniško glavnico 1M milijonov lir. 18 plovbnlh družb s €98 milijoni. S ladjedelnišklh družb g 206 milijoni M r Itd.
(Po podatkih tržaški» trge* -MM^jHHHhRv' ' / j
ne
V demokratičnih drŽavah so razne ankete zadnja leta precej priljubljene in raširjene. Živimo v dobi, ki bi jo lahko označili kot dobo ljudskega glasovanja.. — Vsak človek lahko uveljavi svo je nazore potom tiska in mznih snket ter ima pri tem prijeten občutek, da pridejo njegove ideje v javnost. Pomen'in vrednost akih akcij je odvisna ne le od kulturne stopnje Viijatorjev, marveč tudi ed duševnega nivo-ia dotičnih, ki na razna vprašanja odgovarjajo. Kot propa-gandistično sredstvo igrajo ankete nedvomno zelo važno viogo. Nekatera vprašanja so namenjena samo strokovnjakom in ta ke ankete spominjajo na delo znanstvenih kongresov. Med ankete te vrste bi lahko prištevali tudi ono, ki jo je razpisala francoska Lig» za zaščito človečan-tjkih in državljanskih pravic. — Liga stavlja zdravnikom, sociologom in literatom tri vprašanja, ki dobro karakteritirsjo Francijo v njenem prissdevanju, da pride do zdrave generacije i^H se število perodov poveča.
Liga za zaščito čfovečanskih in državljanskih pravic stavlja natlednja tri vprašanja: AH1-ma dojenček pravico do mleka svoje matere?, je-li potreben za kan. ki bi nalagal vtem materam, da morajo same dojiti? in je-li materno mleko, izključno dojenčkova lest? i ; j ;
Ce hočemo oeeniti idejno podlago teh vprašanj, se ne smemo držati samo splošnega načela, da se dojenček najbolje razvija, če ga mati sama doji, marveč (lastne noge. moramo upoštevati tudi druge okolnosti. Med novorojenčki je mnogo takih, M začno bolehati ali pa celo umro, če jih matere ne do je. To to večinoma prezgodaj rojeni ali pa po naravi tlabotni otroci! ki te pojavijo največkrat tam, kjpr silijo socijalne raztne-re matere, da.%e dojenčkov od-križajo. Ce ni zakona, ki bi nalagal materam, da morajo same dojiti doj&ičfte, nima družba o-rožja, s ksterim bf pri silila mater, da stori tvojo dolžnost.
Na anketo te je odzval med drugimi tudi šef dettfce klinike v Marteillu profesor E. Casson-te. Njegov odgovor je zanimiv ie po tendenci, ki odreka zakonodajalcu pravico, da bi spravil bi ološke funkcije človeškega telesa v ozke meje zakona, pa naj bodo, motivi še tako idealni. — Kar se tiče prvega vprašanja, se tiče avtor z naziranjem, da ima novorojenček * pravico kio mleka tvoje mštere, v kolikor mati lahko doji.
V drugem vprašanju glede obveznosti dojenja, tmatra dr. Cat-sonte, da bi bil tak zakon utopija. Ce hočemo spraviti praktično življenje pod pu-agraf, moramo takoj pomisliti na sankcije. Nastane vprašanje, kakšna sredstva ima človeška družba na rapoiago, da prisili mater dojiti novorojenčka. Denarne globe bi zadele samo siromašne sloje. Na drugi strani ps bi bilo zelo težko najti krivca, kajti mlečna se-krecija je podvržena raznim individualnim pojavom. Mati, ki ima dosti mleka, ga lahko izgubi proti svoji volji prav tako, kakor mati, ki ga ima zelo malo. Zakon o obveznem dojenju bi i mel za posledico še več odprav telennoKa plodu, ker bi nezakonske matere ne mogle skriti pred javnostjo posledic svojegs greha.*
Tretjo zahtevo, naj bo materno mleko ekskluzivna last njenega novorojenčka, smatra profesor Cassonte za preveč akademijo formulo. Ta aforizem je po njegovem mnenju preveč egoia-tičen In absoluten, ker bi ne bilo dovoljeno uporabljati mtterne-ga mleka za zapuščeno ln boleh-no deco. Skrb sa novorojenčke siromašnih in bolehnih mater zahteva, da dobivajo mleko od zdravih in dobro sltulranih : nt. Nazori ideallatov, socijolo-gov In teoretikov v tem primeru ne morejo igrati odločilne vloge, kajti edino merodajna Je »od ha kliničnega eksperimenta-torja.
AN sle naročeni m
nik "Prosveto"? Podpirajte Je 244 strani In stan* •> mJM!	'	" *i*ra knjiga za ******
"Grand OH Annyr|
Jutri, ko so v Chicajfu pri y<jp£ve, bo so.oooi
Civi
siipp In woo polica]!^ volilno svobodo državi j J Cikaško olje je velik zaklad o e o
Kaj Je nad nami? Rojak Janko Dečman fl suspelidirsn iz rudarske UJ Sa 99 let. Ko je to tlišal Guj or, je rekel: "Vidite, kako J |l& ^ejsilje slabe katol« wm$0'|s mene suspendiral 99 dni, mi pa njega za 99 leti ko se greh maščuje!" Dečr I ki je štabe vere, Je odgovoril] tega ne vprjame.
(Ifpamo, »da 'bo po prffl Dečmanove suspenzije vil med njim in Gladijatorj em lepši — mir.)
• * *
Te je Ae malo. Mitt Sylvia Pankhurst na tvojega "nezakoJ ga" tina. Ako Je res, da je 37 let in je to njen prvi otrJ nima biti na kaj ponosna, pa je dotlej delala? j
Dragi rojaki, stvar je Republikanska mašina je preveč z oljem namazana] se kar ee|Kl od nje. Grdi listi, ki izkoriščajo uboge ce in jim celo onemogočaj; vo krščansko življenje, so ttprsgti republikansko maij svojo politiko. Vse je | rupirano, kar služi grdim talistom. Jaz baje želim ti delavcem, da se postavijo] Zato pripoil vsem dobrim krščanskim del cem, da volijo kandidate z olj namazane republikanske ke! To je baje najbolje sebno pa za naš čisti časopis, katerega baje tudi nekaj olja pade. Aleluja! — John Bajei
O O O
Kam pa gleda? | Skof Rhinelander se hudi nad ženskami, ki kažejo kol« Ogorčeno pravi, da je to znan nje propadanja krščanstva povratka Sodome in Gomore.
Dragi škof, glej v nebo, ženskam pod noge, kadar i po cesti, pa bo vse dobro! Ti delamo vsi drugi. .. V nebo; damo. . . Glej še ti, pa boš vi kako lepo bingljajo suhe klol te nad žvezdami! — Sirius. J o • • Čudež v WiOaTdu. Iz Willardsf, Wis.: Dne3.H la so bile pri nas občinske vo ve. Volilno skrinjico sta ču» dva verna moža, najboljša ki ličana. Čuvala sta jo tako sk no kakor nekdaj skrinjo z*vi Kljub temu to našli v skrin osem glasovnic več kskor je gistriranih voliloev! To ne i» biti goljufija, nikakor ne! Z diti se Je moral čudež! - 1 zahtevamo mi vti novopei verniki, da te tvetniki in «vet ce premufajo — kakor hitro vreme ugodno — v Slov. |
dom, kjer te gode čudeži. V |
rani naj bo sdaj svetišče in žja pot, ki bo gotovo boljša *or Lemont. — Vernik v g 0 0 0 lajava. Predsednik ih tajnik tesan unije št. 336 v U Sailu. IlU javljata, da je unija sprejela mo en predlog v svrho. da * blagajne prispeva vsota sUvkujoče rudarje v doti^ distriktu. Vsako poročilo, WJ nanaša na drugi ali več pr»l* kov, ni resnično.
NOVE KNJIGE.
