Slovenskemu ljuasivu v poduk in zabavo. l/.h.iia zvečer vsak prvi in tretji cctrtek meseca. Ako je ta dan praznin, izide dan poprej. Cena mu je 80 kr. na leto. Inserati sc sprejemajo in plačujejo po dogovoru. Št. 19. V Ljubljani, dnd 5. oktobra 1899. Leto Xn. Slovenski učitelji, odločite se! Zelo važno stvar, s katero se mora seznaniti vse slovensko ljudstvo, od mestnih palač do zadnje planinske koče, dajemo danes v prevdarok slovenskemu učiteljstvu. Ker se pa stvar tiče vseh Slovencev, zlasti vseh slovenskih starišev, prosimo, da jo vsakdo natančno prevdari. ,.Domoljub" je kratko presodil avstrijske šolske postave in popisal avstrijsko učiteljstvo. Naj pre-bere vsak ona dva članka, in na to naj prevdari to, kar pišemo danes o slovenskih učiteljih. Mi bomo navedli samo dejstva, slovenski stariši, vi jih premislite, slovenski učitelji, vi se pa odločite! — Te številke ne dajte otrokom v roke, ker bi se pohujšali, če bi zvedeli resnico o svojih učiteljih! I. Hlapci liberalne stranke. Slovenskim učiteljem stoje sedaj na čelu možje, kateri so so popolnoma podali v liberalno stranko in ji služijo kot njeni najzvestejši hlapci. Ta stranka je hrezverska, kmetu sovražna, deluje za javno nesram nost in ima za glasilo „Slovenski narod", ki je naj-mirovejši list na avstrijskem jugu. Mi gospodoma dimniku in Jelencu ne vidimo v srce, in zato ne preiskujemo, ali delata tako iz prepričanja, ali pa zato, ker upata, da si bosta priklečeplazila s takim ravnanjem boljšo službico — to je njuna stvar. Ne-ovržna resnica je, da je vodstvo »Zaveze« učiteljstvo vdinjalo kot deklo pri liberalcih, naščuvalo je proti duhovščini in je privedlo v tabor, ki je krščanskemu ljudstvu sovražen. Navdali so učiteljstvo z liberalnimi mislimi; liberalstvo pa razdira rodbinsko življenje, ne priznava katoliške vere, od-gaja deco v brezverstvu in uničuje kmečki in obrtni stan. S tem trenutkom, ko se je učiteljska »Zaveza« pos'avila v liberalni tabor, postala jo sovražnica krščanskega ljudstva, zlasti kmečkega stanu. II Poziv k duhovnim vajam. Kak duh preveva one učitelje, ki hočejo gospodovati celemu svojemu stanu, se izprevidi iz dogodkov zadnjega meseca. Sicer so že prej preganjali, sramotili in nbrokovali one učitelje, ki so si ohranili katoliško zavest, posebno one, ki sodelulejo pri kmetijsk' •uguh, a celo svoje umazano srce so pokazali, k<> ji' presvetli gosp. knez in škof ljubljanski povabil učitelje, da so naj udeleže duhovnih vaj. Kaj so duhovne vaje? Nekaj časa se človek odloči od vsakdanjih skrbij, da premisli svoje dušno stanje, opravi spoved in prejme sveto Ilešnje Telo. Vsak sv. misijon je taka duhovna vaja za ljudstvo. Duhovniki jih morajo delati pogosto in so vezani ves čas na strogo samoto in molk. V samostanih trajajo vsaj jeden teden, pogosto po 30 dnij. Za učitelje trajajo tri dni. Ker imajo učitelji v počitnicah lep čas, mislil je gosp. knezoškof, da bodo zelo veseli, če jim preskrbi stanovanje, hrano, verske vaje in kar je še treba. Če pomislimo, kako veselo in navdušeno je naše ljudstvo za sveti misijon, pričakovali smo, da bodo tudi učitelji prireditev duhovnih vaj sprejeli z veseljem kot posebno odlikovanje od škofa. Nismo se motili. Mnogo učiteljev, starejših in mlajših, je z veseljem pozdravilo škofovo povabilo. A oni njihovi tovariši, kateri so v slepi strasti za liberalstvo zavrgli svoje krščansko prepričanje, začeli so podlo ščuvati proti škofu in svojim blagim tovarišem, da bi preprečili duhovne vaje. III. Brezvorskih učiteljev odgovor. O našem blagem škofu so pisali v „Narod\da hoče vpreči učitelje v klerikalno »galejo." Duhovnih vaj vdeležiti se so imenovali »pljuvati v svojo lastno skledo.« »Radovedni smo, koliko in kakih kalinov bo ujel škof na te najnovejše jezuitske limanice." »Prevzvišeni naj pripelje najprej svoje podivjane duhovne sobrate (škofe ?) na pravo pot, in še le potem naj pride gospod Bonaventura s kako ,fliko' vabit učiteljstvo v ljubljanski lemenat." Škof naj bo zadovoljen z mežnarji — »zavednih učiteljev v Ljubljano ne bo." Škof hoče učiteljstvo »zapreti ... ter prisiliti, da kot patri jezuiti — ki nimajo drugega opravka — zataplja duha v prisiljeno pobožnost.« Duhovne vaje so „pobožno zabavljanje", škof je „za-veden po nesrečni okolici, ki ga napotuje do vseh napačnih korakov," Duhovne vaje so »prostorna kletka.« „Kdor zleti vanjo, ta je vaš, — ta vam lahko snaži čevlje . . . streže pri mastnih obedih. Kdor ne pomoli nosu v blagoslovljeno ječo . . . temu treba vsekdar metati polena pod noge . . . treba naščuvati gospode fajmoštre .. . Blaženi časi! Pri nunah opirajo učiteljice vseh grehov, v semenišču pojdejo v žehto učitelji...!" Duhovne vaje so „vabilna mreža", »topli hlevček.« Skof ima »vabljivo piščalko«, »lo kavo vabi« itd. Tako so pisali brezverski učitelji v brezver-skem »Narodu«. Grozili so svojim tovarišem še osebno, da ne smejo iti k duhovnim vajam. Pa vkljub temu je bilo mnogo učiteljev toliko značajnih, da se niso dali vstrašiti. Pa še do zadnjega so jih odvračali. Ko so se shajali, so še na cesti jednega napadli, in neki učitelj je grozil svojemu vernemu tovarišu: »Ti si ,šuft', če greš v lemenat?« Zna-čajni učitelj je šel mirno in tiho svojo pot, ne zme-nivši se za psovko. IV. Čast katoliikim učiteljem in učiteljicam! Duhovne vaje učiteljev so se pod vodstvom p. Hugolina izvršile v radost in zadovoljstvo vseh. Ko so se ločili, lesketale so se solze veselja v očeh teh značajnih mož, ki so iz čistega verskega prepričanja tako lepo izpolnovali zapoved: Bodite Bogu bolj pokorni kakor ljudem! Tudi učiteljice pri nunah so pod vodstvom p. Finka v svojo obilno dužno korist dovršile duhovne vaje ter pravijo ob koncu svoje zahvale: »Združujemo z zahvalo iskreno pro-šnjo za daljno blagonaklonjenost plemenitih redovnic, da nam bode moči še mnogokrat pri obilni udeležbi viivati neprecenljivo duševno dobroto, ki ee nam je tako omilila." Ker presv. gosp. knezoškof zaradi bir-movanja ni mogel osebno priti k njim, pozdravil je brzojavno učitelje in učiteljice z ljubeznimi besedami. Bili so lepi in častni dnevi za slovensko učiteljstvo ! V. Liberalci — besni! To pa je grizlo in peklo liberalne učitelje. Za čeli so se maščevati nad svojimi vernimi tovariši, primerno svojemu surovemu značaju. V „Narodu" obkladajo katoliške učitelje z najgršimi priimki: „Pod-leži«, »podleci«, ^Iskarijoti", »Elijalti«, »iz''ajce našega stanu« jim pravijo. Ko je zborovala liberalna »Zaveza« v Gorici, so sc liberalci hoteli znositi nad katoliškimi tovariši. Predsednik Luka J e 1 e n c, jeden glavnih liberalcev, je izpustil tok svoje modrosti. Med drugim je rekel: nKler;kalstvo (katoliška cerkev) hoče učiteljski stan razdvojiti, in duhovne vaje niso imele drugega namena. Onih trideset tovarišev, ki so šli v ljnbljansko semenišče k duhovnim vajam, ne smatramo več za svoje tovariše!