PROSVETA .TKAB XXVL TVS CLÁ^LO SLOVENSKE NARODNE PODPORNI? JKñNfiTK Chicago, IIL, petek, 15. decembra (December 15), 1W3. Ursdnlikl Is «pni *m m,uni aaaT g. Uv» lala Ava. Oiñm «f pm »toaHeet SaSTjSeelk Uw kveO 4SS4 STE V,—NUMBER Komentarji Amerik« ia Rod)«, i davki aa earkva? ——m^m % detska Rusija je — kakor jjyjuo — oficielno prizna-Wsshingtonu in komiaar ki je obiskal Ameriko [gooseveltovo povabilo, je že ■ obenem pa je amsriik „ik ie v Moskvi. Vsa bils rešena mojstrsko ^ bizniško. Ko je Litvi-"odhajal iz New Yorka, je d reporterjem, da sta Ame-in Rusija spet našli prijs-ki sta ga bili izgubili; morata paziti, da ponovno Bitega prijateljstva, m ps je to prijateljstvo? da se materialno okori-i direktno trgovino I To je Trgovina pa mora biti vza-Sovjeti bodo kupoval' eriikih kapitalistov in a _J kapitalisti morajo kupo-! sirovine, ki jih potrebuje-, od «ovjetov. Ce ne pojde ki kapital v Rusijo, ru-i v Ameriko, ne bo formal-iinanje nič vredno in tudi kih kreditov ne bo. So-morajo tudi prodajati, ne i kupovati, ker drugače ne »imeli s Čim kupiti, eva je torej čisto bizni t značaja in vse druge okol-novega razmerja so polke. Litvi nov se je obna-Ameriki kakor vsak kaplani diplomat. Za ameri i komuniste se ni brigal — jih je, ni pa prezrl ¿jih newyorških kapitali-, i katerimi je banketiral v Yorku. Na banketu so si-rineli na steni sovjetski rde-ipor in orkester je ifral cionalo", ampak Mor-vih magnatov in dry stičnih carjev, Wsebi-«či, ni to nič motilo. Jiness is business", pravijo potjo domov je Litvinov I Mussolinija v Rimu in or so poročale brzojavke it» veselo gostila drug druge-nagovarjala, kako bi Ita-in Rusija koristili druga Tudi v Rimu se ni Litvi-iv nič razlikoval od kaplja diplomata. J to je ameriiki poslsnik » Prišel pred neksj dnevi ■|vo, so ga sovjeti sprejeli Po smeriško in kapitali-razobesili so smeriško vo in sovjetski zsstopniki •»Pijali zdravice Roosevel- no: * to je v redu z naše strasti predvsem gre za busi->n ta je podlaga vsemu — Sovjetski uniji. J je pa trebs blekniti, in tole: kaj bi smeriški ko- * r«*li, če bi bils moja y'a obdavči tudi cer-^ '*«tnino. Z* dokaz neznosne zsnikr-J»vnih oblasti, ki se do ^ * »»«o zmenile za obdsv-■*j*rkva. Ce cerkveni kro-Priznavajo, da je kri-J* 80 »gromna premože-r**a izvzeta od davkov, «*»re biti ta krivica še- f f*niri'' C*r Premoženja v Zdru- . g dolarjev. In vas ta pre- w» "o prosta dsvks. Nsj ■T^n delavec kupi S ■r^ ir' Postavi "žendo" — 2 Uko^ Plačati pete m i Pravičnost, o ks-fcuT mnoffl agent je" polna usta bsssdl vse se stzllcnc pripravlja na r0v0vsjr0 Swanson zahtev« "največjo mor Barko", generalni štab večjo armsdo. — Enaka pesem na Japonskem, v Angliji, Franc -ji, Nemčiji In Italiji Wsshington. — (FP) — Voj ni bliski so na horizontu vsepovsod, znamenja, da se bližamo novemu klanju. Negotov je samo datum, ko izbruhne nov po-ž%r, vojna sama pa se zdi gotova. Razorožitveni fiasko v Ženevi je dal povod za novo mrzlično oboroževanje vseh imperialističnih velesil. Med temi tud Amerika ni najzadnja in ima konstrukciji največji navali-stični program od leta 191«, v letu, predno je Amerika stopila v vojno. Mornarični tajnik Swanson pa je že namignil, da bo od prihodnjega kongresa zahteval še večje apropriacije za "neprekosljivo mornarico". Strašiti je začel ponovno tudi generalni armadni štab. General MacArthur je naznanil, da bo od prihodnjega kongresa zahteval 170 milijonov samo za motorizacijo armade in zdatno povečanje vojaških akademij. Enake glasove je dežela slišals eta 1916. Japonski kabinet je pravkar odobril največji vojni proračun zgodovini dežele. Znašs 467 milijonov dolarjev, od katere vsote bo šlo več ko polovica za mornarico. Njeni prihodnji manevri se bodo vršili na najodda-jenejših otokih v bližini Fili- mImj.,, O — — ««iimLia mm !■ Klin n rrž ?I «nov. ni ei vasice znaciinoHi mi niti to, da so Združene države premestile vso svojo mornarico na Tihi ocean. Nič manj živahna ni oboroževalna tekma v Evropi. Anglija gradi bojne ladje, vojaška leta-a In drugo bojno opremo noč in dan. Večina njenega industrijskega izboljšanja v tem letu je pripisati njenemu oboroževal-nemu programu. Francija je oborožena do zob. Hitler je izstopil iz Lige narodov vsled tega, da bo lahko oborožil Nem-čijo in to kljub versaljski pogodbi. Vse ostale pa posnems Mussolini, ki je iz Italije napravil eno samo vojaško vežba-išče. Niti mala entanta ne zaostaja. Ljudstva pa ječe vsled krize ogromnih davkov. Davki, davki, davki. Davki za tanke n topove, davki za bombna le-ala, davki za nove bojne ladje, strupene pline in plinske maske. Kje in kako se bo vse to končalo? V grozovitem pokol ju, ogrfčno. In kaj pa delavske mase: ali bodo šle ponovno v klav-nlco ko goveds, ali bodo spremenile imperislistično vojno! revolucijo? To bo pokszsls bodočnost. ______ 328,237 brozposoisili rt- gisMraiAjrCMeagi tegistrscijs je blls zsključens v torek. Od teh je sdsj upornih 123,021 pri Jevnlh delih Chlesgo. —"Victor C. Oisnder. direktor registrirsnjs brezpogojnih delevcev, ki so se hoteli prijaviti za jsvns dels. ksters fi-nsncirs federalna vlsds. je ns-znsnil, ds je bils registracija «a-ključena v torek zvečer. Končne število vpiasnih brezposelnih de-avcev v čiksškem okraju znašs 326,237 Istočssno je lokslns direkcija svnih del poročsls, ds so do sre de upoalili 123.021 delevcev pri rasnih jsvnlh delih % okraju. O-atane torej še približno 2M.OOO. ki jih nimajo kje upoaliti. I>l-rekcijs pravi, ds bo apelirala ns CWA v Wsahingtonu. nsj dovoli Ae toliko deasrjs za člkaškl o-kraj, da znižsjo Mevllo ostalih brerpouelnih ns minimum. Taerty Wtaof poaug» provided for HOI, A«l of OoC i. 1S17 •uthorUit on Cikaika NRA re iuje rudarski spor Zadeva dveh rudsrakih unij v lUinoiau Chicago. — Cikaška NRA bo zdaj poskusila rešiti spor med dvema rudarskima unijama Uni-ted Mine Workers in Progressive Miners v Illinoisu. John Lapp, predsednik regionalne administracije za narodno okrevanje, Kre še ta teden v Springfield, kjer bo konferiral s predstavniki obeh unij. Governer Homer je skušal pred kratkim pridobiti voditelje unije progresivnih rudarjev za ponovno reševanje spora pred fe-deralnim delavskim odborom Washingtonu, ampak vodje progresivne unije so odločno odklonili z izjavo, da je John J. Lewis, predsednik United Mine Workers unije, tudi član federalnega odbora, vsled česar je izključeno, da bi bil ta odbor nepristranski. Z regionalnim odborom v Illinoisu pa nima Lewis nobene zveze, torej je ta odbor lahko sprejemljiv za obe stranki. Poiicalskl proets v iljl {ri I kom Nacijaki tožltslj haranglral so-d išče deset ur, naj se Izreče sa krivdo komunistov nra ne brani Jeklarski mignit obtožen, di