"Mexico Before th« Public Documents snd| SSs of Ptutarco Eliat Cane^l Academy Prett. Near Yorr
Knjiga s tem naslovom ■ Je večje število važnih nsr*^ govorov mehiškega pr^fl Callesa. Med Umi eo^ jsvni dokumenti» ki ss ■ na konflikt s katoliško h» jo. Prevod it Je oskrbel Murray. M«hko --in tUkana na finem pepi')«(
f M f » ' t*CI

iz Jugoslavije
FRANCE JOVIC, — SKA
TONE SA-
'ARLA.
.	(fttimo.)* i.; •:
""Naj bo že Uko, ali Uko, kljub vsemu jsdikovsnju, kljub vsem avtentičnim inspiracijam nekaterih večnih nezadovoljneiev v Sloveniji: ugotoviti ae pa le mo-rs, da proletarska mladina ni več tako pesimistična, kakor je bila svoječasno. V mladini se i vedno večjo silo porajajo novi instinkti, ki so po -bistvu sicer različni onim, ki jih je mladina imela recimo pred desetimi - dvajsetimi ali pedtdesetimi leti. Ni več tako suhoparno, ni več tafco veliko kramljanja. Kar je danes nastopilo, je vse bolj
HI. — Oba sta sotrudnika mesečnika 'Tod lipo," ki je v mar-cevi številki objavila večjo serijo del od mladih ljudi. Kam gremo? —-To vprašanje se nam poraja, a*o premišljujemo o klicih is naših rudnikov in tovaren. Pe* sem iz rudnikov je lepša, pesem je silovitejša in obenem znak vzhajajočega solnca. In is tovaren se čaje isto — novo, porajajoče in hrepeneče.
Tam v tistem stremljenju je rešitev, v mladini, ki dela.
Fran jo AML
Vučič
živa vera v boljšo bodočnost, v socializem in pA resno stremljenje po odkritejšem in pravičnejšem. ' '
Mladina nastaja. Nastaja, ker ]e bil čas tako preukrenil in razmajal vse naše javne razmere. Mladipa išče in išče in zopet samo išče. Ne veruje v razbito, ne veruj« v vsakovrstna gesla vsakdanjih in zopernih šarlatanov. Ona išče novih poti, hoče novih sil ki so pripravljane ustvarjati. Istočasno pa vsa ta mladina ustvarja samo sebe, se iskrista-lizira v določenem tempu in kuje za slovenske delavske razmere nov kapital.
Težko nam je'doumeti to dejstvo. Težko zato, ker smo sami zaslepljeni, ker sami ne vidimo tega, kar se nam resnično poraja pred seboj, ker ne vidimo vsled tega novega iskanja in razglabljanja in ker ne vidimo v svoji kratkovidnosti, da se u-stvarja med nami popolnoma nov svet idealne mladine, ki je pripravljena tudi, »a Žrtve.
ljamo pokret "S ne"? — Kako ft liziramo sedanje razmere? — Štora generacija izumira v svojih grehih, v svoji politični ne-
lojalnosti in va generacija išče
i,
fih potov in skuša ustvariti razmere. France Kožar, Tone 8ajovic
—	znana nova mlada proletarska bojevnika sta za delavske razmere že tipiftna predstavite-Ija te mladine. Ona dva, dasi po stilu in po dušah različna, iščeta, kot išče mladina po drugih revirjih, po drugih krajih. Pričakujeta nekaj silnega od nekod
—	ali istočasno ustvarjata. V razvoju «ta. Ali Kožar je
že dovolj močan, da se Čudimo njegovim umotvorom. V spevu dvajsetega stoletja pravi: Smo ljudje — stroji — deca zemlje.
V železnem oklepu tega stoletja* v pogonu progreaa, izumov, volucij
—	mi ljudje smo železne traver-
smo orjaške konstrukcije smo radio čiovek
In bijemo, kujemo in kličemo.

Mi gledamo na Vzhod. Naša pot vodi na Šesto ozemlje. Vseh petero ozemelj spremeniti
hočemo v novo zemeljsko oblo:
Zvezo Novih Svobodnih Ljudi, Zvezo osvobojenega Dela.
V ciklu Pod ssmljo pa poje: Tako teiko je rudarju tu pod
zemljo.
Vendar naša srca so gnana radosti pomladne, naše duše pijejo pir godbe življenja, ' — in prbkletstvo, jarem trpljenja,
ki danes nam je: bol in napor, (1* nam nekoč s o lasa, pomladi bodočnosti zor. .
Vse polno nekaj novega iska-J°člh motiv. — Kožar kaže, i' že daleč dospel v svojem raz-
ipmi In Tone Sajovic? — IsU laka-Jduša, isto razglabljanj« in a"ali*iranje. 8lc«r je m«d ohe-precejšnje razlika, razlika. k> javlja v tem, kdo Ima bolj-
>n popolnejšo K'»zar nadkriljuje, aH .Sajovic« ni očitati, čeprav on <*mo pile In samo piše I < *> oblike «njovk še akna. A *>«nce Kožar si jo je ie uetva-
B. Henl:
iSiMttib v mkdaitai
M . . .„ * f\'JČ.	W w-----I"
5T8joj. hišica, «reja veljlca."	«.j»,..»,,
Dr. Bačar v Gorici ima nad veš-	HtljtRjl mmi vrati svoje hiše z malimi	— črkami vklesan rek: "Svoja hi-	Mnogi mislijo, da je sugestija šica, svoja voljica." Pasant te-	nekak redek, izjemen pojav naga niti ne opazi. Italijanski hu-	diAe, da js v zvezi s "tajin-moristični Ust "Fioretto" pa je	stvenimi silami" itd. To mnenje napadel dr. Bačar ja s.pretnjo,	J« nastalo večinoma zaradi tega.
jd&ejo
Ušisti poskrbe na svój na čin. da napis izgine, ako ga last- |«eatije in nik sam ne odpravi. Dr. Gabr- skrivnostne šček izlaga vsako jutro papirna-1 »«rednih sposobnosti. jÉÜdh; "Dr. Gabršček. odin "Ulepati", ki
arodni guslar Tanasije v Ljubljani.
2. marca 1928. Na svojem povratku iz Nem-' ije, kjer je Žel prve triumfe, se e ustavil za par dni črnogorski narodni guslar Tanasije Vučič Ljubljani. Pravzaprav je šel mimo Ljubljane v Zagreb in smo morali iti ponj v hrvatsko prestolico.
Pred evropsko javnost ga je zvabil nemški učeajak Gese-mann, ki je hotel ovekovečiti najmarkantnejše jugoslovanska pesmi na zlatih gramofonskih ploščah. V to svrho je pozval na-šega barda v Berlin in z denarno pomočjo nemške vlade realiziral svoj načrt. Vučič je pel naše pesmi tudi na javni prireditvi pred zbranim občinstvom: učenja-cov, diplomatov in drugih, za kar gre zasluga našemu berlinskemu poslaniku Balugdžiču, čigar gost je bil. V Berlinu so mu zahvalo dali lovorjev venec s trakom v naših barvah. — V rankurtu je pel v rasprodani vorani in so prinesli tamkaj-Rtflii listi navdušene e. On-dotna radio-postaja je vrgla z e-ektričnimi valovi aašo pesem v širni svet. Iz Nemčije so Vučiča pozvali Prago, kjer je bil gost prezl-denta Masaryka. Nastopil je pred Kasarykom, pčl je na obeh univerzah, v šolah, pred zbranim n°-| diplomatskim zborom. Razume da so češki listi prinašali laskava poročila. Rad se pobaha, Siji bil pri Masaryku na kosilu da si je v njegovem avf|||
ker mnogi potvarjajó pojave su-jih opisujejo kot s$t'. ki zahtevajo Suges-delajo
safcA.","Fieretto je priobčil ] P*^ občinstvom razne poizkuso, uvodnik v katerem preti z repre- <*» •• ile<**lci »bavajo, najbolj
škodujejo ugledu enege izmed panog sodobnega dušeslovja, ki joie nekaj daéetletij go je mno-
salijami, ako napis ne izgine. Slovenski trgovci v Gorici so
imeli v napisu svoje trgovine,-	-	.