« Ali ni to pogansko? Zato, ker so prejeli svete zakramente, zato jih liberalni učitelji izključujejo iz »Zi-veze« ! Kaj takega so delali pogani le za časa preganjanja kristijanov, kar danes delajo naši ljudski učitelji! Pa so pokazali tudi svojo pogansko oliko! Katoliškim tovarišem so pošiljali odprte dopisnice, na katere so napisali grde psovke. Lepa »Zaveza« to! VI. „Preganjajmo jih!" To je sedaj geslo liberalnih učiteljev. Da spo znate, katoliški stariši, kakšni ljudje vodijo naše učitelje, ponatisniti vam hočemo tu besede »Slovenskega Naroda« z dne 21. septembra t. 1. O katoliških učiteljih piše liberalen učitelj: Pred vsem izobraženim svetom nam delajo ti ljudje sramoto (ker so prejeli pri duhovnih vajah sv. Rešhje Telo!..) Z vsemi silami moramo skrbeti in delati na to, da izgubimo s svojega narodnega telesa t a m a d e ž, ki se nam od zunaj vsaj tako dolgo z neko pravico more očitati, dokler nas v javnosti zastopa še tako veliko število fajmoštrov, kaplanov in po njihovi milosti izvoljenih nazadnjakov. Zoper onih trideset učiteljev, ki so šli iskat pameti in poboljšanja do negodnih kaplanov dobro rejenih — epikurejcev v »lemenat«, in ki so pokazali s tem, kako umevajo naš ljudsko- golski zakon — ta biser avstrijskega zakonodajstva,1) da se namreč vežejo z njega najhujšimi nasprotniki (na primer z ljublj. škofom!) da iščejo navodila pri 1'anatiziranih sovragih nove šole, zoper teh trideset nevrednih učiteljev se mora pričeti najprej med učiteljstvom samim najin-tenzivneji odpor, obsoditi se morajo, kakorsose deloma že od 2000 slovenskih učiteljev (zborovali so pa le 104!) zastopanih v »Zavezi« — tudi od vseh zastopnikov šolskega zakona (n. pr. od Tavčarja in Malovrha) in "prijateljev narodove prosvete (namreč socijalnih demokratov 1) Mi učitelji prosimo, da se o b j a vi j o imena teh — svetnikov!« Da, le objavite njihova imena, da bodo katoliški stariši znali ločiti med poštenimi, značajnimi in vernimi učitelji in med vami, podli, surovi in neolikani liberalci! Le objavite njih imena! To vam povemo, da bodo visoko v časti stali pri vernem slovenskem ljudt-tvu ! A objavite tudi svoja imena, do pisniki »Narodovi«, da ljudstvu povemo, kdo so oni, ki delajo tako sramoto učiteljskemu stanu. VII Liberalen učitelj o katoliikih učiteljicah Posebno bodejo liberalne učitelje v oko one učiteljice, ki se ne dajo strahovati brezvestnim tovarišem, ampak svojo versko zavest kažejo vkljub pre-tenju in zasramovanju. O njih piše »Narod«: »O učiteljicah niti ne govorimo, ker predobro poznamo nagibe, ki delajo starim devicam simpatijo do obritih od vina rudečih obrazov.« Tako Burovost more ženskam, ki se ne morejo braniti, vreči v obraz samo podel, nesramen človek. VIII. Učitelji in aocijalna demokracija. Nemški avstrijski učitelji so že davno pokazali hrbet liberalcem in so se razdelili v dva tabora: v socijalnodcmokratični in v katoliški tabor. Naši tiče Se v liberalnem brlogu, a ta se bo kmalu izpraznil. Sicer so liberalca Tavčarja in Hribarja imenovali za svoja častna uda, a kaže se tudi med slovenskim učiteljstvom odločno nagibanje na socijalnodemokra-tično stran. Na Štajerskem organizuje učitelje socijalni demokrat H or v a tek. Namen socijalnih demokratov je: Iz šole odstraniti križ, otrok ne voditi več k sveti maši, odpraviti krščanski nauk iz šo', duhovnikom prepovedati pouk v šoli, otroke nava diti, da iščejo sreče le na tem svetu, iztrgati mladini vero iz srca in pripravljati jo na krvavo preku-cijo, ki bo odpravila cesarje, državo, cerkev, lastninsko pravico in zakrament svetega zakona. Veliko ') Preberite, dragi čilatelji, Članek »Avstrijsko Šolstvo« strani 226. »Domoljuba«, da boste spoznali ta biser avstrijskega zakonodajstva« 1 štajerskih učiteljev je že na strani Ilorvatkovi, in tudi kranjski so bili že blizu te stranke, pa predno so mogli javno stopiti v njo, smo jo mi premagali v Ljubljani in obviseli so še pri liberalcih. Pa še sedaj so v ozki zvezi ž njo. V listu »Slovenka«, ki ga urejuje učiteljica Nadlišek v Trstu, opeva n. pr. neka učiteljica Kristina svoje ponočno ljubkovanje, poleg nje socijalni demokrat E. Kristan pozivlje žen-stvo, da naj išče ljubezni izven zakona, ker ljubezen mora biti »prosta«, in poleg njega sodeluje učitelj E. tiangl. »Narod« z dne 25. septembra t. 1. imenuje socijalnega demokrata: »Naš organizator llor-vatek.« Krščanski stariši, ki ste po postavi prisiljeni, izročati svojo mladino učiteljem, kaj pravite vi k taki organizaciji učiteljstva? IX. Učitelji in vera. Učitelj v »Narodu piše: „Vera nas ne briga. Da se da nravnost doseči tudi na drug način, ne samo po stari poti, o tem menda ne dvomite« Torej ne več po katoliški veri, ampak »na drug način« bodo sedaj učitelji vzgajali mladino! Ta „drug način" nam je znan : očitno brezverstvo, sra-motenje cerkve in »prosta ljubezen« ! Kaj porečete vi na to, katoliški stariši, za to brezverski učitelj ne vpraša! X. Liberalni učitelji in katoliški stariši. Da bi starišem vzeli vsako nadzorstvo nad šolo, izmislila si je »Zaveza« nekaj posebnega. Naš državni zakon je že itak čuden, ker trga otroke starišem iz hiše in ne vprašuje po istiniti potrebi in po volji starišev. A še m r v i c o oblasti imajo stariši po krajnem šolskem svetu. »Zaveza« je pa sklenila, da se naj vzame krajnim šolskim svetom pravica temo-predlogov in da se naj odpravijo krajni šolski nadzorniki. Če bi se to zgodilo, mogel bi brezverski učitelj uganjati skoro kar bi hotel. Pa mislimo, da so še ljudje v Avstriji, ki jim bodo ta »sklep« črtali! XI. Glas katoliških učiteljev. Proti sramotnemu delovanju liberalnih učiteljev pa se že oglaša odpor katoliških mož. V »Slovenskem listu« piše katoliški učitelj: »Dolgo časa ne bomo več prenašali terorizma »Narodovega« in ne bomo se dali sramotiti po lastnih tovariših... Ne damo si zapove-dati od zgoraj, da bodimo politično orodje Tavčarjeve klike. Komur je všeč, bodi to, komur ne, pa mu pustite njegovo prepričanje, sicer pride ločitev in nas bode več, kakor si mislite.« In v »Slovencu« piše ljudski učitelj: »Tovariši! Še je čas, da stopimo iz sramotilne službe, * katero sta nam odkazala gospoda Dimnik in Jelenec! Ostanimo ljudski učitelji in delajmo za interese našega ljudstva! Ako pa nočete, nam je žal, a pomagati ne moremo! Mi pojdemo po poti, katero nam je začrtala naša katoliška zavest, ljubezen do ljudstva in pravi poklic ljudskega učitelja! Mi pojdemo s katoliškim, slovenskim ljudstvom, služeč vselej njemu, nikdar pa kaki stranki, najmanj pa liberalni! Njena dekla nočemo postati! Mi ostanemo v službi slovenskega ljudstva kakor doslej ! V načelih in idejah smo bili učitelji dolgo že razdvojeni, pa bodi razkol tudi očiten! Pojdimo narazen in organizujmo se!