je pogazil Niro tekstilnih delavcev delajo s njinti kar hočejo in nobena pritožba ne pomaga. Odbor pognal stavkarje na delo. Suženjsko prlgsnjs-štvo Leipzig, Nemčija, 14. dec. — roces v zadevi požiga zbornične palače v Berlinu, ki ae vleče že ;ri mesece, bo končan v kratkem. Včeraj je glavni državni toži tel J Karl August Werner deset ur govoril proti obtožencem in ss-h te val, da jih sodišče spozna krive. Werner je vso krivdo za ogen i v parlamentu zvrnil na komuniste. Rekel je, Čeprav aodniki do-ženejo, da obtoženi štirje komunisti niso ssmi zsžgali in niao di rektno zapleteni, so ps "moralno odgovorni", ker so ves čss po vojni agitirali za vse mogočo zločine. Govornik se je žgoče norčeval i r ondonske "Rujsve knjige", v kateri so obdolženi naciji, da so sami zapslili parlament. Sledili bodo drugi govorniki, nakar bo petorica sodnikov pretehtala evidenco in se izrekla za trivdo sli nekrivdo. Waahington. — (FP) — Naj-novejša odredba narodnega tekati Inega odbora za induatvtfjske odnošaje (del NRA) pokazuje, da nimajo tekstilni delavci niti nsjmsnjše opore pri NRA. Ts odbor je postal striktno podjetniška institucija, čeprav je komaj pričel živeti. V zadevi več tisoč stavkarjev v South Carolini in Tennesseeju je odbor v efektu potrdil črno listo, odredil, nsj ss stavksrji vrnejo ns delo, Ignoriral vprašs-nje suženjskegs prlgsnjsštvs in izkoriščanja ter "pozabil" na Is-prte delavce. NI pa posabil odrediti, da rešuje vae bodoče spore pokrajinski odbor, ki nima niti maske "nepristrsnosti" kakor na primer narodni odbor v Waal}ingtonu. Tekstilni delavci so mislili, ds j4 s prihodom NRA prišla nova doba zanje. Upali so, da jim bo Ha vlada več sli manj na roko v borbi proti silovitemu priganja-štvu pri delu ter da imajo pravico do organizacije. Sedaj lahko razvldijo, da so se britko motili in ds je bilo vae akupsj ls lluiijs. Ts odlok nsrodnegs odbora ss industrijske odnošsje še poslsb-šuje že Itak slabe rasmere v tekstilni industriji. Z njim nt reftll niti enega delavskega vpra-š4tja, ampak js vss skupaj ls zsvll v ličinko. Dsl je ssnkeijo podjetnikom, ds ishko odslovijo kogsrkoll radi unijskih aktivno-stl, plačajo kolikor ss jim poljubi in delsvce Ishko prigsnjsjo do smrtne utrujenosti. Kolikor se NRA tičs, so tekstilni delsvci le \jprežns živins. ' V tej industriji Je minimalne plača poatsla že tudi mskaimsl-ns. Če delavec na primer ts teden ne doseže minimslne plsče $12, smpsk le $10, dobi dvs dolarja "predujema." Ts "prsdu-jem" mu Je odtrgsn prihodnji teden, ko ae mora dslsvsc požu-riti, ds ss toliko prekorači mini-mslno plačo. Kdor tega ne zmore, ne ostsne dolgo ns plsčllnl listi. Komnanlii tili dilavM v m j« urijo Federacija nogavlčarsklh delav-esv poslala protest v Ws-ahington Hsngor, Pa. — (FP) — "HI-tlerjevake volitve Štejejo veliko v Nemčiji, toda take volitve odklanjajo nogavičaraki delavci v tem mestu," pravi AmerUks federacija nogsvičsrjev v sveži s naznanilom Jullus Kayser Co., da bodo njeni delavei glasovali sa kompanljako unijo. Ta kompanija je skušala As dvakrat praj vsiliti delavoem svojo unijo, toda vsakikrat je bila poražena. Od tistega časa je poslala na oesto več agitatorjev, Id ao nagovarjali delav oe, naj organizirajo svbjo unijo. Unijska kampanja je bila u spešna In Federacija nogavičar-skih delavoev je dobila več čla nov, ki sedaj aahtevajo, da kom panlja prizna njihovo unijo. Carl Holderman, organlnaator nogavičarske unije, pravi, da Je ustava kompanijske unija tako dvoumna, da je nihče Nikjer ni rečeno, delavci pogajajo s kompanljo glede mezdnih in drugih pogojev. Vae glasovnice pri "hitierjev skih volitvah" bodo vsebovale imena delavoev, kar pomeni, da bodo tajno volitve liključene in da bo vsak delavec, ki ne bo glasoval sa kompanijsko unijo, od siovUen, Holderman js v imenu Federacije nogsvlčsraklh delevcev obvsstll industrijskega sdmlni atratorjs Johnaons in svesnl delavaki odbor o terorizmu Ksy-ssr Co., ki hoče deiavoe s silo spraviti v avojo unijo, kar js v nasprogu s določbami industrijskega sakona. G. T. Weir )e v konflikta i vladnim odborom glede nsdsorstvs avsklh a volitev ssstopnlkov Nsrsvno js, ds ss delsvei bora proti tsm rssmersm. Zsdnjs čase js vsdno več stsvk na jugu. Tudi organisscijs postaja resi nejšs potrebs. V tej borbi ptf Jim NRA čisto nič ns koristi In sporns ssdevs ls tsvlsčujs in probleme ssvljs v testo. Sa ds-Isvcs Js to dobra šols, ksr tudi s Is pel Ishko lspregledsjo. S ITHl* MOŠT SOCIALIZE WEALTH STAMMDIZe vs sU Kateri Pittsburgh, Ps., 14. dec.—«E, T. Weir, predsednik Welrton Steel Company, je bil včeraj obveščen is Wsshingtons, ds js kršil sakon Nire in saradi tega as bo moral sagovarjati pred fede-ralnim delavskim odborom. Weir Je kršil sekclju 7, ki do-loča, da si delavci sami volijo ssstopnlke sa kolektivno pogaja-nje s delodajalci. Federalni delavski odbor Je odredil volitve delavskih zastopnikov v jeklarskih tovarnah te družbe; volitve se vrle jutri. Zadnji ponde-Ijek je Weir ltjavll, da njegova družba ne bo dovolila nobsnsga vladnega nadiorstva nad volitvami. Istočasno so organizirani de* lavcl, upoalsni pri tsj družbi, ob-vsstill federalni delavski odbor, da bodo volitve farsa, kajti družba odprto foralra kandidate svoje kompanijske unije In terorlsl-rs unljske delavce. lsaiaankapl|sianaM> JXL. ai-i« ntll Zmlfl Tuje dežel«, ki poplsvljaje Ameriko r vi*«* In laopsom, morajo kupovati smeriAko lito ž» Wsshington, D. C., 14. deo.-Federalns administracija aa kon-trolo alkohola je do U. dsoem-Urs dovolMs, ds »o ameriške tvrd» ke importlršls 8,««S,137 galon vina in viakija. ImiwrUranih js bilo 1,6314164 galon vina, 839,. 213 gslon šampanjca !r, ostalo js žgat^s raznih vrat Kvote Imports ls rsanih tujih dežel ao alsdsčs: Ksnsds 1,398,-137 gslon, Italija 1,100,000, Francija 743,000, Anglija 607,-000, Nsmčijs 890,000, A panlja 396,000, Japonska 187,000, Ho-landlja 110,000, Portugalska 60,000, Kitajaka 36.000 In OrčU ja 86,000 galon. Amerllka vlada aahteva, da vae te dežele v zameno kupijo v Združenih državah sa pribil*-no snsko vaoto živil, prsdvasm pšenic«, svinjina In sirovega masla, pa tudi tovarniških Izdelkov, RaI^maI mm R^^Biai ^^ LJJLa utllfM f liailjl M STISKO ——t— > -pnvozo)S|o Apelirajo as Mussollaljs, naj jI» dovoli vlije mesde Rim, 14. dec. — Delsvci v fa-šiatičnih unijah v Italiji niso sa-dovoljnl a napovedano splošno redukcijo mead. Včeraj so objavili v CffltraJnem glasilu fsšl-stlčnlh unij dolg spel ns vlado, nsj ss premisli In ns dovoli, ds bi bils plače snlžsne proporčno s cenami. Delsvci argumentirajo, ds so eene življenjskih potrebščin povprečno vedno višje kskor povprečne mesde, ssto ss jim bo agodlla vellks krlvlcs, a-ko ss iavede odlok vlsds. Apel U tudi glasi, nsj mesde determinirajo cene in ne obratno. Hssklitl predložil poverllnlee v Moekvl Moskva. 