samo začetno črko krstnega k1 "¿enjaki in o kateri bomo iz-imena ter le svoj priimek s vse-1 Pregovorili nekoliko besed, mi črkami. Goriški magistrat 0 eugestiji podajaU Coue in Jim je ukazal vpiaati tudi celo Charles Bauduin to-le oprodel
krstna ime.	s
odvzetjem obrtnice, ako tega ne store. Knjigarne amejo imeti v izložbah le italijanske knjige. Od 1.i vence do Snežnika * "Popalo" in "Piccolo" ee ogrevata za pritegnitev Vidma v obmejno delovanje. Ko je Prišla Gorica pod Videm so jokali Goričani, ko je Mussolini vzposUvil goriško pokrajino, so vriskali veselja. Sedaj povso-di vedno bolj čutijo, da se "Julijska Benečija" upravlja kakor kaka kolonija. Ako si približajo staro italijansko provinco, nastanejo v Rimu ugodnejša tla za realizacijo številnih potreb v
bo:
Sugestija j« podzavestno u-reaničenje neke misli.
Da bomo to bolj razumeli, ramo najprej povedati, kaj je podzavest. Izkušnja nas uči, da ima človek raz«n zavedne du ševnostl, tudi ddševna stanja, ki se jih ne zaveda. Maks Dessoir razločuje zgornjo in spodnjo zavest. "Zgornja" se po njegovem očituje v budnem stanju, "spodnja" pa v sanjah in v sta
njih, ki so temu podobna. Drugi govore o dvojnim bistvu (Doppalich.) Znano js, ds pri mnogih ljudeh »ostanejo ti pod) zsvestni procesi stvarjalni. Ta-
Ce kdo v druftbi zdéhs, zdehati tudi ostali, čeprtfl* niso pospani. Kadar kdo omeni mrčes (bolhe, eUaiee, pajke itd.) dobe mnogi ljudje občutek, kakor da imajo ta mrčes že na životu. Hipohondrcžu (človek, ki ma bolessaaki strah pred boleznimi in si domišljaj«, da ima bo-' lesni, ki jih v resnici nima) aa-dostuje. da ae komaj dotakne človeka, ki ima kako košao bo-In še čuti srbečico tar si domišlja, da je nalesel tu bo-ezen.
Sugestije, ki nastajajo nehote, lahko lazov« včasi sama vna-njost kak« druge osebe, n. pr. la«je, polt, vanj, posUva, hoja, oblaka Itd. T« vrste sufestijs j« v človeškem ^družabnem stanju aploh važna. V nji j« ključ umevanju, ssksj je nekdo nekomu takoj na prvi pogled prikupen osiroms calo soprn.
Druga oblika sug^tije se Is-vršujc vedoma, hote , človek si ssm zastavi neki smoter in si ga sugerirá ali pa mu druga ossba vedoma in namenoma utrdi to hotenje v nJem. V prvem pri meru, ko nekaj sugerirsm samemu sebi, j« savadna avtoeuges-tlja, ,v drugem pa hcUrošutes-tija. N. pr.:
Jutri moram odpotovati ob štirih zjutraj. Zvečer, | zaepim, mislhn: Jutri ss predramiti točno ob t reh *J t ra j! In kaj ae zgodi?
z dvojnim je neopaženo padel na varno, nakar sem kos pripravljenega papirja v pw»odl ssžgsl. Ko je papir dogorel, sem pepel po-
A lice Wrip|i	'i
HftUno-l(«i tradiM
Pri nas so ustansvljsli dečje zavetišče in gospodu vikarju sem i kril s kosom črnega platna ter s na njegovo prigovarjanje ob- paličico kaaaj« klical t Pridi, priljubil, da bom po svojih skrom- Idi, v moj «ep izgini, ena, dve. .. nih močeh sodeloval ori dobro- Segel ssm v notranji lep fraka delni prireditvi. Ker nisem tak. ter privlekel ven bankovec za kot je Ancalika, ki ae sna peti, deeet funtov šterlingov. Seveda a vendar poj«, ««m mislil, da bom j« bil to drugi bankovec, ki s«m
občinstvo najbolj razveselil*«* ko mu pokažem par mojih čarovnikih trikov.
Gospod vikar, ki j« bil dušalspodu, ae poklonil občinstvu in cele akcij«; j« v rea n te i dal moje ob gromovitem ploskanju izginil
m« natisniti na l«pak« med spored. Povem pa kar brez ovinkov
d« ml nI bilo nič kaj dobro pri	j« vprašala Angellka, ko sva se-
srcu, ko sem oni slavnostni ve«	dela pri v«č«rji. "To j« bilo v
čer stopil ns oder. .Domači zajec,	resnici nekaj Impontrujočegn,"
katerega sem stiskal v notran-	"A, kaj! Cisto priprosU stvar
em žepu fraka, nikakor ni ho-	draga moja Angellka," sem od-
tel mirovati, in tudi morski pru-	vrnil ter Ji pokazal posodo s
šiček, kf> aameval v drugem	dvojnim dnom. "I«e poglej, tu Je žepu. se"ftl nič kaj dobro počutil, prvotni bankovec popolnoma ne-kajti venomer ss je hotel opro-1 j»kvarjen," sem dsjsl ter gs li-
te rasne Igralne kart«, zložljivo m«n«. Nato ps je vpražala: — kosarce In druge take stvari, ka-l"All si dotičnsi ktfne
dim ee obl%#kl ssm si ga su-To je gvtosugeétijs.
ko mialijo v Trstu, v Gorici «kCÄÄTSlÄilwl
predobo poznajo furlanski jarem v kateri so bili vpreženi par lat. Vktomaki "Giomale del Friuli" je pritrdil tržaškim izvajanjem ^ o združitvi programov za sporazumno delovanje v svrho, da se izpolni velika naci-jonalna misija ob maji kar pomeni najbržs videmsko ekspanzijo, ki je ps nimajo v mislih ns v TTstu In ne v Gorici. Sumljivi goriški Italijani.
«e mu j« sjaanHo in gs J« drugo jutro slahka rsšil. Tudi mod ljudstvo^ prsvijo, da js dobro, če človek to sli ono reč pr««pl In se šele sjutrsj odloči. Znsnl matematik Osna trdi, da ae mu js neko jutro kakor v nspol spanju rastaril njagav zakon o Indukciji. "Tddl pri snohodcih sli mesečnikih (somnsmbullstlh) opašamo delovsnje podzavestnih duševnih procesov. 8noho-
gledal Prago skupno s pogl
. Tudi s glvarjem
slikal se je Češke re-
publike.
Pri povrstku v domovino so ga zaustavili zs par dni v Mariboru, nakar je prebil dvanajst dni v Zagrebu. Tudi tam je ponovno nastopil, v spomin na vse te nastope pa hrani zahvalna pisma, ki so mu jih deli visoki dostojanstveniki. Guslal je v Kranju, v Celju In Ljubljsni. Kako? Mi nismo vajeni tega, zanima nas le kot zgodovina! _
Produkcija papirja vletu 1M7. Papirnata industrija je ena najstarejših panog naše industrije. Tako izdelujejo Vevče papir že od ista 1*48. Pred vojno smo imeli v Sloveniji 4 tovsrne zs papir, dsnes jih je 6, ki tvorijo važen del naše industrije, ki udejstvuje tudi v izvozu. Skupno zaposluje papirna In ksrto-nažns industrija v Sloveniji ca 1550 delsvcev; 11.500 k. s.