« XII. Slovenski stariši! Vi morate poznati naše šole iz dveh vzrokov : 1. ker morate svoje otroke pošiljati v šolo, in 2. ker jo morate plačevati. Vi morate tudi vedeti, da so učitelji pri »Zavezi« zahtevali plačo, kakor jo imajo uradniki v XI., X. in IX. plačilnem razredu. V IX. razredu na primer so plače 1400, 1500 in 1600 gld. in še 200 gld. (v večjih mestih 250 gld.) aktivitetne doklade na leto (kapelan ima 300 gold. kongruel; S to zahtuvo pridejo gotovo pred deželni zbor. Vi pa odločno zahtevajte, da oni, ki hočejo od vas imeti take plače, morajo tudi za vaše koristi delati! Vsak človek naj ima svoje plači 1 o, kolikor ga m o r e dati oni, ki g a j e n a s t a v i 1 seveda. A vsak človek mora izpolnovati tudi svoje dolžnosti. Dolžnost, naših učiteljev pa je, da so ljudski učitelji, katoliški učitelji, kmetu prijazni učitelji. Vpričo otrok nikdar čez učitelja nič ne recite! A poslance m svoje mnenje povejte ! V o b č i n s k e m za-stopu in v k rajnem šolskem svetu varujte katoliško vero ! Povsod podpirajte one učitelje, ki so verni, značajni katoličani, drugih se izogibajte! Tu se gre za bodočnost vaših otrok in našega ljudstva! Vi pa, slovenski u č i t e 1 j i, o d 1 o č i te se! če hočete biti liberalni hlapci, ste za vselej ločeni od ljudstva, ste sovražniki ljudstva. Če pa hočete biti ljudski učitelji, vrzite od sebe hlapčevske spone liberalne in so-cijalnodemokratične stranke! Politični razgled. Nova vlada. Sušca meseca minolega leta je grof Thun na željo cesarjevo prevzel vlado v jako težavnih razmerah. V državnem zboru je vladala ob strukciia, a ogerska vlada je silila z nagodbo. Gror Thun je vse poskusil, da bi nemška opozicija odje-mala toda iz|alovili so se vsi poskusi. Levičarji so hoteli na vsak način preprečiti nagodbo z Ogersko, da bi tako vrgli Thunovo vlado, razbili desnico m se sami usedli k egiptovskim loncem. In res je bil irrol Thun prisiljen, da je sklenil z Ogri novo nagodbo brez državnega zbora s pomočjo znanega pa ragrafa 14. državne ustave. Sedaj je bil ogenj v nemški strehi. Vsepovsod po nemških mestih so kri-čači sklicavali shode ter ropotali proti vladi, češ, da je izdala avstrijske koristi, samo da se ohrani na krmilu. Očitali so jej, da ne vlada po ustavi, ker brez državnega zbora izdaje razne naredbe. Doga-jali so se, kakor je znano, po raznih krajih izgredi, pretepi, naravnost revolucija na ulicah. In \se to je bila le komedija. Tisti Nemci namreč, ki so v državnem zboru preprečili vsako delo, si sedaj očitali vladi, da je nagodbo z Ogri sklenila brez državnega zbora. Ali ni to torej komedija, grdo hinavstvo' Tukaj torej nemški nagajivci vladi niso mogli do živega. A dobili so drugo sredstvo, da vržejo vlado. Vsako leto mora zborovati delegacija, ki dovoljuje, izdatke za armado in druge skupne državne potrebe. Delegate pa voliti avstrijski in ogerski državni zbor. To priliko so seda| Nemci porabili. Zapretili so namreč, da bodo v državnem zboru tudi s silo preprečili volitev delegatov, ako grof Thun ne odstopi, ln to se jim je posrečilo. Omeniti moramo mimogrede, da je predsednik poslanske zbornice, dr. pl. Puchs. povabil bil vse načelnike raznih strank v poslanski zbornici, da se dne 24 septembra zbero na Dunaji in posvetujejo, kako bi se spravil državni voz zopet v pravi tir. Vse stranke na desnici so poslale na Dunaj k razgovoru svoje zastopnike, levičarji pa so sklenili, da se ne udeleže nobenih posvetovanj, da ne volijo delegatov in da bodo sploh vse poskusili, da vlada odstopi. In to je dalo grolu Thunu povod, da se je v soboto,dne 23. septembra dopoldne peljal v cesarski grad Senbrun in ondi cesarju v imenu \si'h ministrov predložil prošnjo, da odstopijo. Cesar je odgovoril, da se v kratkem odloči. Minolo je že teden dnij, a še ni sostavljeno novo ministerstvo. Cesar se je posvetoval že z raznimi vplivnimi osebami, pa nihče si ne upa v teh razmerah napravili red in spraviti voz iz močvirja. Levičarji se odločno upirajo vsaki vladi iz večine, ta pa seveda še odl"č-neje levičarski vladi. Ko pišemo te vrstice, ni še znano, kako bo sostavljeno novo ministerstvo. Skoraj gotovo bode sostavljeno iz raznih višjih uradnikov, ki pa bodo takoj zopet odstopili, ako državni zb( r izvoli delegacijo. Toliko pa smemo reči že danes, da lahko mirno gledamo v prihodnjost. Če tudi pride nain neprijazna vlada, ostane le nekaj tednov, in to bodemo že še prenesli. Vse stranke na desnici so se izrekle po svojih prvih zastopnikih, da ostanejo sku paj za vse slučaje. In te stranke tvorijo še vedno večino v poslanski zbornici. Ako pride torej uradniško, nam neprijazno ministerstvo, treba je le, da večina mirno in brez vsega hrupa glasuje proti novi vladi, in pobrati mora šila in kopita, llesni so časi, pa obupati nam ni treba. Slabše se nam ne more goditi, torej moremo in smemo pričakovati le boljših, srečnejših dnij. Leseni. (Slika. — Spisal J', t'. ) C.revljarja imam v mislih, tistega z leseno nogo. Saj mu ni nihče nikoli drugače rekel, kot: leseni. In tudi zameril ni za to. Dober črevljar je bil in vsi od kraja, celo mladi, ki bo glede obutve, špičaste namreč, ali Široke, vi-Hokih ali nizkih peta, podkovanih z „žbicami", ali s ..evikelni", potem glede kapic koncu prstov, glede zaponk ob strani stopala itd. tudi pri nas na kmetih '/m precej tankovestni: — vsi pravim, tudi mlajši so mu nosili črevlje delat in popravljat. Takle je pa bil, — pa saj ga je poznal vsakdo: — redko, povso črno, malo sesvalkano brado je nosil, ki mu je le ob robu v podobi venca poganjala buj-neje. Sicer pa je bil postave prej male, kot velike. Da, in nogo je imel le eno celo; drugo samo do kolena. I'a, saj drugo tudi pogrešal ni mnogo. Spreten in uren je bil kljub temu, da si se mu moral čuditi. Hej! Toda nekaj žalostnega bom pripovedoval. Letos, ko jo naš krojač hišo zidal poleg znamenja, je enkrat Toneta — tudi leseni Tone so rekli našemu črevljarju, ker mu je bilo Tone ime — pot prinesla mimo. Lej, in tedaj je stal tam poleg koš, do vrha napolnjen s kamenjem. „llej, Tone, koliko si korenjaka?" mujezaklical eden. Leseni Tone ga je imel tedaj že malo v glavi. To je bila navada pri njem večkrat v letu. Tobaka namreč ni kadil, ampak žvečil; zato je pa z žganim tem rajše primakal, da se mu je bolje delala slina. In te je potreboval pri svojem rokodelstvu. Zato je menil sam pri sebi, da je opravičen sem pa tje za kak frakelj. Ko je bil pijan, so ga ljudje radi dražili in stavili ž njim za kar že. Za kaj takega je bil vedno pripravljen. „No, koliko te je?" »Toliko že, a - vič, da se te prav čisto nič ne bojim, vič." Svoj „vič" je pogosto rabil mesto: vidiš. „Pa bi nesel tistile koš kamenja tja doli v grapo?" „0, za tisto pa meni prav čisto nič ni, vič." „En frakelj stave, da ga ne neseš." „Ail-vič, tisto pa, kadar treba." Beseda »frakelj", ga je razgrela. In to je bilo usodno! Brez premisleka je zadel koš na ramo, da so preveze zaječale in se oramnice hotele utrgati. Tonetu pa so se napele žile in malo tresel se je. Par korakov je storil — dobro — še dalje — čudili so se mu — no, tu se je opotekel, ali .. . Nekaj sem pozabil! Opisati vam moram njegovo leseno nogo. To ni malenkost, zakaj brez tega me ne razumete. Iz jelovega lesa je bila in črno pobarvana. Na spodnjem koncu ji je bil pritrdil kovač železen obroč in zabil v sredo debelo špico, jeglici podobno. To je bilo kaj potrebno, zato da si je mogel Tone tem lažje pomagati po razjedenih in izredno kamenitih javorskih potih. V kolenu pa, kjer mu je bila noga odrezana in potem višje čez pas si jo je prevezaval z močnim jermenom. — Tako je hodil. No: — opotekal se je, opotekal, kamenje je bilo težko, v glavi se mu je vrtelo — Saj pravim: zaneslo ga je pod pot. Oh, in tu so bila, tla močvirnata. Lesena noga se mu je zasadila v tla, košova teža je tiščala naprej — — naprej — ali kako . .. ? Ljudje, ki so videli, so dejali, da je bilo groza pogledati. Jermen preko pasu se mu je utrgal in kamenje mu je zropotalo čez glavo naprej. Sam si je pa zlomil