14. der — WiUlsm C. Mullltt, smeriški inaUsnik v Hov je tak i uniji, je včeraj predložil svojo poslsniško poverilnlco Kalininu, predaedniku rentrsilie-gs odbora sovjetov, v Kremlu. Ts formalnost se js izvršila s precejšnjimi eeremonljsml, kakršnih doslej še nI bilo. Aovjetl so Is tega dogodka naredili veliko «Javnost Hullitt js kasneje povedal, da odide nassj v Ameriko v enem tednu, nakar as vrne v Moskvo v februarju v spremstvu novih konsuiov Ig ostalega oseb j s v svojem uradu v skup-številu okrog i PKOSYETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT SLASILO IN LA»TWIKA NARODNI PODFOBNI iBOMOTS N.M.IM M tw- ^ ««.) in K«n»4o M ~ to*. U» mna. flM - Mrt uu; » CktaM. t. etc«« «7J4 m Ut«. M « « M » ^ TS^rtSi r»Ua: for Um UalUS inmpt ChUm*o) mmi Cam* UM n> W mir«jr M4 Cumro »7.M par Mitri« P* " Cm« od*wf »o —* u* «i hI M mlaj«. A^v.rtUin« rstM M Mripte vlU m* n imuntd. nmio* m k« i« 1 itou«! PROSVETA IMT-49 S«. UfiOb Atfc. OO««». «BMBBS Of TH« rKDKKATEP fUCB» l>«tum » okUpaju, m pri«« (Ort. SI), i»««), p»ug »u«. i»—. y M^T* MfTtf_ 4» «u j« • u« totMmoi poU*U iMWtitt. P«M«iU » 4* - flM lllt M «Uvi. _ Domač drobiž Dva ubita v rudniku Keewatin, Minn. — Dne 12. t. m. zvečer je bila podsutba v tukajšnjem rudniku Sargent in dva rudarska delavca sta bila ubita. Ponesrečena sta Matt Grobnič, star 39 let in George Stlmac, star 42 let. Njuni trupli so odkopali šele drugi dan. Novi grobovi Steelton, Pa. — Tu je umrl John Brodnik, ki je bil bolan pet mesecev in zapušča ženo. Johnstown City, 111. — Tu je umrla Terezija Burja, stara 76 let ln doma iz Porebri pri Kamniku. V Ameriki je bila 28 let in zapušča štiri odrasle otroke. Cleveland. — John Jerman, ki je zadnjo soboto padel v svojem stanovanju po stopnicah v klet in si prebil lobanjo, je v torek umrl v bolnišnici. Star je bil 49 let fi doma iz Cerknice na Notranfckem. V Ameriki je bil 92 let m zapušča tri odrasle o-troke. Bil je član društva št. 142 SNPJ. — Marko Majetič, star 60 let, je umrl v bolnišnici za poškodbami, ki jih je dobil zadnjo nedeljo v avtni nesreči. Dva nesreči Braddock, Pa. — Joe Žnidar-šič, star 17 let, je našel med staro šaro staro puško, katero je prinesel domov in jo nameril v šali na svojega 6-letnega bratca. Puška je pa bila nabita in strel je zadel otroka v oko. Zdravnik pravi, da deček izgubi oko. John Petelin je 1. decembra po nesreči padel v 16 čevljev globoko jamo na prostem. Jama je ostanek nekdanjega premogovnika, ki je zdaj prazen. K areči se ni hudo pobil ln njegovo vpitje je kmalu privabilo ljudi, ki so ga izvlekli iz prepada. Glasovi iz naselbin Zanimive beležk* ia rasnih krajev Ae vedno slabe razmere Bridgeville, Pa. — Delavske razmere so pod ničlo. Nekateri so delno zaposleni, mnogo pa jih je brez dela že več let, posebno starejših delavcev, katere je sedanji krivični sistem izmozgal. New deal menda ne bo prinesel Rooseveltu in generalu Johnso-nu zaželjenega uspeha kot sta pričakovala, kajti kapitalizem se veliko ne briga za new deal in Niro. Mislim, da iz te moke ne bo kruha. Ako si delavstvo samo ne izbere druge vrsta new deal—z glasovnico—, bo težko kaj doseglo. Delavstvo mora izvoliti iz svoje srede zastopnike, ki bodo resnično zastopali delavske interese. Na račun novega deala trgovci navijajo cene vsakdanjim potrebščinam, tako da delavec z družino se težko preživlja. Sedanja demokratska vladna ma-šina je toliko boljša od Hoovro-ve republikanske, da se sedaj delavci lahko organizirajo brez vojaških bajonetov, s katerimi so jih prisilili "V umik pod Hoov-rom. Nikdar ne bom pozabil zagriženega Irca v Lafertyju, O., katoliškega "monarha," kaj je vse počel leta 1931, ko smo šli na štrajk za priznanje unije. Kako je ta Človek ko Lucifer preganjal stavkarje s kompanij-ske zemlje. V Pennj smo sedaj organizirani v TJ.M.W. of A., ali žalibofc ne morem reči, da je kaj boljše. Nekoliko so mezdo zvišali, toda prej smo en mesec in pol delali po pet dni v tednu, sedaj pa smo kar 14 ur naredili celi teden! Skoro v vseh "kaptivnih" pre-mogorovih je zmagala U.M.W. of A. proti jeklarskim družbam, ki lastujejo "kaptivne" rove. Se vedno je mnogo delavcev brez dela, Lenard Mihan, ki je dobil za-pestno uro. V imenu društva se najsrčnejše zahvaljujem vsem posetnikom, vsem članom in članicam, kakor tudi drugim rojakom, ki so nas posetili na omenjeni dan in nam pomagali moralno in finančno, tako tudi vsem govornikom (prosim, da mi oprostite, če nisem zapisal dobesedno kot je kateri govoril). Nadalje se lepo zahvaljujem vsem društvom, ki so nam poslala denarno pomoč. Ta ao: št. 87, 80c; št. 386, $1; št. 33, |1; št. 400, $1; št. 122, $1; št. 296, $1; «t 200, |1; št. 231, 91; št. 138, |1.66; št. 343, 91.12; it. 141, 91; Št. 23, 91; «t. 269, 91; Št. 146, 91; it. 63, 91; št. 6, 92; št 210, 91; št, 246, 91.20; št. 287, 91.15; št. 106, 92.16; št. 419, 9120; št. 7, 91; št. 89, 91.2(h št. 706, 92; federacija SNPJ 92; Slov. podpor, društvo 92; klub št. 175 JSZ, 91 in št. 99 JSKJ, 91. Zahvaljujemo se tudi br. Fred Vidru, gl. tajniku, za pismene čestitke in društvom SNfcJ št. 33, 89, 87, 231, 343, 259 in 63 za čestitke k 25-letnici; br. Jo-seph Snoju iz Bridgeporta, O., za čestitko, katero sem prečital na slavnosti, tako tudi Antonu Zorniku, ki je govoril o pomenu socializma in o delavskem razvoju zavednega delavstva sploh. Iskrena zahvala še enkrat vsem! Ob enaki priliki vam bo naše društvo naklonjenost vrnilo. Frank Močnik, 88. Božični nageljČki San Francisco, Calif.—V Pro-sveti sem čitala, da je rojak Peter Režek zmrznil v Elyju, Minn. Pokojnega rojaka sem osebno poznala ko sem živela na Elyju __________________od leta 1906 do 1920, in obžalu- posebno rudarjev.' Jem» dft ^ mu Je pripetila uao-Dela v rovih ni, fabrike pa sla- ^P?1?? nesreča, bo obratujejo. Na društvenem polju kljub slabim razmeram še dosti dobro napredujemo. Garam za kapitaliste že 30 let in z menoj mnogo drugih, pa nič nimamo. Frank Strah» 295. Illinoinki likerskl zakon «prejet 8pringfield, IIU. — IUinolska državna zbornica fe je po dolgih tednih zdramila ia v sredo sprejela zakon z« dslavno reguliranje alkohonllh pijač. Najbrž je pomagala govorica, kl se razširja, da so likerskl interesi poslali v Springfield 9150,000 z« pod-kupljenje poslancev, da ubijejo zakon, ki Interesom ni pa volji. Novi zukon, ki ga mora Še odobriti nenat, določa v glavnem, da ho ustanovi državna likerska komisija, ki bo imel« pod kontrolo distllerije in veletrgovine a pijačo ter železnice in ladje, ki razva žajo in prodajajo pijačo. Izdaja nje licenc trgovcem na drobno je prepuščeno