Kapaciteta produkcije papir ja v Sloveaiji znaša ca IM50 ton in ae deloma zaradi gospodarskih razmer, deloms zsradl motenj v obrstu, deloma tsrsd nizkega stanje vode, ker imsjo akoro vss tovarne aa vodne sile, ni mogle popolnoms izrabiti.
Produkcija vseh 6 tovaren je znsšsls:
mm
im ujm m aje V letu lt27. je torej produk cijs narasla za 1« odstotkov. Pt ■ je treba upošUvaU. kakor smo ž« omenili pri poročilu produkciji največje*« podjstj« te stroke: Združenih psplrnlc Vevče. Goričaae in Medvode JIVL febrj, ds so cene P«pirja Isnl nazadovale; leto« j« tendenca na tržišču psplrjs čvrstejšs In je računati z boijžo zapoalenortjo jn večjo rentabllitsto kakor »a
mwBt ee je v večini podjeUj
Včasih so sanjali goriški irre- dec ponoči vstane in opravi JS dentisti. kako bi bilo lepo, če bi rMMl ne baš nesmiselna opravi-prišli pod Italijo. Svobodo bi L prihodnje jutro pa n« v« ni-uživali, imall dobre službe, trg». ^ 0 t«m;' Mndgi t>rsgofečl vsli bi In «Veli udobno življenje. Lpiritiati mislijo, ds se "mizice Slovenec bi bil "ščsvo" in poni-L|Wjf^ ^ vplivom umrlih žen hlapec Italijanov. Neodre- 0##b( v	^ je znanstveno
dčenci so res posUli odrešenci I dognano, da imajo pri teh poja-ali stvari so se zsobrnile Uko, vlh b^o rszns-islje^ziroma dssU"ščsvs"obs: goriški Sle- mlaUt iq{ N bile potisnjen«' venec In goriški Italijsn, ragni- Lodssvest. Tsko človek s krst-
kolo ps je gospod v deželi. Za Lj^ ^ jjh ni hotel In katerih goriškimi Italijani vohunijo de- M ne »veda, sam pomika mizl-tektlvl in orožniki tako, kakor L^ Timm risanje In pleanje za Slovenci. Okoli 50 Italijanov mnog(h «piritistftčnih %»edijev e dobilo te dni izkaznice, Itakr- Le v bfatvu le Izrss podzavest-šne se izdajajo po novi naredbi|nftl duševnih prooeaov. mi politično sumljivim ossbamtMH Fašistične direktorje na Krn-
gestirsl.
Zdravnik pride k bolniku mu reče: "Nu, vi ps ste lastno boljši. Ksj ns, ds ee dobro počutite?" in zsres: mnogi IJ^j« se po teh besedah boljše podati
o.	ti i
Da Ishko ssmo izprememba glasu vplivs sagastivno na dru-pričuje tale slučaj. Na postaji naksva našega mesU sta atala dva prodajalca peciva. Prv je vpil z dokaj robatim glaeom: Roiji-če — pe-civo, dragi pa nežno, prijetna: Hag-lJI-če, pee-oil-voo. Prvi al skoraj ni« prodal drugi pa js razpsčsl ds zsd njega kosa.
U ti prlmsri kažsjo, kako razširjena je sugestija v vsskda-ujem življenju. To pobljs trditev, da grs sa neke isjfmne, ne-nsvsdns pojav«. Vsak lzm«d nas se poslužuje sugestije sli ji podlsgs, toda vsšins ljudi te sile ne pozns, zlsstl ps Js ne zns umno uporsbljstl za vsskdanjs življenje.
I Sugestija deluje povsod, kjer so ljudje; nji ee udajsjo mimo poedincev tudi žirokl ljudski slo-JI (sugestija množica). Moda, reklama, razne navade In običaji — vse to so sugestije, ki smo
Is vsega tega ss vidi, ds pod ssvastnl duševni procesi znatno mi vodijo skoro sami tujci, edi-1 vplivajo ns naše celokupno čuv-no v Dutovljah js politični taj- |*tvauo in saanstvano življenje nlk domačin Božidar (!) Kom pa- in da utegnejo celo Imeti usodn« re. V direktorljih so nastopni poslsdiss, is nimsmo sadostne Kraševcl: v Mani Anton in Jo- Loči, da bi jih obvladsll. Du sip Grbac ( v krstkem se bostalševne slike, ki se vtlsnsjo v ns« z vala "Gobbo"): v Tomsju A- «o dušo, lshko v nji "delujelo lojsij Cerne, (Frsn Nabergoj, lH>dzavestno" in*se nsksgs dne Stsnislsv Orel Julij Ukmsr; v pojavijo v naši zavesti kot do« F¥ai. tBspmi A. Bole, A. Furlan, vržena dejstva. NI niti treba J. Turklnovlč; v Dutovljsh po- da bi nam tak« «Uke veilils ka-leg Kompareta Fran Orel, F. Žl- tera druga ^ai^ -vse In Ivsn Zlobec; v Sensfečah hipnotizer). J. Malalan, J. Meden, E. ftturm; I Tako smo prišli na področje Nabrožini In na Opčinah so tsko zvsnih sponUnih sugea-sami tujci.	tij, to m prsvi do takih, ki na-
Nad tisoč priiaUmv so žolstajsjo v nas, ns ds bi jih m spravili v italijansko obliko" v izrecno hoteli aH da bi Uko na-gorici. Stari lUMJanskl gospod- msrsvsli. Po Izslsdkih novs je senator Bomblč, odvetnik dr. šole v NanevJu lahko Ukšna sa Pinavčič in drugI pa menda no-1 gesti ja povzroči celo mnog» bodejo izpromeniti svojih lepih llezni, ob prsvem čssu ne spozns slovenskih priimkov! "Plccolo" dslovsnjs U sile. Ko človek Iz-)(ar nori veselja, da s« tako lepo I ve, da je sam kriv svoje neere-poitalijančujejo barbarski pri- če, ga navadno poeUne sram i Imki In pričakuje, da ee aed^J |Uks reči ps nsrsdl prisnsvsmo
trumoma
iz Soške
'•Plccolo
priglasijo prebivalci eslo samemu sebi, kamo-ll ža drugim*
_ _	Nekaj primerom Ukih sug«s-
janske priimke in tako trdi, ds ti J: Pri kosilu naj ssmo «ns so vsi Kovači v deželi Italijan- osebe omeni, ds U sli ons hrana •kega izvora. Vsi so bili Italija- nI dobra la vsi bodo občutili te-
lo Vipavske doline Išč«. vsepovsod lUM
ni ki so prišli med Slovence In
med njimi so postali is Fsbbro in Fabretto Kovsčl la
a «, •
Posestva ss tavsBde ■laS TrMžem la Reko.
tnem zboru Invslidakegs dru-
klsto. Dr. Herbert Psrkyn omenja to-le anekdoto! N«kl go-Kovsčl-1 spod Is N«w Yorlis, ki j« prlšd v Chlcsgo ns obisk«, vzame Meji I žepa sro, da bi videl, kako pozno Na oh-1 je te, In roče. da je poMan (Uro v New Yorku eo za eno uro na-
štva v Trata se je predlagalo o ¡prej v primeri v Cblcafu)J»rl-
skupnem delovanju kombaten tov in invalidov v -vrh^ da se (kupijo ok meji m« Trhlem in Reko posestva sa Kalijaask«
lani višala produkcija lepenke. Invalida, da bedo Uko 'Wlni
j a tel J. ki ee nI spomnil razlik« v času, nenadoma postane lačen takoj aaroči Uko zvasi "drugi zajtrk" (po angleški navadi) Ce ss govori o kislih stvareh, a.
1 Cm Tr-tnni bolie zaverovani. Tr-ipr. o dtronl, V pr» mn>«««> — Siki UMIk K >l»>1 J. oWJuWJ Vrti v U.1-.I duplini jI**** a i* RUSKI SLOVENCI.'	v« WUUÍDO pomoi- Ufcm^b, (oWulX ki«k»U,.
se pri mnogih Iz-
•AMKHIßKI 8LOVKWCL" invalidom veo
ga Imel pripravljenega In mi gs I je posodile Angeliks.