nogo, lastno nogo, malo višje, kot mu je bila odrezana pred leti. In to je bilo radi bornega fraklja! Človek bi se zjokal . . . Domov so ga nesli seveda. Kam bi bil mogel sam z odrezano, leseno in povrh še zlomljeno nogo? O, potem jc delal pokoro. Na klopi pri oknu jc ležal na stari plevnici. Šest tednov je ležal —. Ne, — čem reči: ležal je le štirinajst dni, ostale štiri tedne je presedel na postelji. O bolečinah ni tožil; ali dolgčas mu je bilo grozno. S cvekom si je odganjal muhe, ki so ga nadlegovale kar v rojih. Tobak je žvečil in opljuval vse daleč tja po sobi. Poleg njega na oknu pa je sameval prazen pol-liter: v bolezni je pil vino. Gostja Bolehnikarica pa mu je skuhala in stregla, kadar žena ni utegnila. V tem času sem mu baje storil dobroto, katere mi menda ne bo pozabil celo življenje. Obiskal sem ga namreč v bolezni. Prijatelj, ki me morebiti že poznaš, ti veš, da rad obiskujem znance svoje. Da 1 Človeško srce je namreč nekaj prečudnega, rekel bi: uganka. Kdo bi ga natančno spoznal in proučil? In vendar je zanimivo, gledati v to srce; zanimivo zlasti pri našem ljudstvu, ki tajiti ne zna in noče. To ti nosi srce na jeziku, na obrazu — povsod. In to srce, dragi moj, je zavzeto za marsikaj, dasi je neuko in priprosto ... Ko sem stopil v izbo, sem najprej zagledal,-- že vem, kaj mislite: bolnika pri oknu. Ne, ni res! Še postelje nisem opazil. Temačno je bilo namreč v hiši, kot pri sodniji v sobi za kaznjence St. 1. A nekaj druzrga je bilo, kar je najprej vleklo mojo pozornost: — ura na steni, toda, verjamete: niti ura ne cela. ampak samo kazalec na uri. lla, to je bila ura posebne vrste; lesena seveda. Kazalec pa je imela le eden in le na pol lesen. Zopet moram popravljati: moje pozornosti ni vlekel c e 1 kazalec, ampak samo polovica, srčasta polovica kazalca. Na daljnem koncu je bilo namreč kazalčevo srce pokrito s svitlim bakrenim oklepom. Tako se je torej ločilo na očrneli urini deski le podolgasto kazalčevo srce, ki se je pomikal počasi — počasi — — počasi —--v krogu naprej. Toliko, — da veste, da si je leseni Tone prav s to uro preganjal čas, kadar ni imel druzega. Sam je pravil! „No, dober dan!" se mi je oglasil od okna sem, ko sem čudeč se, le še čakal na pragu. Šele tedaj sem ga opazil. Odzdravil sem mu. „Kaj delaš?" »Aa — dolgčas si preganjam, vič." „In s čim?" „0, tule na uro gledam. In kadar „cagar" sem proti meni pokaže, vič, takrat vem, da je minil spet jeden dan, vič." Smejal sem se mu. Saj v njegovi izbi skoro res ni bilo vidnega razločka med dnevom in med nočjo. Vendar ga dobra volja tudi v bolezni ni zapustila. „Ali ti je dolgčas?" „0, dolgčas, dolgčas!" Jel mi je razkladati svoj dolgčas. Dopovedoval je po svoje. A iz vsakega stavka, iz vsake besede je odmevalo nekaj, kar je kazalo, da mu je žal in da se kesa, ko ga je premagalo toliko, ko ga je pravzaprav baš pijača vrgla takole in ga priklenila na posteljo. In ko se je spomnil, kako trden je bil še pred kratkim, dasi z leseno nogo — o tedaj mu je postalo najhuje. Vendar se ni mogel ubraniti nekega ognja, neke mladeniške navdušenosti, ko je pripovedoval o prejšnih letih. Ha to je bil korenjak! Jaz sem se mu čudil. »Aa — bal se pa nisem nobenega nič, vič, prav nobenega. Pet jih je bilo, pa sem se samo obrnil, pa je bilo takoj vse jasno okrog mene. In ko bi eden dejal, da ni res, pa bi se zlagal, vič. In ko se je šlo za staVo, sem pokosil seno po Koprivniku v dveh dneh, pa sam. Kar malo po vrhu sem pobrisal, pa je bilo, vič." In šival je tedaj, da je bilo veselje. No, ne bom rekel, saj se je obtožil tudi. Pil je seveda, včasih veliko pjl. Doli k Tinačku in k Su- kancu, ki sta točila žgano pijačo na drobno in na debelo, je hodil menda. Sicer pa ne vem, koliko je bilo resnice na tem. Ljudje so govorili tako. Tak je bil; — a povedati sem le hotel, da sla mu v času največje sile, ko se mu je bilo nabralo šivanja dovolj in čez mero in so se ljudje pritoževali pri Tinačku in pri Sukancu, tudi ta dva zaprla svoji točami. Potem se je leseni Tone v poldrugem dnevu streznil in nadaljni polpeti dan tedna šival pošteno, pridno, neumorno, vztrajno, dobro, trdno, po ceni, srečno, zadovoljno in veselo. Teh in pa svoje črevljarske spretnosti se je spominjal tudi v bolezni z veseljem. »Tako, vič, tako bi hotel še delati, ko bi ozdravil zopet. . »Kako pa s pijačo?" sem ga vprašal. Tu se mu je čelo pooblačilo in pogum upadel. „Aa-nič, aa — ne vem — —•" Nekaj je imel na jeziku, pa si ni prav upal z besedo na dan. Kot bi ga bilo nekaj davilo v grlu — in pa tja za mizo je vpiral pogled. »Takole, k sv. Tilnu, ki ga imam tamle v kotu, sem že te dni malo molil, za pravo razsvitljenjc, da bi -." »No!" I, natanko se ravno ni mogel izraziti, ker mu je bila beseda okorna. Vendar sem ga umel; kaj bi ga ne. Troje je namreč imel na umu, da bi obljubil takole za pokoro. Vič: ali da bi poslej nikdar, kadar bi bil kolikokaj vrtoglav ne hotel vzprejeti najmanjše, še tako nedolžne stave. To bi bilo eno in ne težko. Ali pa — in to ga je že malo skrbelo, — da bi nikdar ne pil niti kapljice čez mero. Ali najhujše je prišlo nazadnje: — da bi žganega v svojem življenji niti ne pokusil ne več ... To troje je bilo, da! Ali, katerega izmed teh treh bi se poprijel, no, o tem še ni bil na trdnem, dasi je premišljeval baje samo o tem že dva dni. Kako je naredil pozneje, ne vem. Toliko sem slišal, da ozdravil je popolnoma. Kaj več morda drugič. — Nekaj pa me je vendar precej takrat motilo. Šment, kaj pa, ko bi leseni Tone, ki je bil v takihle rečeh malo počasen, okreval prej, kot bi se oklenil kateregakoli izmed nas povedanih treh sklepov. Volja je sicer dobra, a meso slabo ... Um! Vič —. Vendar —. Ne, ne! Jaz upam, jaz za trdno upam, da ni bilo tako ... Slovenski novičar. Kranjsko. (Presvetli knez in škof) je bil pred kratkim na popotovanji po Bosni. Po vizitaciji in birmi v vipavski dekaniji se je odpeljal na Reko. Spomin devetletnice, kar je bil posvečen v škofa, je obhajal 12. septembra na Trsatu, potem se je odpeljal na ladiji Panonija v Spljet, kjer je bil gost škofa Nakiča. Z ladijo Mct-kovič se je odpeljal do Metkovica in z vlakom preko Mostara v Sarajevo, kamor je prispel nepričakovan. K6maj pa se je po mestu razvedlo, da je škof Jeglič tu, se je vse veselilo njegovega prihoda, od presvetlega nadškofa Stadlerja do zadnjega siromaka. Prvi dan jc nadškof povabil presvetlemu gostu na čast sarajevske odličnjake in prijatelje k obedu in se spominjal v laskavi napitnici onih dnij, ko je presvitli gost deloval poleg njega. Drugi in tretji dan je bil gost prečastnega kapitula in oo. jezuitov. Zadnji večer so mu pevci duštva »Trebijevic« priredili sijajno pod-oknico in predsednik dr. Mandic ga je v imenu pevskega društva nagovoril. 