krajevnim oblastem. Val Izdelovalci žgane pijače morajo imeti natančno označeno na steklenicah, če Je notri Čisto in dobro žganje ali kakšna mešani ca. Državni davek ntt pijačo je 2IVc na galono vlaklja, pet cen tov na galono vina in dva centa na galono piva. Kon»olklaclja železnic groai meetu tyecat ur, III,—-Ce pride do konaolidarije železnic in bodo prihodnje leto opuščene tovarne sa popravljanje lokomotiv in vagonov VVabaah železnice, kakor določa načrt, bo to meato 60,000 prebivalcev silno udarjeno. Železniške tovarne so danes glavna Industrija in dajejo 9100,000 menečnrga zaslužka. Z opustitvijo teh tovarn bo direktno prizadetih nad tisoč delavcev. Mnogi govore tako pogosto, da pozabijo misliti. Poročilo o društvenem slavju Moon Run, Pa. — Slavnost 25-letnicc društva št. 88 SNPJ se je vrjlla dne 30. novembra v Moon+Runu, Pa. Udeležba je bila Slednja, ne tako obila kot smo'pričakovali. Temu vzrok so sli&e delavske razmere. Društveni predsednik br. Viktor Btitija je otvoril slavnost ob 8. uri popoldne. Nato je de-klamiifcla "Labor" Kristina Ambrozich v angleščini. Po de-klamaciji je govoril društv. tajnik ; podal je nekoliko zgodovine od uatsnovltve društva do danes. Čital 'je imena ustanoviteljev, koliko članov umrlo, koliko smo plačali na asesmentu in bolniški podpori in koliko smo Že prejeli od jednote. Za tem je deklamlrala Elizabeth Ambrozich v angleščini Reklamirala je isvrstno. O pomenu slavnosti In SNPJ je govoril br. Frank Podboy, član ¿1. porotnega odaeka. Govoril še v kratkih fo jedrnatih besedah o pomenu šlavja in o dobrotah, ki nam jih nudi SNPJ. 2el je topel aplavz. Za njim je govoril Thomas Urda v slovaškem jeziku. Omenil je, kaj lahko dosežejo Jugoslovani in ka/ bi še lahko več, če bi bili bolj združeni med seboj. Da smo Soscgli že nekaj, ae je pokazalo pri .zadnjih volitvah. Govoril je tudi br. John Ter-čelj, Član gl. porotnega odseka, ki je Čestital društvu k proslavi 25-letnice in omenil ugodnosti, kater« nam daje SNPJ. S tam Je bila govorniška lista izčrpana, nakar je bila Uprizorjena dvadejanska igra "Pogodba"! ki so jo povoljno rešili in občinstvo Je bilo zadovoljno. Po končanem programu • je sledil plea in prosta zabava. Omeniti moram tudi to, da Ja alavnoat posetll med drugimi tudi dr. John i. Zavertnik. kl Je bil kot govornik na proalavl društva št. 682 SNPJ v Libraryju, Pa. Ker je prilel le bolj poano, ni govoril prt naa v gornjih prostorih dvorana, paš pa v spodnjih Pozdravil je člane ln nam čestital k slavnosti 25-letnice našega društva. Ob 10. zvečer amo Imeli srečo-lov. Med srečnimi J« bil br. Tudi v državi Kaliforniji se v teh mizernih časih pripeti marsikaj nenavadnega, četudi ljudje ne zmrznejo, ker ni zime; dokler nageljČki cveto o božiču, pač ne bo nihče zmrznil. Dogajajo se pa druge stvari, poleg linčarskih grozodejstev, katere je oficialno blagoslovil linčarski governer, ki so znak sedanje trhle družbe. Vesele praznike in boljše novo leto Želim vsem! Naročnica in članica št. 304. Glede umora v koči Ročk Springs, Wyo.—Naročnik Prosvete sem od njene ustanovitve, oziroma sem se naročil na Prosveto tri mesece predho je pričela izhajati, in mislim, da bom ostal njen naročnik, dokler jo bom mogel čitati. Kot že poročano, je bil pred kratkim rojak Matija Oblak umorjen v gorski koči kakih 160 milj od tu. Tam je on živel okrog 14 let. Pred tem dogodkom sem govoril z njim in mi je povedal, da ga John Parkel preganja iz njegove koče, kar pa da se mt) ne posreči. Umorjeni je imel preveč takih prijateljev, ki si jih Človek ne želi. Moje mnenje je, da se je ta grozni umor izvršil radi nevoščljivosti. Dopisnica v Novi Dobi pravi, da pokojni ni prizadjal nikomur nič žalega, kar je tudi res, dobrega je pa že veliko storil, kar lahko potrdijp vsi slovenski lovci, ki so hodili k njemu po jelene, ker so mp bila znana jelenska zavetja in vsakemu je rad pomagal, da je jelena dobil. Pokojni Matija je bil moj prijatelj, tako tudi John Parkel. Moje mnenje je, da bi bilo najboljše, če mu sodnik prisodi to, kar si je sam želel, da ga pošlje v kraj, kjer je bil Matija umorjen in da se krivdo sodnijskim potom kaznuje. Frank Tominc, št. 10. Se iz mojih zapiakov Milwaukee, Wia. — V mon-rojskem rudniku sem delal do rudarske stavke, ki je pričela, kakor sem že omenil v mojem prejšnjem dopisu, dne 20. ju* lija 1907 pod vodstvom unije Western Federation of Miners. Stavka je bila stoodstotna toliko časa, dokler ni družba najela jato do zob oboroženih detektivov, da so protektirali stav-kolomce, ki so bili sami doma čini in so si sami sebi trgali kruh od ust. Nikdar ne bom pozabil velikega stavkovnega pohoda ob prlčetku stavke. Zbrali smo-se pred finsko dvorano; bilo nas je nad tisoč. Nato smo skupno odkorakali k rudnikom z namenom, da predložimo družbi naše zahteve. Ker je bil urad pri enem rovu zaprt, smo korakali k drugemu, na Hibbing. Tam smo naleteli na odpor težko oboroženih detektivov s superin tendentom na čelu. Po kratkem pomisleku so nas naši voditelji vodili nazaj pred finsko dvorano, družbini detektivi pa so korakali ob naši strani kakih 50 čevljev narazen s puikami v rokah, kakor da bi gnali največje razbojnike v mesto. V dvorRni so nas govorniki navdu ševali, naj vztrajamo in pridobimo ostale rudarje v unijo, da bo zmaga zagotovljena. Stavka se je nadaljevala, stavkolomcev pp je bilo vedno več, tako da nas je bilo ob kon cu stavke, ki je trajala skoro dva meseca, samo še kAkih sto rudarjev, ki smo čakali formal nega odpoklica stavke, katerega pa nikdar ni bilo. Mali italijan ski voditelj Patriella, ki je bil obenem glavni vodja stavke, je kakor, kafra neznano kam izginil z železnega okrožja. Pozneje so pravili, da je "naš mali voditelj" zato tako naglo zginil, ker je bil podkupljen od jeklarskih družb, poleg tega pa je tudi odnesel večjo vsoto unijskega denarja. Kolikd je na tem resnice, če sploh kaj, ne vem, vem le to, da je izginil. Ko smo zaznali, da je Patriella izginil, smo se še ostali stavkarji vrnili na delo kamorkoli. Dobil sem PETEK, 15. DECEMBRA Ob pogrebu japotiakev. kesa «S nekaj tedni. Jm. stali« < nemški komuni»! Ični voditelj, «ta Sena KaUjaaie ) I« Viljem PUc v Moakvi k (levo). ataro delo nazaj, le da sem imel boljši prostor. Kmalu po stavki 1907 je nastala denarna kriza ali panika, ki je seveda obetala slabe čase. Trajala je le par mesecev in v teh mesecih smo prejemali le 15% mezde v gotovini, ostalo pa v "skripih", s katerimi smo tudi lahko kupovali potrebščine kjerkoli. Ker ni bila celotna mezda velika, nam je bilo pač vseeno, na kakšen način nas plačajo. V januarja 1908 je družba pričela zbirati rudarje in domala dva tretjini rudarjev sta bili odslovljeni. Mene ni zadela ta nesreča. Odslovljeni niso potem delali vse leto in nočno delo je bilo ustavljeno. V do-tičnem rudniku sem delal do polovice leta 1909, ker so ta rudnik zaprli in iz njega pobrali vse orodje ter naprave. To je bil tako zvan "zaprt" rudnik, v katerem smo delali pod zemljo. Pod zemljo sta bili namreč dve žili rude. Cim smo spodnjo izčrpali, so rudnik zaprli in pričeli pobirati iz gornje žile s površja — s parnimi lopatami. Nekateri rudarji so šli v druge družbine rudnike, jaz sem pa ostal za nekaj časa doma. Parna lopata je namreč mnogim vzela delo. Pozneje sem na prigovarjanje nekega rojaka šel z njim v rudnik Clark. Ker pa sem bil tam zapisan za "rdeč-karja", so me na zviti način prvi dan odslovili. Joaeph Ule. Poročilo in zahvala Samsula, Fla.