Vrnil sem gs prljssnemu go-
lu kulisami.
"Kako al pa to napravil?" me
stiti uje hotel
■9*1
va s tem, da ml ja
te p
žepih eem Imel skri-
ročll Angeliki.
Angellka Je nekaj ČSsa ogledovala bankovec, nekaj čaaa pa
Ü'
se in druge Uke stvari, ka- "Alt si dotičnemu gospodu dal pilč potttfeuje "čarovnik", ¡pravi bankovec ss to-le stvar?** ko raskASttje svoje "umetnosti." "Gospode mojs," sem pričel z koMko trssočlm glaeom, "mu-prvs točks bo U, ds bom pu-dtll izginiti žepni robec. Morda Isanlčljivem tonu. Prabn^jde kdo naviačlh gospodov tako da Je tol« ¿leto navaden «falsifl prijazen,'da mi i^osodi velik žep- |kat, ti al pa dal sanj prlelen dani robsc In visoki cilliderr Injr^o
"I kajpada sem ga. Cemu to nje?"
si ps ssres izboroa copsr-nik, Joha,M je dejáis Angelika v
vidiš,
nsr in poleg toge še mojagst O. ro-Ttl ps, til
Od tedaj ne nastopam voč na prsdvssm ne kot čsrovnik.
o semlHfsl zaželjeno v ksh, mmm\ t mizi poiotu robec pod cilinder ter parkrstj pobobnal po njem z mojo "čado-l delno" paličico. "Halo, pekua, <Hlm«ki župan «resi s sauvko. presto, pokus," sem klical, kaza- Chisigo. — «upaa Thampson Js ns ciliivdsr. "Sedaj, gospoda U« pakel nekemu reporUrju v pe-
moja, je llgmi
sedaj
nl|v
pazite
nlč,M
wwyjtek, da adstopl, ako ne bodo go-I vsrnor Small državni pravdnik
Jih prejeli odstoje okollss sli od prodnikov. Tudi v politiki ims sugestija vsžno vlogo. NI vss eno ksko govori politik ns sgi tacijskem shodu, — sli sna "uft-gatl" množico sli ns. Z besedo "užgsti označujsmo sugestlven vpliv, ki gs ims govornik ns mmm	js tisk dobri
sugestor. V IJubesensklh Odno-slh Je sugestije Izredno vsžn« ssj ljubezen často sploh ni nič drugega kot sugestlven vpliv, ki ga ima žensks osebe ns mo*ko oziroma narobe m vzajemno. Tu mislimo prodvaem tisto ljube-zen, ki jo tolikanj opevajo pes nikl. Kakor n. pr. hipnotiziran« oseba s slastjo užlvs sirov krom pir, misleč, ds js nsjslsjžs Js bolks, Uko vidi tudi saljublp nec v objektivno morda grdi osebo izredno lepotico in čudovl to očsrljlvost. Cesto se tudi dogsjs, ds nekdo ^ri sebičnem In nesnsčajnem človeku vidi «a me vrtine In Irropkosti ter mu T zopet pod sugesthralm vplivom popolnoms zsups. fhiogi tako zvsnl magični prtpemolkl za vzbujanje ljubezni slone ns po-javih ssgastijs. (Kaaas MU.) I
HUrka aroiiraaa radi kršitve
V petek je bila «rotirana «letna «va Kolp. fl De« Plaines sva., radi kršHva lg. amendm«nU. SUrka je pi testirala, da h prestara, ds bi MU poslana v ječ«, toda porn« galo ni nič. flaésj j« pod vsr-ftčino HM. Njsns «4,ravt,» je določena ns IS. aprila.
WV « WW	t
lUt žalost pa moram povedati, Crow« In Izključeni senator da ni Izginil, sakaj pozabil aem Smlth-ponovno nomlnirsnl Ki Iz-okoli robea prlvssati elastiko, ki v«|jeni prihodnjo jasen, ikoda bi bila pomsgala, ds robec ^ v^i neopsžsnam trsnotku isglnil moj «|p. Ts neuspeh me je sevs-1 ds primarno rszksčll, tako dal ssm lopnil po cilindru, ksUregsl
pa ja mqja čsrobns psličics u- ^ juUosUlm srosm nssnsnjsmo dsrcem preluknjata.	sorodnikom, snaneem In prljste-
Občinstvo Je vesslo vkllkslo I )jem tužno vsst, ds js nsmils In ploskalo, le lastnik cllindrs In smrt prstrgals nit življenja pa Angellka, ki js blls ssvsda moji ljubljsni soprogi osiroms tudi v d v umni, sU ss jsslla. Ka-1 materi ko bi ne n«? Gospod v tsksm, do-
cela nsptijstnsm položsju, Angelika pa tudi nI Uko nespametna, da ne<bi vsdels, ds bo troba cilinder plačati. C ko
Medter
ssm gospoda, ki
MARY MIKLICH Umrla Js dne 10. mares ifSfl ob
11:50 dopoldne v bolnišnici v Nsw Kensingtonu, Ps. Pogreb se
js vršil dns 8. aprila t. I. in si-oer po civilnsm obredu. Rojens
ml js posodil cilinder, pomirje- j9 blls 8, JsnuarJs )M7 ns vssi val In ga tolažil js morski pra- ossU pri «t. Vidu ns DolenJ-žlšek vendsrle prsgrissl žep tsr *||tm, v Amsriko js prižls pred se osvobodil iz neprljetnsgs po- gO Isti. Blls Je članica družtva loftsjs. Tods to bi šs ne bilo ta- 170 SSPZ In Eoysl Nsighbora of ko hudo,,če bi prašiček ne pa- America. V «Urem kraju
del ravno .pa ramo sodnikovi so-progi. TeT Ja bilo vpitja In cvlle. nja, predno so gs Ujsll! Galerija pa se Je tcesla.od smeha. Pri sahvfcljevanju gospoda, ki
pušča ki pa
dve sestri In tu v Amerl-ps dvs brata. Prav Ispo «s sshvsllm vsem, ki so ml nudili pomoč In ms tolažili v težkih žslostnih ursh, ksr skoro nI mo-
ml js pomolil prašička nasaj na|«oč« našteti v- po im«n
^H HHi
priklonil m pa asmd«n, kar bi < nfku" ns «mehi
najbrž pregl«
bil preveč sieer pri "čarov-Énelo biti, kajti ob gromovitisj smehu celokupne tiubllke ja aajec prilezel Izpod telovnika, telebnll ns tla Ur I*, giail sa kulisami, Potegnil ssm Is žepe robsc, da
daroval-k. In sploh
bi si otrl potno četo, ssgsl pa sem v napsčnl ždp In esl šop Igrslnlh kart, ki sem Jih Imel priprsvljs- bod« am.rlška gruda n« ss nova trlks, ssm strossl po ostali: John IJJWIch,
odru. To ms js popolnoms smsd-1 John Jr. In
lo, prsdvssm sem mislil ns vss kstero bom morsl prostl-
m motih, se
torsj ns Um msstu prsv srčno sshvsllm vsem eki cem vencev in ova vsem, ki so nsm ksrkoll ga storili. Ds js blls pokojni-ca priljubljena med rojaki in rojakinjam,! Je U pokasala velika uiilešba občinatva pri po-grobu. Upa hvsla vssm. Tsbl drags soproga In mstl ps žslimo imičIvsJ v miru In lahka naj TI
Žalujoči soprog} Rdwsrd, sinova;
sati od Angollke.