20. septembra se je presvetli odpeljal v Travnik, kjer ga je na postaji pričakovalo vso mesto. Gospod župnik ga je slovesno pozdravil in z oo. jezuiti spremil do župne cerkve. Pred zavodom oo. jezuitov so presvetlega gosta pričakovali gojenci in ga pozdravili z godbo. Po obedu so mu priredili kratek koncert, s katerim so pokazali svojo izurjenost na tamburioi in spretnost v petju in govoru Iz Travnika je šla pot vDjakovo, Križevce in Zigreb. V Djakovem je obiskal prevzvišenega škofa Strossmayerja, posetil njegovo dijaško semenišče v Oseku. V Zagrebu ga je ljubeznivo sprejel na postaji prevzvišeni nadškof Posilovic. Iz Zagreba se je povrnil domov. (Duh. spremembe T ljubljanski škofiji.) Za župnijo Moravče je prezentiran gospod Ivan Bizjan, župnik na Brdu, za župnijo Sv. Trojico nad Gerknico g. Jakob Mere, župnik v Rajhenburgu ob Savi na Štajerskem, ki je bil vsprejet v ljubljansko škofijo. — Gospodu Alfonzu L e v i č n i k u , knezoškofijskemu tajniku, je zaradi bolehnosti dovoljen daljši dopust. Razpisane so župnije: Javorje, Poljanica, Sveta Planina, Trata, Unec, Slavina in Brdo. (Prezentiran) je za župnijo Sveta gora ondotni upravitelj č. gosp. Anton Medved, za župnijo Dole pri Litiji č. gosp. Vaclav F i 11 e r , kapelan v St. Ru-pertu, za župnijo Št. Vid nad Cerknico č. g. Janez Lovšin, dosedaj upravitelj v Polomu na Kočevskem. (+ Stolni kanonik Anton Urbas.) Dne 22. septembra je umrl v ljubljanskem Leonišču preč. gospod Anton Urbas po večletnemu bolehanju. Pokojnik je bil rojen dnč 13. septembra leta 1820. Bil je rajni mož bistrega duha in blagega, priprostega srca. Zadnja leta se je od stolice preselil zaradi bolehnosti v Leo-nišče, kjer se je pripravljal za večnost. — Bog dodeli pokojniku mir in pokoj! Svetila mu večna luč! (Škofu dr. Anton Mahiču) je čestitala k petindvaj-setletnici mašništva »Slovenska karščansko-socijalna zveza« v ime v njej organizovanega slovenskega delavstva ter se mu je ob jednem najudanejše zahvalila, da v Svoji vladikovini liki Cirilu in Metodu odločno zagovarja in brani slovansko liturgijo. (Z Brezlj.) Dne 17. septembra obiskal je generalni minister frančiškanskega reda svetišče Matere Božje in hospic. — Novi križev pot v krasnem reliefu je blagoslovil veleč, provincijal o. Konstatin Lu-ser. — Ljudski sveti misijon se bode obhajal v slav-noznani romarski cerkvi od 7. do 16. oktobra (P. Ladislav Hrorat — zlatomašnik.) Dični naš slovstveni starina P. Ladislav Uro vat, bivši mnogoletni profesor na novomeški gimnaziji, obhajal je dne 24. sept. čil in zdrav svojo zlato mašo. Naj nam Vsegamogočni gospoda jubilanta ohrani še mnoga, mnoga leta! (Shod ljubljanskega krščanskega ženstva) se je dne 24. septembra v »Kat. Domu« sijajno izvršil. Udeležba je bila ogromna, govori so bili vsprejeti z velikim oduševljenjem. Pismeno je shod pozdravil presvetli gospod knez in škof ljubljanski. Vpisalo se se je že nad 300 krščanskih žena in deklet. Bog blagoslovi plemeniti namen mladega družtva: preporod Ljubljane v krščanskem smislu! (Noromeška gimnazija) šteje letos 236 učencev, in sicer v prvem razredu 67, v drugem 39, v tretjem 31, v četrtem 28, v petem 17, v šestem 13, v sedmem 20, v osmem 21. (Kranjska gimnazija) ima letos sedem razredov in šteje 473 učencev, prvih pet razredov ima vspo-rednice. Ze sedaj se je pokazalo, da je šolsko poslopje pretesno. (Novo cerkev) so pričeli graditi v Vel. Poljanah pri Ribnici. Troški so proračunjeni na 16336 gold. 86 kr., ki se bodo večinoma pokrili iz zapuščine pokojnega župnika Jos. Novaka. (Prijeli so) dne 24. t. m. v Kandiji pri Novem Mes u znanega tatu Mat. Rogino, ki je 7. junija m. leta pobegnil iz novomeške kaznilnice. Zopet sedaj so našli pri njem več žepnih ur, verižic, uhanov in take drobnarije. (Naša straža.) Mož popolnoma vešč v občinskih stvareh bi rad nastopil službo občinskega tajnika. Ako bi ne bila velika občina, prevzel bi tudi posel občinskega sluge. — Pisar išče službe. Zmožen je v pisavi in govoru slovenščine in nemščine. — 281etni mož, oženjen, sposoben v govoru in pisavi slovenščine in nemščine prosi službe pisarniškega sluge. Prevzel bi tudi kak drug primeren posel. (Pravila delavskega stavbinskega društva.) Ravnateljstvo ljubljanskega stavbinskega društva je založilo večjo množino vsem zahtevam ustrezajočih pravil. ki so tako prirejena, da jih rabi lahko vsako le vrste društvo na Slovenskem. Treba je le izpolniti dotična prazna mesta, kakor je potrebno z ozirorn na dotični kraj. Opozarjamo toraj vse one, ki name ravajo tudi ustanoviti taka društva, da naroče pri imenovanem društvu potrebno število iztisov pravil Vspehi konjskih pmnovanj na Kranjskem. Na vseh šest postaj: Lesce. Kranj, Kamnik, Vrhnika, Ribnica, Trebnje in št. Jernej, se je prignalo skupaj 2-31 koui. Premovanih je bilo -10 kobil z žrebeti, 31 kobil, 4 triletna, -1 dveletnih in 18 jednoletnih žre-bet. Premijo so znašale skupno 1270 goldinarjev, poleg tega je bilo podeljenih 49 srebrnih svetinj. (Mlekarsko zadrugo) so ustanovili v škoiji Loki in v Kolovratu. (Plemenske bike") bode deželni odbor kranjski oddajal meseca oktobra in sicer plemenjake piue gavske in tudi sive pasme proti povračilu polovice nakupnih stroškov v prvi vrsti občinam, v drugi vrsti pa tudi zasebnim živinorejcem. Prošnje za bike poslati je do 15. oktobra t 1. deželnemu cd boru kranjskemu v Ljubljani, vsaki prošnji pa se mora priložiti znesek 10 gold., kateri zapade, če prosilec noče prevzeti odkazatiega mu bika. (Vinska letiua v Istri.) Kakor se nam poroča, je letošnja trgatev v Istri v splošnem še precej dobra. !>asi je po nekaterih krajih pobila toča in je vsled vročine odpalo perje, je pridelek Sirom Istre vspel izborno. Zlasti pa je na Poreščini videti pravcati blagoslov božji, tu je grozdja toliko, kakor bi ga bilo sejalo nebo. ^Svarilo') Italijanski agent N od ari v Vidmu (Udine) razpošilja na vse kraje naše dežele v iako slabi slovenščini natisnjena vabila za izselitev v Ameriko. Ce priprost človek bere ta pisma, tra mora začeti tn;kat:, da bi se izročil temu polentariu in šel sreče iskat v novi svet. Nodari na priloženih lističih tudi podučuje. kako za nos speljati gosposke in brez potnega lista uiti iz Avstrije. A kako se je že marsikdo opekel, ki se je izročil temu Italijanu ! Pravijo, da je priproste ljudi, kateri so bili namenjeni v severno Ameriko, časih že tudi zavozil v južno Ameriko, v Brazilijo, da so tam gladu umirali, ker si niso vedeli pomagati. Toraj pozor! Pridne roke se tudi v domovini prelive. Kdor pa po svojih okolnostih že ne more drugače, kakor da se odlcči za Ameriko, obrne naj se do kakega zanesljivega domačega agenta, da mu je na pomoč. A prej še naj se o nameravani izselitvi posvetuje s kakim modrim človekom n. pr. svojim dušnim pastirjem. Štajersko (Romanje v sveto deželo.) Pod tem naslovom nam piše naročnik z Blance pri Sevnici: Letošnjo jesen se ni posrečilo uresničiti prisrčne želje 200 vernih katoličanov, ki so se oglasili za potovanje v Palestino; ni se posrečilo uresničiti gorečega upanja tistih, ki so morebiti že dolga leta na tihem hrepeneli vsaj enkrat v svojem živlenji si ogledati kraje, kjer je naš Odrešenik trpel in umrl. Romanje se je odpovedalo zavoljo premalega števila udeležencev. Kaj jo vzrok temu/ So-li zares potni troški vzrok, da se je komaj 200 romarjev oglasilo ? Je-li v celi slovenski domovini na Kranjskem, Koroškem. Pri morskem in Štajerskem zares komaj 200 oseb, ki hi zmogle potne stroške v znesku 130 gld. ? Nad milijon je Slovencev katoličanov, a od teh oglasilo se je le 200 romarjev, to |e manj, nego '/500 vst.h Slovencev. Je-li zares med ;">00 prebivalci eden edini, ki