—Kot je mnogim znano, je v teh mesecih v Floridi gorko in prijetno, zato pa je seveda vse živo pri raznih poljskih delih in drugod. Prošlo poletje se je sem naselilo več rojakov, katerim želimo obilo uspeha v njihovih prizadevanjih za življenski obstoj. DoBedaj smo imeli tukaj lepo vreme in če bo tako še naprej, bo vse okej. Najboljši ali največji pridelek v tej sezoni je tukaj navadno krompir. Je sicer tudi obilo drugih pridelkov, toda krompir nam je dosedaj še vedno največ prinesel, i Tukaj se nahajam že 20 let in ves Čas na farmi. Mnogokrat sem pa že slišal, da na farmah v Floridi se ne da živeti. Po pravici povedano, da meni in moji družini se dosedaj še ni prav nič slabega godilo, kakor se godi nekaterim v drugih krajih. Dasi živimo tukaj že dolgo vrsto let, ni moje soproge in mene dosedaj še nihče tako izne-nadil oziroma prijetno presenetil, kakor se je to pripetilo dne 23. nov. Delala sva ko navadno in ko sva se vrnila domov, naju je mrs. Helen Machek poklicala, da naju želi videti mrs. Ma ry Kravanya, ker je nenadno zbolela. S soprogo sva se seveda takoj odpravila k njej, naši stori prijateljici, rojak Mar ček pa je šel naglo "po zdravnika," pa ga ni "mogel" dobiti. Pripomnil sem, da imam jaz doma nekak pripomoček. Machek naju hitro pelje preti domu, med potjo se je pa ustavil na svojem domu, da naju je tako zadržal, omenjeni "bolnik" pa Je med tem časom šel na najin dom. Ko sva se s soprogo čez nekaj časa vrnila ln sem razsvetlil stanovanje, je bilo polno ljudi v sobi, na mizah pa obilo raznih dobrot z velikim kejkom na sredi v spomin najine srebrne poroke. Zaigrala je godba, "bolnik" pa nama je čestital in želel vse dobro še na mnoga leta. Za naju je bilo to iznenadenje zelo prijetno in nama ostane dolgo v spominu, zato se pa naj-iskrenejše zahvaljujeva najinim hčeram, zetu H. Burch, družinam Maček, Pleterski, Yonte«, Hafner in vsem ostalim za trud in darila, Pleterakiju pa še po-aebej za "poročne" obrede. Joseph in Agne« Kapotnik. Kratek pregled in zahvala Ambridge, Pa. — Društveni razvoj med Slovenci v tej naael-bini sega precej daleč nazaj, skoro 30 let. ko so naši zavedni rojaki in pionirji pričeli z delom na društvenem polju. Leta 1906 Je bila tukaj le mala skupina Slovencev. Takrat Je bilo kakih 6 ali 7 slovenskih družin. ki so ae zavedale, da potrebujejo zavetišča, kamor se bodo zatekli v slučaju nesreče, bolezni ali smrti. In tako to leta 1906 pozneje, leta 191« ;„ ' novljino druitvo M itirinajit le. p.^ M tvo SNPJ oralo ^ H rsa*'-«"-« Leta 1929 je bila pri S.VPJ lika kampanja za Uftanavlja angleško poalujoiih društ« i •dej. ,e dobila tudi močno ,,,» , "V 33 8NI J «e je ustanov angleiko druStvo "Revelifr." bolj agilnih društev v SNPJ društvenem in športnem po] Z ustanovitvijo društva "I veliers" št. 699 SNPJ je w da naše društvo št. 33 SNPJ ( čutilo precejšnjo izgubo na čl« stvu, kajti društvo "Revelier so ustanovili angleško govon Člani našega društva. Toda smo hoteli izgubo nadomestiti pridobiti toliko novih članov, bomo imeli spet precejšnje i vilo. To smo dosegli s pomo naših agilnih članov. Društvo "Reveliers", kal sem že omenil, je agilno v v ozirih in se zaveda, da so nje vi člani ainovi in hčere slovi skih staršev. Dne 2«. nov. društvo "Reveliers" priredilo čast vsem Članom imenoval treh društev in jim je postre s prosto vstopnino, okusno čerjo fn dobro pijačo. Člani oti Čenih društev so bili torej gos društva "Reveliers" omenjeni Čer in imeli so vse prosto. V imenu društva št. 33 S> izrekam vsemu članstvu druš "Reveliers" št. 699 SNPJ n lepšo zahvalo za izkazano prij nost in postrežbo. Ta priredi je pač jasen dokaz popolnt soglasja, ki vlada med vsemi rimi društvi, ki spadajo k t. različnim centralnim organih, jam. Tu ni nobenega notranji boja. Pri nas vlada mir in sl< med slovenskim življem. Zato rekamo najiskrenejšo zahv društvu "Reveliers" za njihi sodelovanje in negovanje n vzajemnosti; če kdaj potrebi te pomoči ostalih društev, b< te prepričani, da jo boste dol Slovenski narod v Ambridgu ponosen, da ima take sinov« hčere, zato je tudi navdušen vas! Anton Ziberna, tajnik št. UiioRizMi ja krinuna sindikalizem! ti Tako pravi kalifornijski Pr kutor. — Porota se ni zed o krivdi delavskega agitati Visalia, Cal. — (FP) -•bila okrajna porota istega nja ko prosekutor, ki je v ob navi proti Patu Chambersu 1 vetil kriminalni sindikalizei unionizmom, bi bila obtok spoznala krivim in napra precedent za novo tolmač tega proti delavskega zakoni Porota pa se ni mogla z« ti na pravorek o krivdi Chj bersa, ki je bil obtožen nalnega sindikalizma v zai stavki poljedelskih delsv Zagovarjal ga je A. L. n od American Civil Libertie-nije, ki je rekel, če porota p< stališče okrajnega pronekut« tedaj ni pred aretacijo vi noben unijski organizator, bi bila vsaka stavka Mprev na" in vssko pobijsnje ob vsled aretacije plketov prot stavno. . Kalifornijski Wt»s»dfll stični zakon, kskor vsi siičBi koni v drugih drisvsh. dj izza vojne. Naperjen Je r "spremembi politične sli i atrijske" kontrole rotiti m. ki agitirsjo zs tako « membo. Prosekutor jal, da organiziranje pomeni "spremembo .ndurf| ske kontrole". , Wirin je P« imajo delavci po J^ zakonu izrecno pr»^ d0 nizacije in ds njih Rit Pomeni le ^ ttkona. S tem¿^J le toliko uspel, ds mogla zedinitl, istovetenjs uniomzms nalnim sindikatom pa stale nerešeno. decembra. posebno v povojnih letih je marsikateri unljski voditelj "prodajal" union izem podjetnikom, nikdo pa še ni skušal ustanavljati kompanijskih unij — razen seveda podjetnikov. Ameriška delavska federacija bo to unijo najbrž izključila in jo skušala reorganizirati. Kljub temu pa je ta slučaj značilen, ker pokazuje, kam je "novi deal" pripeljal reakcionarne delavske voditelje — v fašizem, ker Denisev unionizem ae prav nič ne razlikuje od Hitlerjeve "delavske fronte" v Nemčiji in Mussolinijevih unij v Italiji. V Washington« so dobili Rov loalor kvaliteto