V UJ zmedenosti sem butnil ob mizo, ki se je s velikim n* potom prevrnlls, pri tem ps sU i?i»Mj mlse fcletels po dvorani dva goloba, tfsUrs sem Imel tudi pripravljena, da ju pričaram is pokriU pšnve, v kateri bi ss blls cvrla. 1
"GosiK*ds mojs," sem pomirjal otičInMvo, ki J« vzklikalo po dvorani frfoUjočlma goloboms, "asdsj js sledlls največje Iluzija «edanjega stoletje. Neksj «II-čnega šs nI bilo videti. Vpričo vs«. gospgd« moja, bom namreč »«igel 1 jankov«« za deset funtov, nato ps gS bom vrnil lastniku po-a nepokvarjenega In ae-
WashingUm. i). C. - V Zdru ženib drtavah je dane« pribil! no Š000 lelatlšč. kjer en hanger ji In prieUni zs serojilsn« V
lllinoUu Jih M
doUknjsnpgs. Proal m. da bi ml kdo ismsd jospodov poeodll bsn-koves sa ^ *et fantov."
Po prosej dolg«m m mučnem «emlntjs.<4nl j« neki gospod ven-darle izročil Užaljeni denar, katerega «em vrgal v pripravljeno
Ros« In Mary Jr., hčeri, vsi v Harwick, Pa.. Izvzemšl starejši sin John Mikltch, ki se nahaja na unlv«rzl of Dubuque, l'iwa.
NAZNANftiO.
Z žalostnim «reem naznanjam sorodnikom, znaassm In prljs-Uljem tažso vsst, ds je po eno-te<ien"ki bolezni zs vsdno prs-mlnula naša ljuba mati IKRA «IfPAN. Umrla js 19. msros liti v sta-rom kraju v Križati pri Trtttšu. Odšls je od nss zs vsdno In ns« pustil» žalujoče tukaj, hčer Mary In sveka In dv« vnukinji, Olgo hi Anno Plash, kraju pa žtlri M i In lahka «M rem I j tre.
SI«
clani ik fcfcuötva snfrj.
(Mc Firnrt:
Ur« ▼ stolpu cerkve sv. Roka jt odbila osem. Jef Herzog je zaprl knjigo in vstal. Celi dve uri je presedel pri Platonovi "Pojedini/* Trdno je sklenil ubiti se. Sej to je bilo tudi edino, kar mu je preostajalo. Denarja ni imel, možnosti pa tudi nobene, da ga dobi. Sploh ga pa ni več mikalo živeti in zato se mu je zdelo najpametnejše, da ee od življenja uljudno poslovi in odide v krtovo deželo,
Ozrl se je po podstrešni sobici, v kateri je stanovs! do usodnega dne, ko je sklenil dati živ ljenju slovo. Zdela se mu je prijaznejša nego običajno. Ali naj umre kar tu T Ne, nikakor ne. p-grnil je svršnik, vzel klobuk in odšel. Zunaj je šumela ulica Saint-Honore. Jef Hrezog se je napotil naravnost k Seini. V Tttillerjah so koketirala nočne ptičke z moškimi. Neki berač je iztegnil roko, v kateri je držal čepico.
Jef Herzog se je ustsvil pred nJim in vprašal dostojsnstveno:
—	Ali bi ne hoteli rsjs v krtovo deželo? S '"' '.v|HH
—	Ni lepo, da ee norčujete iz mene, gospod — je odgovoril berač z drhtečim glasom. ¿-Jpf Herzog Je ijl ligjo. Pri
SESTRI
Pont Boyalu ee je znova ustavil in naslonil s komolcem na ograjo. Zagledal se ja v vodo. Komaj da se je premikala, bila je očividno mrzla. , Človek, Id je šel v smrt, se je zamislil. V krtovo deželo poj-de, o tem ni dvoma. Samo kako, kako?
Mnogo mu je bilo ležeče na tem, da bi se mučil, kar je bilo končno naravno. Poleg tega ni nikomur privoščil veselja, da bi se nsslajal pri pogledu na njegov junaški mejdan s smrtno koso. V tem je bil dvojni prob lem, ki ga ni bilo tako lahko rešiti. Naenkrat se Je Jef Herzog prijel za glavo: ,
_ De mi ni prišlo to že davno na misel! — Je mrmral sam pri sebi. — Če je sploh mogla biti medicina kdaj kaj vredna . .
Takoj je vedel, kaj početi. Zavil je v ulico du Bac. Tam je stanoval njegov prijatelj, znan in priljubljen zdravnik, strokovnjak za živčne bolezni.
Čez eno uro j« «tal prijatelj nevrolog pismo, katero je Jef Herzog baš napisal in podpisal
— Odpusti mi, prijatelj! U smrtim se pri tebi, dasi vem, da boš imel morda radi mane sitnosti. TbAa poznaš me. Že/od nekdaj Imata to slabo lastnost, da sem zelo mehkužen in da % ščem povsod udobnosti. . AAnr mi podstrešna sobica *i< všeč,
prihajam k tebi. Ne in ohrani me v dobrem spominu.	.
Kmalu me najdete mrtvega. Treba Je bilo oropati omarico s n trupi. „ Obžalujem« (da ni šlo drugače. Strel odmeva, vrv in plin nista po mojem okusu. Seveda tebe ne zadene nobena krivda. Ce bo treba, lahko dokažeš z mojim pismom, da mi nisi pomagal na oni svet. Ne bodi hud in pozabi raje, da sem si izpo-
sodi! tvoj strup. Zbogom. Podpisano: — Jef Herzog, samomorilec .
7 Ker si zdravnik, ti zapuščam svoje truplo. Lahko ga mreva> ril, kolikor te Je volja.
—	No torej? — Je vprašal samomorilni kandidat.
—	Dobro! — Je odgovoril nevrolog. — Taki bi že šlo. S tem pismom v roki se ml ni treba ničessr bati. Toda rad bi vedel, še si res trdno sklenil u mreti.
> — MoJ sklep Je neomajen.
—	Dobro, ne vem, čemu bi ti odrekal to malenkostno uslu go.
Vstal Je in odprl omarico i steni. V omarici Je bilo vse polno steklenički Za hip Ja okleval, potem japa segel po eni.
Jef Herzog je vzel steklenico in Jo skrbno oglodal. I— Zadoetuje? — je vprašal.
—	Seveda zadostuje — je pri-
(Dslje.)
4 Vsepovsod po gosdu je iuborelo in se pretakala, voda Ja grizla v kolovoz male etruilce, se prelivala skoz kotanjs In razposajeno drlo dalje. Tu petam na senčnem pobočju so se še belile zaostale kepe snega, poleg pa je že odganjala sveta trava.
Martin in Tinka sta šla skoz sklonjsnlh glav In zasanjanih oči. Tisti večer nista nič izpregovorils besede. Ognils sta se drug drugemu, kakor bi se bala sa svoje misli.
Pomlad je planila v dan kakor plamen, vztrepetala je In se razgrnila prek polja. 6b-jela je goedoye in hribe s svojimi žgočimi rokami, nebo je zažarelo od vrisks in pesmi. Kukavica Je preštevala leta Zemljanov. Martin Je pogabll svoje gorje na njivi. Ko je strmel ▼ mehko, mastno priyii je zgrabi divjf nagon, da bi Jo rszrfl in rszkopal do dna.
"Preveč se mučiš, Martin."^
"Kaj to! Kadar delam, sploh ne vem, da delam. Veš to Je tako lepo, kadar pot zalije obras In siH v oči, tedaj bi ss najraje smejal
iHtlla.":
Pa bi dokupil še eno njivo r
Te pa ne rabim."