bi po svojem premoženji samo enkrat v celem svojem življenji mogel žrtvovati borih 130 gld. svoji katoliški zavednosti7 Ne, to ne more biti. Med »00 prebivalci je bilo takih, ki za nepotrebne pravde, za lišp, za veselice in druge nepotrebne stvari po sto in sto goldinarjev lahkomiselno potratijo, ne da bi pri teh izdatkih prišli na beraško palico. Letošnja nebrižnost do potovanja v svete kraje ima t >re| drusre vzroke, glavni pa je: premajhna k a t o I i š k a zavest! ..Vera peša" slišimo čestokrat govoriti v svojih krogih in v krogih svojih nasprotnikov. Kdo ima prav? Vsi. ker je resnica, da vera peša. Katoličani žalujejo, nasprotniki se radujejo. Kdn pa je vzrok, da vera pt-ša7 Mi katoličani, ali naši nasprotniki7 Rodimo odkritosrčni! Pravi vzrok smo mi sami, ker svoje dolžnosti izpolnujemo le z b e • sedo, a nezdejanjem. Žalostno je, a resnično, da bi se mi svoje verske zavednosti lahko učili od Turčinov. Vsak Turčin, bodisi reven ali premožen, ima ?e v mladih letih iskreno željo, vsaj enkrat v svo jem življenji videti svetišče vseh Turčinov — Meko. Kdor svoje srčne želje vsled revščine ne more takoj uresničiti, hrani leto za letom, dokler ne spravi toliko skupai, da more v Meko. In mi! Sram nas bodi! Toda za letos je to vprašanje rešeno: popotovanja ne bo. Toda kar se letos ni zgodilo, ali bi se ne moglo to popraviti prihodnje leto?~Ne vemo sicer, kako je ukrenil odbor za potovanje; ali je samo preložil vso stvar, ali popolnoma misel opustil. Meni, in še marsikomu drugemu bi bilo silno hudo pri srcu. ako bi se misel za stalno opustila. Zato naj dotični odbor razglasi po časopisih, če bo prihodnje leto ali pozneje potovanje, da se ljudje vedo pripraviti, hraniti denar in vrediti druge razmere. Jaz sem prepričan, da bi se misel uresničila, ako se o pravem času začne v ta namen delovati. Zgubil se j? Prane Zdolšek z Bobovega pri Ponikvi na Spodnjem štajerskem. Je okroglega obraza, močnih zob. ima lase kostanjeve barve in ima na čelu majhno jamico. Star je 17 let in zna svoje ime zapisati. Kdor bi vedel zanj. naj to znani občini za Spodnjo Ponikvo ob južni železnici na btajerskem-Povrnejo se naznanilcu stroški. Ob stoletnici Blaža Potočnika. Kdor hoče živeti ia srečo imeti, Naj dela veselo in moli naj vmes, Zvonovi zvonite, k molitvi vabile, Ker prazno je delo brez žegna' z nebes. ..Domoljub" prinaša danes svojim čitatcljem sliko moža — duhovnika, čigar ime bo v Slovencih slovelo, — „dokler svoj jezik bo Sloven poznal." Preteklo je namreč letos ravno sto let, odkar sc je porodil v Struževem poleg Kranja Blaž Potočnik, sin preprostih kmetskih starišev. Š.dal se je izpočetka v Kranju, kesneje v Ljubljani, kjer jc po dovršenih srednjih šolah stopil v duhovski stan in je 22. septembra 1. 1822. zapel prvič sveto mašo v šempeterski cerkvi v Ljubljani. Služil je najprej par let za kape-lana v St. Jerneju na Dolenjskem. A skoro ga pozove v Ljubljano za vikarja pri stolni cerkvi tedanji knezoškofAnton Alojzij. Tu je živahno deloval do jeseni 1. 1833. Tedaj pa se mu jc podelila šent-\iška župnija nad Ljubljano, kjer je pastiroval malone štirideset let — do svoje smrti. Položili so ga na mrtvaški oder dno 20. junija leta 1872. To jc ob kratkem življenjepis moža, čigar delovanje pa ni obsegalo le krajev, kjer je služboval, marveč trudil sc je za vso ljub Ijansko školijo, za vso slovensko domovino. Izredno bistrega uma in jeklene pridnosti je prijel za pero kot mlad duhovnik ter ga ni odložil do sive starosti. Pisal jo po največ za ljudstvo: podučeval je že leta 1824 verni narod o imenitnosti svetega leta, ki je imelo nastopiti. Mnogo prelepih molitvenih bukvic je dal natisniti, ki so se v tisočih in tisočih izvodov razširilo med Slovenci. V posebni knjigi je slavil čednosti in če-ščenje Matere Božje, vpeljal je šmarnično pobožnost in bratovščino brezmadežnega spočetja Marijinega, in sicer ob času, ko se po drugod ni niti slišalo o takih pobožnostih. Zares, Blaž Potočnik je bil duhovnik po srcu božjem. Kaj pa naj porečem o njegovih pesmih.'1 Komu ni znana »Pridi Goren'c"? Kdo še ni slišal »Zvonikarjeve" ? In koliko drugih cerkvenih in posvetnih pesem nam je zapustil, ki so postala prava lastnina slovenskega ljudstva! Popevajo jih še dandanes širom domovine po cerkvah in hišah, po božjih potih in veselicah. Kot zvest domoljub je vnemal svoje rojake z besedo in s peresom k ljubezni do slovenske domo- vine, jim je vzbujal narodno zavednost, jim je kazal pot, po kateri dospo najpopreje in najgotoveje do svojih narodnih pravic. Premnogo se je trudil za narodno šolo in tudi sam je spisal več šolskih knjig. Skratka lehko rečemo: kot zvest državljan avstrijski je deloval neumorno v javnem življenju po priznanem našem starem geslu: Vse za vero, dom, cesarja. Pravo so ukrenili torej naši vrli Sentvidčanje, da so želeli poslaviti svojega nekdanjega „gospod očeta" ob stoletnici njegovega rojstva. V ta namen so priredili slavnost, katere bi sc bila udeležila nebrojna množica ljudstva od blizu in daleč, da ni nenavadno slabo deževno vreme marsikoga obdržalo doma. Kajpada sc slavnost ob tako neugodnem vremenu ni mogla vršiti po naznanjenem vsporedu. Vendar pa je prihitelo navzlic silnemu deževju v nedeljo dne 17. septembra sedem društev z zastavami iz Ljubljane in okolice v Šentvid, kjer so se udeležili vsaj cerkvene slavnosti. Spominski go vor v cerkvi je imel č g. profesor dr. Karlin. Slikal je slavljenčevo delovanje zlasti v Šentvidu, kjer je zapusti! kot nekako oporoko prekrasno pesem „Zvonikarjevo," trdeč že takrat — kar pa velja se tembolj danes — da zadovoljnemu življenju treba dveh nog : molitev in delo. Po slovesni sveti maši so sli vsi navzočniki na pokopališče na gomilo pokojnikovo. Ondi so položile šentviške domorodkinje venec na grob in pevci so zapeli ganljivo dvoje žalostink. Nato je slavil v navdušeni besedi č. g. profesor dr. A n t o n M e d v e d iz Maribora Blaža Potočnika kot vzornega duhovnika, duhovitega pesnika in skladatelja, vrlega narodnjaka in značaj-nega moža. Zvečer je poslavila šentviška čitalnica svojega ustanovitelja s slavnostno besedo in petjem. Tako so hvaležni Sentvidčanje slavili spomin na moža, o katerem v polni meri veljajo besede, zapisane na njegovem grobu: Bil je Cerkvi zvest, koristen sin, Blag prijatelj, skrben duš pastir, Drag Slovencem bo njegov spomin: Daj Gospod — o daj mu večni mir! Mi pa dostavljamo : Slava, nevenljiva slava Potočnikovemu spominu ! --- Misijonska poročila. AMkanska pisma. (Piše Leop. Lenard.) Drugo pismo. V Afriko. Misijon v srednji Afriki je ustanovil Slovenec Dr. Knobleher. Slovenski mis jonarji so bili prvi bla-govestniki med nesrečnimi Zamorci in prve žrtve vročega podnebja; slovenski denar je v začetku vzdrževal misijon. Oni prvi misijonarji so pali in počivajo ob Nilovih bregovih; nato je bil misijon zapuščen, dokler ni prišel Italijan Danijel Comboni, mož pogumen in previden, poln ognja za rešitev Afrike, vreden naslednik našega rojaka Knobleherja, in z drugimi, a ne več slovenskimi apostoli, prevzel veliko delo pokristjanjenja srednje Afrike. Ker so ga izkušnje prvih misijonarjev izučile, je začel delo previdnejše in imel že obilo vspeha, a še več