njenih produktov. Ker družba ni mogla dobiti v Ameriki raznih "atrokovnjaških i«-jtv" glede svojih nostrumov, jih je naroČila pri šarlatanih v Evropi. Za izpovedovanje teh Šar-latanskih izjav po radiu pa ja najela Copelanda. Senator je Kallettovo in Schlinkovo kritiko mirno poslušal in ni niti ugovarjal resničnosti njunih izpovedi. Potolažit! ju je skušal a svojim kazanjem "neprlstranosti." In ko ju je vprašal, če ata na zaslišanju opazila kaj nepoštenega, je dobil odgovor, da. To se je nanašalo na odseko-vo proceduro. Senator Copeland je dal vao priliko raznim lobl-atom, ki so pobijali zakonsko predlogo ter govorili, da stavi v nevarnost vao iivllako, medicinsko in kozmetično Industrijo, ki ima 17 milijard letnega prometa. Zastopnikom koniumentov je odmeril le kratek čas za pričanje. Predlogo podpira tudi Ameriška delavska federacija, v katerem namenu je pred odsekom nastopil W. C. Roberta. Schlink ln Kaltett pravita o osnutku, da pomeni precejšnjo izboljšanje nad sedanjo ftivetno postavo, ne nudi pa tiste protekclje pred raznimi šarlatani in goljufi, kakor jo konzumenti potrebujejo. Senator (oprland mora poolufta- ti lastne kritike na zaaliAaiiju o novi živežni postavi Washington.— (FP)—Senator Copeland iz New Yorka, ki po radiu prodaja patentirana zdravila za razne profitarake firme, je v Washingtonu odprl nov "show" kot načelnik senatnega pododseka, kateremu je bila izročena administracijska predlo-K» proti sleparski trgovini z živežem, medicino in kozmetiko. Predloga je naperjena proti šarlatanom, ki prodajajo strup za medicino, pokvarjena živila za "najboljše blago" in razne lišpe, ki t^zjedajo kožo in lepim dekletom kvarijo obraze. Nadomestiti ima sedanji živežni zakon, tako z van i Pure Food and Drug Act, ki se je proti Šarlatanom vseh vrst izkazal za farso. Farsno pa je tudi Copelando-vo "pilotiranje" te precej stroge administracijske predloge v interesu konzumentov. Copeland je namreč eden tistih zdravnikov, ki so za denar pripravljeni storiti marsikaj—tudi prodajati slaba patentirana zdravila in razne medicinske nostrume. On prodaja svojo zdravniško "dig-niteto" Fleishmann Yeast kom-paniji, za katero govori vsak teden po radiu kot medicinski strokovnjak in hvali njene produkte—za denar. Da je plehka njegova zdravniška etika, sta mu povedala v obraz Arthur Kallett In F. J. Schlink od Consumers' Research organizacije in avtorja knjige "100,000,000 Guinea Pigs (Sto milijonov morskih prašičkov)." S to knjigo sta avtorja dosti pripomogla, da je sedanja administracija izdelala nov zakonaki osnutek za protektiranje konzumentov pred šarlatanskim in ra-ketirskim oglaševanjem nič vrednih ali pa Škodljivih zdravil, živeža in kozmetike. Zdravniku in senatorju Cope-landu sta omenjena strokovnjaka izprašala vest indirektno, ko sta njegove govore v interesu Fleishman Yeast kompanlje označila za "pretirane in neresnične" z ozirom na medicinsko INT4I So. Lawndslc Ava* Ckleage, IIL Tal Rockwall 4M4 GLAVNI ODBOR S. N. P. J. UPRAVNIODSRKt VI NC k'NT CAINKAR, prcdcednlk... .1087 8. Lowudale Avs* Chungo, IIL PEED A. V1DKR, gl. tajnik.........«057 8. Lawndnle Av.., Ohls«**, HL LAWRENCE GRADISHEK, taj.bol.odd.i067 S. Lawndale Ava.. Chicago, III JOHN VOGRICH, «4. blagajnik......1067 S. Lowndole Ava., Ohlengo, IIL PIUP GOD IN A, upravitelj (laslls... .1067 S. Uwodole Ava., Oiieego, IIL JOHN MOLEK, uradnik «lasila......W67 S. Uwadala Ave„ Chicago, 10. ODBORNIKI! PRANK SOMRAK, prvi podpradcedntk.......OOS B. 74th SU Cleveleed, O. JOHN K. LOK AR JR., dn.fl podprediednik. .110« E. 170th 8U Cleveland. 0. GOSPODARSKI ODSEK I MATH PETROVIČU, predsednik..,........«06 E. 140th St., Cleveland, 0. ANTHONY CVETKOV1C1!........ .....W8 Svnsca Ava., Brooklyn, N. Y. JOHN OUP.................«.140 8. Proapoct Ave., Clarendon Hills, 111. POROTNI OD8EKI JOHN GOR&EK, pradavnih..............414 W. Hay St., Sprlngflald, UL ANTON &ULAR.................Boa 17, Arms, Kana. JOHN TRČEU..................................Boa Uf>T, Suofcane, Pa. PRANK PODBOJ..................................*>» PMkklU, Pa. KRANK BARBICH................10010 Parkgrove Ave., Cleveland, O. NADROBNI ODSEK t PRANK BAITS, pradsodnlk..................•««« W. 10th St.. Chicago, IIL PRED IIA LOA I..............................M CeoÉwl IHjrk. Peeu, Itt JACOB AMBROBICH......»..............P»*«« «L, EvcUth, Mino, V nilnolau zapro mnogo ftol po božiču Springfield, 111. — Ce držav-na zbornica ne dovoli novega denarja za šolstvo, ln to le pred božičem, bo po praznikih ostalo zaprtih mnogo šol po nekaterih mestih in na deželi. Šolski budžet je bil v zadnjih dveh letih znižan za 88 milijonov z navedenim rezultatom, pravi državni šolski načelnik. Stavka avlatenaklh delavcev Colllnsville, III. — Tukajšnja tovarna National Lead Co. fte tri tedne popolnoma počiva vsled stavke 180 delaveev, ki zahtevajo višjo plačo in priznanje neodvisne Lead Workers unije. To je že druga stavka pri o-menjenl družbi. Zgodaj v novembru «o zastavkall delavci v njeni tovarni za svinec v Phila* delphljl. ftVjl' SLOVENSKA NARODNA PODPOR. NA JBDNOTA Isdslo svoja publikacije Ia fts peeeb-no Hat Prosvets ss ker leti, t ar po* (robno saltad Jo »rojih društev Ia «Isasiva Ia sa pra»egeodo svojih I» do|. Nikakor na oc so propagando dragih podporaih ur«eolaael|. Vsako auaalsarijo laia oMlaJoo svaja glssllo. Torej agttstorHol dopisi Ia nsinsnlls drugih podporoih orgsnlas. cij Is njih društev naj ss oa pužiljsjs Ilitu Prosvets. Pošiljanje opojne pijače po polti Je kRSRjtvo Chlcago. — Poštna oblast je Izvedela, da mnogo ljudi namerava poslati po polti steklenico žganja sorodnikom ln prijateljem kot božično darilo, pa opo-zarja vse prizadete, da je to ne* Mil trgovskih pomočnikov se llftlevila v kompanijako. Njen •fuii/ator naznanil "nove POLNO NABASANIB Brez Rahlih Koncev tIMU M» MI« »•ako Lurky jo Urs orahljonih k««-rrv, Vrhovi co gladko odr«-seni — loLak so no vti|»ljr ven. Zel« Lurklr« lak» lahko %lrčrjo, gorr rnakomrrno — In m vrdno mile In rahle. Odprite zavojček Lurfcies In jioMIl«' 20 rigor rt drug» |»oleg dmgr. Nr morrtr ločiti enr od drug«, Vsaka IMtky Je okrogla, trdna in polno »aheaana —- g Izbranimi »rdiisl turškega In domačega tobaka. In Vedno Vedno noui**>» m*— Vedno irw Elitni SMEH V DŽUNGLI ATTOnOOBAFUA Poelovcnil Stanka Laban Nalahno je deževalo. Krenil sem h Kosklne-mu šotoru v častniški vrati. Ni «a bilo Um. Prižgal aem luč in čakal. Cez nekaj časa ae je pokazal. u Smehljal ae je. "Saj «em ai mislil, da »te vi," je začel. "Videl aem luč. Ne vem, kam jar dra ta armada. Vojaki redne vojake vdirajo v častniške šotore in ae v gnezdijo v njih kakor doma." "Kaj za vraga pa je z vami, Mike?" sem vzkliknil. . "Pomota