> H sta sedela ob koncu njive pod senčnim grmom in se razgovarjala. Tinka Je odšla domov. Martin je gledal sa njo in ni mogel ra-zumetl, sekaj bi bilo treba kupiti še eno njivo. Morda se Je Tinke polastilo hrepenenje po ob-širnem posestvu? Zgrabil ga Js sum In obenem ss js s sJlnejšim glasom oglasil spomin na Keziko Saj ona ga ni nikoli nagovarjala, naj dokupi posestvo, nikdar ga ni bodrila k de-lu.^Tiho Je opravljala svoje delo, storila Je to, ksr ji js rekel. Zdaj pa hoče Tkika novega polja! Morda jo Je sram njegove male bajte, ne upa si pogledati bogatejšim vaščanom v oči. Spletal Je iz Ustih besed, izgovorjenih v popolni bresbrlšnostl dolgo vrsto očitanj. Cim dalje Ja premišljeval, tem bolj tuja mu Je postkle Tinka. In obenem se Je neštetokrat vpraševal, zakaj Je ravno njej zaupal svojo skrivnost Ko ss js zvečer vračal, mu Je bilo teeno pri srcu; sdelo se mu je, da gre v tuj dom. Najraje bi sploh ne šel v hišo. hotel se je v besedah razmahniti In tzlkl svoj žolč drugim v srce. Rad bi ss spri s Tinko, JI očital vse mogoče stvari, ssmo da bi se nekoliko oddahnil.
"AH si še prišel r
"Celo noč vendar ne morem ostati na njivi r
"Tega bi tudi Jas ne pustila, odpočlt! si vendar moraš."
Zamrmral je nekaj pre se, Tlnkina prijaznost mu ni bila po volji.
"Kdaj pa prične« Jo^ri?"
"Ne vem."
"Mislim, da sa ti ne mudi posebno. Sicer bi bOo pa bolje, da Jutri ne greš na njivo."
"Zakaj pa ne?**	4
"Ali nisi pravil, da bo treba v gozd po steijo? Glej. zdaj M bil pripraven čas. Polje ee jutri čes dan spočije in pojutrišnjem bo delo lažje."
"No seveda, grem pe v gozd jutri.**
Uvldel Je. da govori Tinka resnico In nezadovoljen *Je umolknil. Molče je večerjal in takoj vstal.
"Oreš še spatr |
"Dovolj ssm truden, kaj hočem tebe varovati!"
"Nisem tako mislile."
"Pa lahko noč T V§
Sel Je v hlev, opravil konja, nastlal kra-vam in prineeel vode Bil Je želoeten, da ss M spri s Tlako. Povedal bi JI lahko, kar misli |a stvar bi bila v redu. . , . . u
-t&iJi.,- t-J* M ij «	-fk f» . v*-*^«-/«** .*!
» !>CJ '«i ' i 1	•	*" Df
Tinka ni mogla razumeti, zakaj je bil tako osoren. «aj je popoldne na njivi govoril vse drugače, se smejal in šalil, zdaj pe Je prišel domov kakor nevihta. Ko je pospravila v kuhinji, Je sedla prsd hišo in se naslonite na zid. Napol miže je strmela proti zahodu, kjer so se y rumenkastordačt ludl premetavali orjsfški oblaki, obrizgani od krvavordečega sijala zahajajočega solnca.
Žito Je še odgnalo, polja so se pragrnila t drobno pretkanim zelenim plaščem. Martin je hodil pri njivi in mislil na bodočo žetev. V vasi je pozvanjalo k popoldanskemu obredu. Nedeljska svetoot jo dremala v ozračju kakor
Tako je bilo v pomladnih dneh, ko je še z Rosiko pohajal na njivo In sanjal o lepi bodočnosti. Kakor bi v rebri cvetela akacija, J>da in bleeteča, posuta s nešnim cvetjem-Kramljale so veje v popoldanski tihoti, se na-gibali druga k drugi to šepetale. PaJe aavelo tako mrzlo 04 severa, da se Je vsulo s akacijo kakor sneg, ostalo Je golo, žaloet drevo na samoti, zibaje se v sanjah in hrepenenju.
Od koče se je rgztegal klic.
Martin se je ozrl. Ob koncu dvorišča je stala Tinka. Počasi je šel k njej.
"Kaj si že domar*
"Hitro, kaj ne?" ■ i "Saj Je še komaj zvonilo."
"Nisem mogla it|."
"Kako to?"
Zardela je in se prisiljeno nasmehnila.
Pogledal jo je. Tako čudno upal se mu je sazdel ta oaki obrazek, oči tako nemirne.
"Ali si bolna?"	i
Tinka ni odgovorila. Sedla je v senco košatega bezga. Martin je sedel k njej.
"Zakaj pa nisi šla v cerkev?"
"Sama ne vam. Prišla sem do sredi pota, potem sem so pa obrnila ..."
Martin je ugibal, kak poseben vzrok da ima, ali pa ne »ovori resnice. Tinka ga Je nekoliko áaee gledala, potem Je pa nenadoma zardela, oči ep m ji zaevetilc v vlažnem lesku. Sklonilausa. ja k nJemu in mu paložila roko na ramo. "Maržin, nekaj ti moram povedati . .. Ne vem. kako bi rekla ... tako čudno ml Je." Stisnila se Je tesno k njemu in mu nekaj zaše-petala v uho, Martin Jo Ja začudeno pogledal. Blesk aeešo ee Je utrnil v njegovih očeh, a je takoj nato spet ugasnil. .
"Ali Je reenfca, Tinka? Da bom oče?" h Prikimala Je.
Potopila sta se v razgovor poln toplote ia skrbi, hvakdnostl In sanj. Ko je Tinka odšla v kuhinjo, da napravi večerjo. Je legla v Martinovo dušo težka žalost.
Zakaj ni bilo prej tako, veliko prej, ko Je bila Tinka še pri očetu! Zakaj mu nI te are-če darovala Realka! Pekla ga je bridkost, vso noč ni satisnll očesa. Zjutraj pa je vendar pohitel k Tinki vprašat, kako se počuti.
"Zdaj pojdem na polje, ne delaj preveč."
Dobro JI Je delo, da ae Je tako bal sanjo. Te mehke boaode so Jo odškodovale aa vse pre-stano trpljenje in Jo podkrepile v novih upih. Ko ga je čakala s kosilom, je prineeel pismo-noša pismo zanj., Spoznala Je Rezlkino pisavo In prevzela Jo ¿e silna radovednoet, kaj naj piše. Poetavila je poeodo v Jerbos, ga zadela aa glavo In odhitela na njivo.
"Cuj, Realka je pisala!"
Martin JI nI hotel sprva verjeti; ko Je pa apoena) pisave. Je prebledet • Sedla sta na travo In brala: i« "Dragi Martin! Morda al me klel tleti den. morda splok niti pomislil name, ker si me kotel pozabiti. Vem. da Je velika moja kriv-da. a vendar te prosim odpuščanja. Saj je mogoče še kaj usmiljenja v tebi, da ae spomniš ovoje zavržene šene In Jo rešiš pogina.
#
APRax
>• H«"». A ' H i
ZaJčev
Gore
pri
nekaj"
smo
lit očmi
zgostil,

ži
no
tpfdi) zdravnik. — In še kako zadostuje! T tej steklenički Je gromska sfla.
—	Ali bo hitro končano? j
—	V desetih s#undah.
—	In brez bolesti?
—	Jamčim za tfi. Jef Her/og je hotel stekleni-
čico <>d mašiti J
—	Počakaj! -r ga je opozoril zdravnik. — Pegi vendar! Saj je še čas» premisli dobro, kajti čim odmešiš in samo malo podo-haš. ..
—	Takole, je-ll? In Jef Herzog Je odmašfl ste-eničico in podukal. Havrolog
ni preveč protestiral.
—	Počakaj no, prijatelj! Pazi v^da^-.J^
Jef Herzog je imel še toliko da je mogel glasno spregovoriti:
—	Zbogom! In snova je poduhal. Zadnja ura Je res nekaj posebnega. Okrog umirajočega Je-fa Herzoga je ostalo vse, kakor je bilo. Prijateljev kabinet se ni prav niš izpremenH. Naenkrat je na vaa zaaleeak). Med rožami
fajočega se Je srak or da se izpreminja tan u. Ia glej, strop se ojl-ko odprtino, tla se nekam v neskončno Sredi vsega pa plava ; čas okrog nJega leti nca ne kraja, Se ved-l njegova osebnost je ne-Celo boljjta popolno liveča Je, nego Je bUa poprej, in vendar ... Glej, vsi čuti, vse telo Je kakor da ga že davno ni. Potem pa . . .