sadov se je obetalo. Tu zadene nesrečni misijon nova in najtrša, upamo da tudi zadnja p;skušnja. Nek derviš (moha medanski ali turški menih) Mohamed Ahmed se je razklical za Mahdijevega naslednika, rekel je, da je od Bjga poklican, da iz rebi krščansko vero z zemlje in ves svet z ognjem in mečem spreobrne k veri na Mahomeda. Vsakemu, kdor pristopi na njegovo stran, je obljubil vse nasladnosti in veselja turškega raja. Kmalu so se zbrala krog njega krdeia raznih rodov arabskih in afrikanskih, deloma pre-slepljena radi njegovih obljub, deloma iz ropaželj-nosti in sovraživa do kristijanov. Ž njimi je novo-pečeni Mahdij ali prerok potolkel Angleže in Egipčane v veliko krvavih bitkah, vzel in popolnoma razdrl Kartum, glavno mesto sudansko in središče misijona ter na razvalinah omike vstanovil svoje krvavo gospodarstvo. Tudi misijonarji so prišli v sužnost, samo iz Kartuma se jim je posrečilo umak-n ti se v Egipet. Mahdij je sicer umrl, dasiravno je prerokoval, da no umrje, predno ne dovrši svoje naloge, a zapustil je naslednika ali kalifa, nekega Abdullahi-ebu-Mohamed-a, iz arabskega rodu Tnaša, ki ga je v grozovitosti in krvoločnosti še prekosil. Misijonarji so deloma umrli v sužnosti, deloma se jim je posrečilo ubežati v Egipet. Misijon je bil popolnoma zatrt in misijonarji so iz Egipta željno gledali na jug, kedaj se jim znova odpre njih težavno in obširno polje. Petnajst let je trajalo Mahdijevo gospodarstvo, meseca kimovca preteklega leta so pa Angleži z nova vzeli Omdurman, glavno mesto Mah dijevo in tako misijonarjem odprli srednjo Afriko. Cela Abdulahijeva vojska je bila pobita in razkropljena, on sam se je z nekaterimi tovariši komaj rešil v Kordofan, kjer se mu zelo trdo godi. Neizmerno misijonsko polje, ki je desetkrat večje, kakor cela Avstrija in kjer živi 50 milijonov nevernikov ali mo-hamedancev, je odprto in pričakuje misijonarjev; a delavcev je silno malo. Naša kongregacija, kateri so se iz Rima izročili misijoni v srednji Afriki^ šteje sedaj komaj 20 duhovnikov in nekaj bratov. Ž njimi mora preskrbeti zavode v Veroni in v Briksenu in stare misijonske postaje v Egiptu, namreč Kairo, Ges ra, Heluan, Asuan, Suakim, ter vstanoviti nove v Kartumu in na jugu od Kartuma od Nila do Kon-go-ja in Nigir-ja. Naš škof Anton Marija Boveggio potuje že nekaj mesecev po Evropi in zbira denar za ladijo, da ga po Nilu in njegovih velikih dotokih Bahr - el - Arab, Bahr - el - Gazal i. t. d. pom se daleč v srednjo Afriko med neznane zamorske rodove. Pri svojem govorniškem daru, gorečnosti in ljubeznivem obnašanju se mu je posrečilo zbrati 30.000 kron, a ladijo bo neka angleška tvrdka izdelala za 54.000, in potem jo mora škof na lastne stroške v posameznih delih prenesti dati do Kartuma. Meseca rožnika je bil izvoljen za p. generala naše kongregacije Angelo Colombaroli, mož odličen in moder, čegar duševne in telesne zmožnosti (star je še-le 36 let) nam dajejo upanje, da za nosrečno srednjo Afriko napoči lepša doba. Slovenci smo sicer mal in siromašen narod in ne moremo milijonov na leto žrtvovati za misijone, kakor naši srečnejši sosedje, a nekaj vendar lahko storimo. Mi srno tako srečni, da imamo pravo vero in za ta nebeški dar se moremo najlepš« na ta način hvaležne skazati, da jo razširjamo med neverniki, ki še ne poznajo pravega Boga. Res, da imamo doma dela dovolj in da smo v prvi vrsti dolžni skrbeti za rojake, a iz tega ne sledi, da ne bi smeli nič storili za ne-vernike. Tudi sv. Pavel bi bil naštd med Judi dela dovolj in vendar ga je Bog poslal med nevernike. Kdor ne čuti misijonskega poklica, naj deluje doma, kakor mu veleva njegov stan; a kdor ga čuti, naj gre k nevernikom in deluje pri njih za vero in domovino. Tudi misijonar koristi domovini včasih morda mnogo več, kot če bi ostal doma. Njegovo trudapolno življenje in delovanje kliče božji blagoslov nad domovino, ki ga je poslala, njega pogled budi tovariše, ki so ostali doma, k vnetejšemu delovanju, zapira usta sovražnikom svete vere in budi versko prepričanje med narodom. Poleg misjonarjev duhovnikov je v Alriki treba tadi misijonarjev »bratov«, rokodelcev, poljedelcev i. t. d. Vsi misijonarji so iste misli, da se Zamorec samo z delom da pridobiti za vero in omiko. Ljudem, ki nagi životarijo v pragozdih, je najpred potreba pokazati, kako naj se oblačijo, kako naj si v potu obraza preskrbe vsakdanji kruh, predno se začno učiti katekizma; in vse to lahko dober rokodelec ravno tako ali še bolje izpelje, kakor misijonar. Lenoba in grehi, ki iz nje izvirajo, so pri divjakih največji zadržek za razširjanje svete vere in to mora odstraniti brat z delom, predno pride pater s krstom. In med divjaki, kjer je misijonar popolnoma ločen od vsega omikanega sveta in sam na sebe navezan, je spreten „brat" neobhodno potreben, da preskrbljuje telesne potrebe misijonske postaje, za katere duhovnik dostikrat nima zmožnosti aii časa. Zato imajo vse misijonske družbe in ž njimi tudi naša poleg duhovnikov brate lajike, da skrbe za telesne potrebe misijona. Ako kak slovenski mladenič čuti veselje, postati misijonar v vroči Afriki in pomagati ubogim Zamorcem, naj se obrne na p. rektorja našega zavoda pod naslovom: „P. Rector des Missionshauses der Sohne des hI. Herzens fiir Central - Afrika. Mtihland bei Brixen. Tirol." Ako bi kdo od prijatelja in rojaka kaj več rad zvedel o tej stvari, pripravljen sem vsakemu Slovencu z veseljem vse potrebno pojasniti. Moj naslov je : Leopold Lenard, stud. theol. UniversitUt Brixen. V počitnicah pa: Milhland bei Brixen. V kongregacijo sinov presv. srca Jezusovega, misijonarjev za srednjo Afriko se razven duhovnikov vsprejemajo tudi dijaki in bratje lajiki. Pogoji za vsprejem so: 1. — za dijake: da imajo vsaj šestnajst in ne č1 ri r j r j s s s I ai| t ; t 11 j v | v v | z i z ; z i ž jT]*6'"'*0 Kcsl° Rešitev ugank v zadnji številki: Računska uganka. 4 3 8 0 0 5 1 ^ 1 6 = 1 <; 1 5 1 5 1 5 Besedni uganki. Koh, Bos, Nos, Gos. Demant. J peč. torek H e g u n je J eru za lem Koma r n o Kolpa pes m Zastavica. Sveča. Nekateri menijo, da se da tudi takole rešiti: kafra, dolg, glas, čas, ogenj. Vse so uganili: Andrej Porenta v Virmažah; Ivan Jalen v Hlebcah pri Lescah; Gotthard Zupan, odv. uradnik v Ljubljani; Gregor Zakelj, kmefiki sin, v Goropekah; Franc Gnezda na Javorniku; Jakob Pavlič pri Sv. Lorencu nad Mariborom; Alojzij in Janez Levstik z Grebena pri sv. Gregoriju; Mat.Rant, naduCitelj na Dobrovi, I, II. in III. so uganili: Franjo kovačič, čevlj, mojster v Horovnici; Janez Lahovnik v Šmartnu pri Velenju; V. Langer-liolz v Virmažah. L, 111. in IV.: Josip Zorko v Široki Seti pri Vačah; Franc Koncilja iz-Podgrada pri Dolu; Iv. Autončič v Markovcu pri Starem trgu; Štefan Praznik, kmečki fant na Runarskem; Alojzij Dejak v Dolji pri Bučki. I., II. in IV.: Franc Pušavec in Janez Dežman v Lahovčah ; Fran Zabret, Jožef Vrlic, in Babenčan dijaki v Kranju; Franč. Tekavec, kov. pomočnik v Hrovači pri Ribnic'; Fran in Frančiška Vavpetič v Tunjicah; Anton Makinda, posestnik v Posto-jini; Ivan Fatur na Rakeku; Matija Ambrožič, ucenec na Dobrovi; Jakob Prašnikar iz Podlipovce pri Kolovratu; Simon .Jelene na Jesenicah; Janez Pohleven, mlinar v Polhovem