aem, ki te »prehaja po dveh nogah , mi je odgovoril. "Zdi «e mi, Mike, da ve« ta nemir in vaa ta muka, ki va« trapi, izvirata iz te vaše velike glave." Ozrl «e je vame, nato pogledal vstran, sedel na posteljo ter rekel: "Več resnice je v tem, kar «te povedali, kakor »e «ami zavedate. Reči «te hoteli, da preveč premišljam in tuhtam za avojo la«tno blaginjo. Je nekaj na tem, toda . . ." «e jf prekinil in za trenutek okleval z be«edo — "moja resnična muka «ta fizična velikost in debelina moje glave ..." IV i One noči mi je Koška povedal svojo življenjsko zgodbo od začetka; v bistvenih potezah sa glasi takole: W Rodil se je v neki vasi bliz.u Brna na Češkem. Njegov oče je bil ofganist v vaški cerkvi. Mati je pela na koru, a je umrla ob porodu zaradi njegove debele glave, ki je bila že ob rojstvu velika kakor glava odraslega moža, dočim je bilo telo normalno telesce novorojenca. Odgojila ga je teta. Spominjal se je dogodkov iz prvih mesecev svojega življenja ter mi nekatere opisal v podrobnosti. _ # ^ Ko mu je bilo tri ali štiri leta in^že Tam začel hoditi iz hiše, je moral nositi ponošeni očetov klobuk, ker bi mu bil navaden deški klobuk pokril komaj polovico glave; in še očetov klobuk je bil pretesen zanj. Ker je imel telesce kratko in drobno, se je pokazalo nesorazmerje med glavo in životom še toliko gorostasnejše. Ker je bolj ali manj veljal za vaško čudo, so bili nad njim vsi vaški otroci. Vlekli so mu z glave veliki klobuk, ga poskušali na svojih glavah, se smejali ter norčevali iz njega. Dražili so ga z najraznejšimi zasmehljlvimi vzdevki, ki so seveda merili na njegovo glavo. Včasih je v srdu in besnosti zamahnil proti temu ali onemu; toda njegove roke so bile drobne in slabotne in navadno se je vrnil domov s krvavim nosom. Rano v življenju je občutil, da je sam izven družbe, da ne spada nikamor. Vedno ga je mučila zavest, da se ljudje ozirajo nanj, govore o njegovi glavi in pri tem skimavajo s svojimi Isstnimi glavami. Imel je dozorelo pamet odraslega človeka ln je razumel stvari, ki bi jih povprečen otrok njegove starosti ne mogel razumeti. Ujel je pogovore med tetami, ki so ga dolžile materine »mrti. Oče ga nI nikoli prijazno pogledal; navadno mu je obvisel pogled na njegovi debeli glavi in otrok je bil prepričan, da ga tudi on dolžl usode svoje žene. Vedno ta njegova debela glava, ta strašna, ta grozna debela glava . .. Oče ga je poslal v šole v Prago in zopet so se mu smejali mestni otroci, ga dražili in se mu posmehoval!. Postal je grenek, vedno bolj zaprt sam vase. Vedno zasmehovan zaradi onega, kar je zanj pomenilo tragedijo, je zelo zgodaj v življenju prišel do zaključka, da to, kar imajo ljudje za KUMJ Napi/tal A. P. Cehov Tajnik Jefim Fomič Pere-kladjin je šel globoko užaljen spat. Vrnil se je bil iz neke družin», kjer so mnogo govorili o splošni izobrazbi, potem pa kar mimogrede prešli na znanje posameznih uradnikov. "Jefim Fomič," je rekel neki mlad mož, "vi imate zelo lepo službo. Ali ste jo dobili a kakšnim posebnim znanjem?" "Za našo alužbo ni treba ni-kakega posebnega znanja." je po resnici odgovoril Pereklad-Jln. "Človek mora znati sumo prav pisati — in konec." "Kje ate ae pa pravopis« naučili?" "V svoji štiridesetletni praksi . . "In ločil?" "Tudi pri njih gre vae v redu ... Napak ne delam." "Praksa Ae zmerom ni znanje." je menil mladi mol. "Ix>-čila mora človek že tnati pojavljati." Perekljadin je molčal, celo na-amehnil ae je nekoliko Zdaj, preden je taapal, ata ga pa obšla jeza in srd. "Štirideset let aluiim." je pr*-mišljal aam pri sebi, "še nihče me ni imel za oala, in zdaj ta kritika! Naj golobradca hudič vzame! Mogoč» znam več ko on, čeprav nisem hodil na univerzo." Pod toplo odejo se je Pe-rekladjin polagoma potolažil. . . Toda komaj je zaspal, ko je nenadoma šinila pred njegove oči iz temnega oblaka ognjena vejica, za njo druga in tretja, in kmalu je bila vsa neizmerna ploskev pred njim pokrita z neštetimi, na vse strani švigajo-čimi vejicami. "Vzemimo za primer vejico," »1 je dejal Perekladjln. "Natanko vem, kje Jo moram postaviti. Vejico pišemo, kjer je potrebno, ali pa tudi ne. Cim nerazumljivejši naj bo akt, tem več mora biti v nJem vejic . . . Postavljamo jo pred 'ki' in 'da', Ce naštevamo v spisu u-rudnike, mora pred imenom vsakaterega od njih «tati vejica . . . Da, vae to vem I" Vrtinec je odpihnil vejice in nameatu njih ao priletele pike. "Piko poatavlmo na konec akta . . . kjer je treba globoko zasopsti ln pogledati kvišku — tja spada pika. Za vsakim dolgim odstavkom mora stati pika» «la tajniku pri čitanju salta ne poide. Drugače pa pika ne apada nikamor." Spet «o priletele vejice in «e pomsfele a pikami. Naatal je vrtinec — in Perekladjln Je u-zrl celo goro podpičij In dvopičij. Tudi to je jaano ko dan/* je premišljeval, "kjer je vejica premalo, pika pa preveč, mora smešno, ni nikoli smešno; nasprotno pa mu je budilo «meh, kar je drugim bilo zelo resno ali »veto. V šoli in drugod je imel zaradi tega križe in težave brez konca in kraja. Zasovražil je vse in vsakogar. Gnalo ga je daleč proč iz Češke, pretrgati je hotel čimprej slednjo vez z rojstnim krajem. Slišal je o Ameriki in sklenil, da odpotuje v to deželo. Oče, ki ae je med tem nanovo oženil, je bil vesel, da »e ga iznebi; zato mu je rade volje dal denar za prevoz. Toda v Novem Yorku je njegova glava vzbujala isto pozornost. Ljudje «o strmeli vanjo ali pa so se ji smejali. Telo mu je ostalo šibko in drobno. V trgovinah s klobuki so se tsluž- • benci spogledovali in se muzali zaradi njegove debele glave. Kjerkoli je bil ali hodil, povaod so se ozirali nanj in na njegovo glavo. Neka gospodinja mu nekoč ni hotela oddati sobe, ker je mislila, da ima pred seboj cirkuški spaček. Imel je težave pri iskanju dela. Obhajati »o ga začele misli na samomor. Gladen in beden se je odločil, da »e da zapisati v armado. Pri naboru so zdravniki strmeli vanj, si ogledovali njegovo glavo od vseh strani, trkali nanjo s prsti, slednjič pa le odločili, da je, kakor ,vse kaže, zdrava v notranjosti. Najhujša so bila v vojski prva leta. Bü je prostak, in drugi prostaki iz stotnije so se mu smejali ter z lepim številom pomnožili vrsto vzdevkov, ki jih je že imel. Potem je bil ob koncu prve službene dobe povišan v korporala in iznenada se je njegov bedni položaj čudovito izboljšal. Prostaki se mu niso mogli več «mejati, ker so bili ostali podčastniki dovolj uvidevni, da niso razpravljali o njegovi glavi. Poslej so v njegovi navzočnosti črhnili o njegovi glavi le, če je dobil nov klobuk od furirja. Sedem let ni našel prijatelja v armadi. Blaké-lock je bil njegov prvi in za deset let edini prijatelj. Jaz sem bil, po njegovih