Potem Je pa liri Herzog umrl. Vsaj mislil je, da ne živi več. Zadnji občutek Je izginil iz njega, tisti katerega ljudje ne poznajo, o katerem ni mogel nihče več povedati, kakšen Je .. . • * Mrtev . . .
Mislil je, da Je mrtev. V resnici pa ni umrl JK& >1 , Ni umrl, kajti čez dve uri se Ja zavtfel, bil je > istem kabinetu svojega prijatelja, na migi so stale jste rože. In živel je.
to? V je zajccljal. u je bil takoj pri njem. sefSL je vzkliknil, popolnoma mrtev, b skrbi, takoj se «, deželo. Qpfro-in ae nadel, v kar sem te ho-1 na oni svet. Nisem mrtiti namah, mar-samo uspava). Gre za odkritje vivisekcijo, velikega pomena. A ker' si trdno skleni) umreti, sem napravil ta poizkus na tebi. Potolaži se. Ponavljam, da gre zgolj sa poizkus, sa prekinjeno igro. A čez pet minut
Kakor prvič je odprl omarico in vzel is njo drygo stekleniči-co. V tjsm je Jef Herzog mehanično odprl oči in opasil je, da ima obe nogi odrezani: eno v kolenu, drugo sredi stegna.
Malo j| manjkalo, da se od groae ni imAMMm M . ,'j{
—	Jssus Kristus! — Ja zatulil Prijatelj Je bit takoj zopet pri
nJem. y	I
—	Saj, ti pravim, da bo čes pet minu^ vse končano. Kaj pravim čfs pet minut, Čez pet sekund bo po tebi.	|H|
t že m« jf pomolil pod nos leničlco s pravim strupom. To pot bi. bila amrt nizogibna.
—	Toda jas nodsm! — je zakričal Jef Herzog in se začel o-pirati z energijo Človeka, ki bo-
Zdravniku je padla stekleni-Daa iz rok»: 4 ' - I
—	Kako to, da naenkrat nočeš umreti? ae je začudil.
—	Lopov! — ji zakričal Her-zog —- podla duša, meear, kako al ee drznil ti! .. L Presenečeni sdravnik se Je skušal zagovarjati. — Saj si sam hotel umreti Bil si tako rekoč še na pol mrtev. Mislim, da te nI nič bolelo. Obšalujem samo, da si se zavedel. Torej res nočeš, da te ugonobim?
Toda prijatelj ga ni poslušal Zrl je na svoje odrezane noge In
tulil: J
—	Bandit! Kanal ja! Morilec!
Kaniball^
Jef Herzog ni nikoli več šeM, da bi ga odpravili na oni cvet Moš še zdaj šivi Ia povedal sem vam njegovo zgodbo tako, kakor ml Jo Je pravil sam, ko sei mu dal n<jkoč vbogajme. kajti on še vedno prosjači v TuiDeri-e(w • • • a .i « «M > « M
katero priredi društvo Sv. Antona Pad. št. 1M KSKJ v Hos-tetter. Pa., v soboto dne 14. a-prila, 1988 v Slovenskem narod-|#pmu. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za člane Je $1.00 in za nečlane 76c. Vstopnina za ženske je 26c za oeebo, če Je članica ali ne. Ta veselica se vrši v korist društvene blagajne. ki je prašna že od meseca novembra 1027. Uljudno ste vaMjcni vsi člani in članice, kakor tudi člani in Sanice sos nJega društva ^Luč Svobode" 8 IS 8NPJ. Pripeljite s sel svafe znance in prijatelje zabavajte z nami! Vabili
zim cenjene ro. zore na ta sam ta oglas doma javi MeMe (omožena) 60 W. Pine
da ga opo-ako bo pa on naj se nemu-
ÄOÄ^TJ^IW J1
Mary Hrit|r, Canton, IU. (Adv.l
I okroglop anakom g. N. ■o ia avton Na druit podrobna poji teh znakov, na čl« da Jih pridno 1 ročajo. Naročila sprejemajo dr Števni tajniki.	■
Vincent Cainkar] pradsednik SNí
št.
CfterMtge, Iksasssks) aa parailui
lENGARlA (52^26 ton)
TBRI POTUJE; IZ NEW YOEKA
TOREK, DNE 15. MAJA
vas seos vleče, da vidite staro domovino Msftjel Sedaj Ji čes, da se popravit« u
kliče
—ODBOR.
JMšimSp ipMnrittte m «ni grupi kateri kode potovali na parnlka
sile «prešejto raku lokal-pišite aa upravo aa:
JUGOSLAV
D LINE
; Chlesfo .....
SM M. Michigan Ave.
111.



mi', na
bi Slanice S. N. P. J.
Chicago
ilflMiNfP
ta
loto, ■BmPJL
za
£ & SadaJ lahka debšla^ ;>;> 4 m
Itai B-.... .1. ---«- J_ _ __	^ «- -	L m
net rreaveta vaa* aan sa eno teto in aajigo AMERIŠKI SLOVENCA Trudno UMjéko na» pnRJMf brea odbitka svoto |7J6.
Ali pa tri knjiga: • SLOV,-ANGLEŠKA 8L0VNIČA, vredna |XaO, ZAKON BIOGK-NEZIÍE, viadna »Uita PATEBHWfiSnW TUBA V KABABXTU, vredna %U% AnpaJ vrednost H.00 In dnevnik Preeveta ga ena lota aa «vota $7.80. ■ & -j ^-.y, % >\-WaMi
Vs velja sa tea S. N. P. J. sa vae atara In nove naročnika. Ne člani pbu /¿g čaja fi»W«	. sfáJ^r
Chut!
JK*dl*m Uat stane 1
'' tlat fnina !<Md|K' '|pdl bijeta na aaafcv^ ~
UPRAVNffiTVO
Lahka dalilfa pel leta dnevnik Ptoavata to Änpnt vrednosti za|fcftO knjig, j^^MTjlGGIN^gA-CON BIOGtlffeuE, a JÉ ÍAJEDALCB ta BO» TENICO ta öifOHMATOK ako na» poMJete svešo HaCÍíe tel poBJeJeifdJO. AÄ pnaaJJJO p^a llat Proaveta in knjigo JIMMT HIGGINS Natet
pienlkof i; pedna Wvendje 8NP|1|Í > eedaJ pričela raa-prava a pravilih 8NPJ aa M» čo konvencijo, Je adU affodna prilika, da si Mavite U zapla. nlk. Uor ÜMpT jMUo lšc v pošt. nfll Énankah, ara ute ta
hl
Chicago,
Ave,
M..
zaplenili Pišite nit Matica BNJP, 2657 8.
Lawndale
......
..........

CL
HMWlWIIIM

■ I lil sita 'mk ^kasMsk"! H|iaie|W MM nVVVVIV š
o:__rilrx
■ i■■■■ ■■ ■■ ■ —
mm—»
[y'zf
HF'lfi

»1
VSA V :0 OBRT SPADAJOČA DELA
v.
IfwPP »WW1«'
•. .4 - b. ■ .. r
' ¿Ik LjEttJeČJirfflto: e
' ' • V .
áwí
BKv
%m
Tiska vabila za veselice in shode, vmtrnce, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih? '
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.P.J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
unyaico ano prve vrste, vat pojasnila tupe voastvo asKama
S. N. P. J. PRINTERY
CHICAGO. ILL.
TAM Si DOBE NA 2BU) TUDI VSA USTMENA POJASNILA