Gradcu ; Franc in Mihael Bokalič v Mengšu. I. in II.: Fran Bizjak i/, studenca, Dol.; Florjan Ograjšek v Šmartnem pri Celju; Janko in Fran Triller io Fran Kovačič od sv. Duha. I. in lil.: Alojzija. Jurež, dekle v Boreči pri Ljutomeru; Fran Rebolj, faut na Črnučah; Anton Snar. vrtnar v Mengšu: .lan. Sušnik, Iv. Rozman, Marija Poljak in Uršula Ražu v Kamnah v Bohinju; Jožef Žagar, učenec, v Stari Loki: Lorenc Fregorin v Ihanu; Janez Jamšek v Svinjah pri Moravčah. I in IV.: Nikita Šentjurc. rudar v Trbovljah; Janez Pre-setnik, cerkvenik v Stožicah; Franc Minarik, dijak v Mariboru; Jan- in Jožef Snoj v Lescah ; Simon Ferjan, ključ, pomočnik v Uncu; Franc Krnile, Matija Narobe, Anton Tomel in Balant Primža v llrašah pri Smledniku; Bogomir Dren, fant v Ponikvah pn Dobrepoljah; August Rozniček v Gor. Ponikvah pri Trebnjem; Anton in Marija Kristan v Hlehcah prt Lescah; Martin Klopčič iz Vrlipolje pri Maravčah ; Štefan Verbič, sluga na Reki; Frančiška F.erin v Domžalah. Samo I.: Fran Bratuša, posest, siu v Bablčji vasi pri Ptuju; Flor. Kngelsberger na Raki; Martin Tirbit, posestnik, 1'rokernice pri Moravčah; Ivan Dolinar, učenec v Skofji Loki; Marija Jerman, kmečko dekle. Svetlin pri Ihanu; Martin 1'ezdirc, posestnik in mlinar v Otoku, Dol.; Jan. Vidic na Jami pri Kranju; Franc Šošlar, kmečki fant v Kamniku nri Preserju; Kaiol Gračner v Begunjah Gor.; Fran Lunka iz Žirovnice pri llakeku; Zefika Kovačič v Pristavi na Spod. Štajar.; Ivanka Hurgar z Visokega pri Kranju; Otilija Soršak in Jožefa Tornuš v Kropi. Samo IV.: Matevž Kepic, pismonoša v St. Jurju pri Kranju ; Franc Blažica, delavec v Šempetru pri Gorici; Alojzij Berdajs v TenctiSah pri Litiji. Tržile cene v Ljubljani. od dnč 10. do dnč 16. septembra Goveje meso I. v. kg » II. » » . III.. » Telečje meso . » Prašičje » sveže» » » prek. » Koštrunovo meso » Maslo . . . . » Surovo maslo . » Mast praSičja . » Slanina sveža . » » prekajena » Salo.....» Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . SmetaDa liter . . Med . . , . kg Krompir ...» Piščanec . . . . Golob..... Rac.a..... Gos...... gl. kr, 60 56 48 60 70 80 36 95 70 6J 70 00 a 8 40 70 3 55 20 80 Pšeničoa m. 100 kg. Koruzna » » » Ajdova » » » Fižol, liter . . . Grah, » . . . . Leča, » ... . Kaša, » . . . . Ričet, » . . . . Pšenica . 100 kg Rž . . . Ječmen . » > Oves . . » * Ajda . . » » Proso, belo, » » > navadno > » Koruza . . > » Krompir > » Drva, trda, seženj » mehka, » Seno, 100 kg . . Slama, > » . . Stelja. » » . . ghlkr. 15 50 8 — 18 — _ 9 _ 10 _ 12 _ 11 _ 11 9 20 7 — 7 — 6 30 8 50 9 — (i 50 (i 60 2 20 7 20 — — Loterijske »rečJUe. Dunaj, 30. septembra: Urade«, 30. septembra Line. 23 septembra: Trst. 23 septembra: 5 73 57 22 58 2 44 31 47 53 57 62 50 2 74 68 48 81 47 35 V V T V V y V V T ~ T T V T T T Y T T £3T Prihodnja številka »DOMOLJUBA« izide dne 19. oktobra 1899 zvečer. lili ii prodaj je na Lazih hiš. št. 1, občina Zgor. Tuhinj nad Kamnikom, kakih 20 korakov od deželne ceste oddaljen. Mlin je brez oprave. Vodna moč je tolika, da žene 5 kamenov in stope. Pripraven je tudi za fužino. Več povč Janez Hribar, posestnik na Češnjicah. 483 (i> D IGQ£30Q0Gt3€30QEaE30E=HBaBGH€3»O{3 XI. zvezek: VESTI a Andrej Kalan 6 "" " b izšel je ravnokar ter se dobiva komad | 20 kr., po pošti 23 kr. v Katoliški 0 Bukvami in Tiskarni v Ljubljani. | Tudi m., IV., V., VI., vn. in VIII. zvezek S so Se v zalogi. i c i mm- Kheippoya sladna kava. JZara. muunicOf Ji meni) ie lit« ••m liprlcino Ijvrttn« primi k bobovi Uvfc Prt tlvcnlk, ircnlh, felodecnlh boleinih, prt pomanjkiniu krvi (te. zdravniško priporočana. — Nijpriljubljonajia ■mme» tniai pijitt v. »totliočor« r«tovio«b. mr 1* 3 I I S) &JJJJJJJJJ4»la i dt » . gld 5-, 7-50, 10 -, 12 -, 14 -. Naročila se točno izvršujejo, —a Cenilnik s podobami zastonj in franko. B— # Radi obilne zaloge 10 odstotkov ceneje. klavna slovenska hranilnica in posojilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna v Šelenburgovih ulioah hfit. 3 v Ljubljani. 480 (2) Sprejema in izplačuje hranilne vloge po obresti od dne do dne brez odbitka in brez odpovedi. Za brezplačno pošiljanje denarja so položnice na razpolago. Hranilne knjiž ce se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Dr. Hnclnik, predsednik. Liniment. Capsici compos. 352 lz lekarne Klohter-Jeve v Pragi 24-24 priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 ki., 70 kr. in 1 gld. » vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 759 40—40 Richter-jev liniment s .sidrom' ter sprejme li previdnosti le v steklenicah i mano varstveno marko „sidro" kot prlsiao Riohter jeva lekarna prt a late m leva v Pr»(i, FRANC zone e-or. IPetara, št. 23 priporoča pšenične moke in otrobe, posameznikom pošilja tudi od 50 klg. naprej proti povzetju. 474 3—3 Ceniki in vzorci na zahtevo franko. --Vizitnice in koverte s firmo -- priporoča KatoUša Tiskarna v Ljubljani. F. GOLOB v Ljubljani, VVolfove ulice priporoča svojo novourejeno trgovino z železnim blagom. V zalogi ima vse gospodarske predmete orodje za kmetovalce, rokodelce, ključavničarsko in kovinsko blago. Največja izbera prav izbornega kuhinjskega orodja in posode, žtedilnih ogmišč. železnih pečii itd. vse po najnižji ceni in točna. Postrežba je uljudna 479 (3-2) i Si S/ s) <| olitor pl. Trnk«czyja Marija Celje. Varstvena znamka. Želodčne Krogljice, [•sni, Protinski kapljice. Dobro sred>tvo za želodec. 20 kr., dvanajst steklenic gld. 2 — Steklenica odvajalne, želodec člitllne. — Škatljica 21 kr.. šest Skatljic gld. 10"). — Focukrane krogljice, škatljica 40 kr.. tri škatljici gld. !• —. • pljučni Jn kašljevi sok aH zelličin sirup, prirejen iz LPut^fl lahko razkrajajočega apnenega železa olajšuje kašelj raz- M 1 ^J.XJLtt kraja sllz, oblažuje bolečine in kaielj, pospešuje tudi slast ln tvori kri. - Steklenica 51! kr.. Sest stekl gld. 2 50 ali drgnilnl cvet (udov cvet, Gichtgeist) priporočljiv kot bolečine v križu, rokah in nogah utešujoče ln oživljajoče vrlbalno sredstvo posebno po dolgotrajni pešhoji in po težkem delu. — Steklenica 50 kr.. šest steklenic gld. 2-25. Tinktura zoper preizkušeno sredstvo proli pekočim , v, kurjim očesom, bradavicam, K liria nPPQ$) trdl koil na trdim žu- 1VU1JU uvcaaj ljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, ila se s priloženim čopičem bolno mesto namaže. — Steklenica 40 kr., šest steklenic gld. 175. ______Varstv. znamka Var.-tv. znamka. Wf~ Ker skrbž gg. p. n. ekonomi, poljedelci, iivinorejci itd. najbolj, da si vrredš zdravo in krepko živino, zato opozarjamo iste prav posebno na Doktor Trnk6c2y-jev?. živino-redeča sredstva. v f M • • redilni prašek za notranjo porabo pri kravah, volih in konjih. Ako živina /ilVll! A noi,e ,,žlvatl k,'me- v Pridobilev zboljšanje ml ka se uporablja vže nad 60 let z M J M J AJLJ.VF najboljSim uspehom. — Zavoj z navodilom uporabe 50 kr., pet zavojev samo gld. 2-—. hranilni ln redilni prašek. Ohranjujoče, varju-joče in dijetetično sredstvo za prašiče. Za notranjo uporabo; redi meso in pospešuje odebelelost. — Zavoj 25 kr., 5 zavojev samo gld. 1'—. f»fi6 12-2 Prašičji Varstv. znamka. Varstv. znamka. Izdajatelj: dr. I. Janežič. Odgovorni urednik Ivan Rakovec. Tiska »Katoliška Tiskarna«.