lastnih besedah, drugi. / Čutil je potrebo po ženski družbi, pa se mu je redko namerilo, da bi «e «bil «poznal z dekletom ali ženo, ki bi bila voljna iti z njim na sprehod več ko enkrat. Včasih je ttidi vzljubil katero in ona njega; toda še preden se je lj%J bežen med njim utegnila prav razviti, je rediP ma prišel trenutek, ko mu je snela klobuk t glave, ga za poskušnjo posadila sebi na glavo in ob pogledu na njegovo kupolo presenečeno ali prestrašeno zavrisnila; on ji je ta vzkrik seveda zameril in vsako nadaljnje sožitje med njima je bilo brezupno. Rad bi bil drugačen, a si ni mogel pomagati. Pamet mu je govoril la, da je njegova zamerljivost v tem primeru nesmiselna; saj je vendar ni naravnejše stvari za dekle, nego da si hoče za poskušnjo nadeti vojakov klobuk. Zaman je bil ta premislek: poslej je bil mračen in neprijazen do nje, lotevala se ga je želja, da bi zamahnil po njej (kakor je zamahnil po vaških otrocih daleč tam na Češkem, če «o «e norčevali iz njega), in to je pomenilo konec njunega poznanja. Podoba je bila, da je na vsem svetu ni ženske, ki bi se mogla vzdržati, da mu ne bi potegnila klobuka z glave; in kakor hitro je to storila, je bilo med njima vsega konec. Toda najsi je bilo že kakorkoli, vsekakor je čutil, da je življenje v armadi morda še najpo-srečenejša rešitev njegovega osebnega problema. Vedno znova in znova je obnavljal poteklo službeno dobo. Ves čas je služil kot podčastnik, dokler ga za časa vojne niso povzdignili za kapitana ter ga tako zavarovali pred smešenjem s strani vseh, ki so živeli krog njega. C Dalja prihodnjič.) priti podpičje. Pred «toda' in 'zato' vselej podpičje ... In dvopičje? Dvopičje postavimo zmerom za: 'Torej «e «klene'." Podpičje in dvopičje «ta izginili. In iz oblakov «o pri-skakljali vprašanji. "Glej flej: vprašaj! Da ne bi vedel, kje je njegovo mesto? Rabimo ga zmerom tedaj, kadar se obrnemo na drugi urad, če ne najdemo katerega akta. 'Kako ao «e porabili dohodki lan-nkega leta7* ... Ali pa: 'Pro-simo glavarstvo pojasnila, aH jejvanovna?' . . . jn tako da- Vprašanji «o pritrjevalno prikimali in ae še tisti mah izpre-menili v klicaje. "Hm! To ločilo ae pogosto rabi v pismih. 'Zelo spoštovani gospod!' ali pa: 'Vaša ekse-lenca!' . . . Kdaj pa ga rabimo v spisih r Roj klicajev ae je še bolj pre-tegnil in strumno čakal. "V spiaih ga rabimo ... kadar ... kadar ... Hm . .. Kdaj ga prav za prav rabimo v spisih? Hudič vzemi moj spomin! . . . Kdaj torej? . . . Hm." Perekladjln ae je obrnil na drugo stran. Temno ozadje je bilo še zmerom polno strumnih klicajev. "Hudiča! , . . L» kdaj ga rabimo?" j« razglabjal. "Ali sem Pozabil, ali . . . ali ga pa nikoli nisem rabil." V duhu je preletel vae aplae. kijih je bil aeaUvii v štirid tih letih svoje prakse, toda naj je še tako razmišljal, se ni mogel spomniti niti enega klicaja. "Hm! Kdaj se prav za prav rabi klicaj?" Izza strnjene vrste ognjenih klicajev se msu je režal porogljivi obraz mladega moža. Tu di druga ločila so se smejala in se stapljala v en sam velik kli ca j. Perekladjin je onemoglo zmajal z glavo in odprl oči. "Na vse zgodaj moram k maši, pa mi te abotnosti ne gredo iz glave. Hm! ... A vendar, kdaj ga rabimo?" Prekrižal se je in zaprl oči, toda takoj jih je spet odprl; na temnem ozadju je še zmerom gorel veliki klicaj. "Strašno! Tako ne bom vso noč nič spal. Maruša!" se je o-brnil k svoji ženi. "Ali mogoče ti veš, kdaj se v spisih rabi klicaj?" "Kaj ne bom vedela! Saj sem vendar sedem let hodila v višjo gospodinjsko šolo! . . . Klicaj rabimo pri nagovoru, pri vzkliku in tedaj, kadar hočemo izraziti radost, ogorčenje, veselje, srd ali katero drtogo čuvstvo." Tajnik se je zamislil. V fiti ridesetih letih je bil popisal strašno dosti papirja; in vendar se i\i spomnil niti ene vrstice, ki bi izražala radost, ogorčenje ali kaj podobnega. "Ali katero drugo čuvstvo.. je pomislil. "Ali je mar za urad ni spis sploh potrebno kakšno čuvstvo? Saj te reči lahko piše tudi človek, ki čuvstev sploh ne pozna ... !" In spet se mu je izza ognjenega klicaja za režal mladeničev obraz. Perekladjin se je vse-del; v glavi mu je razbijalo in na čelu so mu stale mrzle znoj ne kaplje. Celo agenti GPU in ga^fj Bilje seveda kmalu^ Sovjetske oblasti še m* ' inkak> vseh svojih tajnih^ >v- Izmed 3000 cargk - vohunov, ki «o vi - delovali med w " smrii^K Je bll° 0kr°K 2000 smrčenih in zaprtih, n*kat, 80 P* r,i 46 «m«, P* Pobegnili v inozemstvo krog 1000 jih je pa ^ Rusiji in ti so se ^ «a prilagoditi razmeram J da se počutijo prav dobro veda so pa poč in dan v . J nevarnosti, kajti čim bi j Ji feviki razkrinkali, bi bili^ DUNAJSKI ZDRAVNIKI i> TI POLJŠAKU V Društvu dunajskih mkov je te dni demonstri prof. Kren uporabo Poljšaki ga mazila «proti raku. Po monstraciji se je razvila navzočimi razgiban« diskuzij vrednosti mazila, ki je Mo nja leta v rabi v dunajskih Hišnicah proti raku, jetiki in katerim drugim boleznim V kuziji so debaterji pokazali stavinePoljšakovega zdravili je mazilo iz arzena in kalija ima svojstvo, da razjed« ote ne, pri Čemer doseza tako i učinke, da «e kažejo sledov: zena celo v urinu bolnikov. Predstojnik kirurškega od ka v Rudolfovi bolnišnici, < ni svetnik Frenke, ki je bil ugodnega mnenja o vredn< Poljšakovega mazila pri zat nju raka, je topot mazilo od nil z motivacijo, da učinkuj na površne otekline ter da vzroča raba te maže hude h čine. Tudi drugi dunajski zdi nilri, med njimi «posebno p Volk in Rummelhart st« se podlagi .praktičnih izkušenj kla proti mazilu, češ, d« to . vilo kot lek za zatiranje rak« ma zadostnega učink«. Fan kolog prof. Wasicky, ki je mi lo kemično preiskal, p« je vil, ^a je zdravilo nestroko ško sestavljeno. Na zborov« je bila izražena želja, na. zdravnišk zborovanje poj ljudem nevrednost Poljšako mazila ter obenem poudarilo prijetnosti takšnega lečenj«. Na počitnicah — Kako si preživel počit v Italiji? — Imenitno! Povzpeli sme tudi na Vezuv. — Kaj ni bilo nevarno? — Prav nič, saj smo ji o«Ie. Vaak osel je dobil svojo vilko. Jaz sem imel številko a " e Nista se razumel« V gostilno pride fant in kliče natakarju: Bri mi pr site pivo, dekleta pričakujer — Kakšno? Črno? — Kaj vas pa to briga! e Pred sodišče» Obtoženec med razpravo jemu zagovorniku: Gospod i tor, kako dolgo bo p« še tri ta reč? Ki Zame dve uri, za va« ps, kole okrog dveh let. VI TISKARNA S.N.P. SPEEJBMA VSA ▼ tiskarsko obrt »padajoča Tiska vabila za veselice fn shode, vizitnice. knjlfs, koledarja, letake itd. v slovenskem, hrvst slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku is dr VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLA! 8. N. P. K DA TISKOVINE NAROČA V 8VOJI TISKARNI peta/ S. N. P. J. PRINTER M74I Sa.