LJUBLJANSKI ŠKOFIJSKI LIST Leto 1926. Ljubljana, 28. aprila 1926. Štev. 4. 30. OB 200 LETNICI KANONIZACIJE SV. ALOJZIJA. I)ne 31. decembra bo ravno 200 let minulo, odkar je papež Benedikt XIII. sv. Alojzija proglasil svetnikom. I. Spomin na sv. Alojzija bi mogel naši mladini, zlasti mladeničem mnogo koristiti, ako bi praznovanje primemo uravnali. Vneti bi mogli naše mladeniče za vzvišene ideale: za globoko vernost, za angelsko čistost, za odkrito medsebojno prijateljstvo, za plemenit 'krščanski značaj, za gnjev pred nenravnostjo in razbrzdanostjo. Zato morajo naši mladeniči svetnika prav spoznati. Ako ga bodo prav spoznali, ga bodo tudi častili, se bodo navdušili za čednostno krščansko življenje in se v srcu preporodili. Dosegli bodo to, kar zahteva naš čas: poglobitev verskega prepričanja in krščanskega življenja. II. Da se bo to doseglo, priporoča tozadevni rimski odbor: 1. Odredi naj se Alojzijev teden, ali vsaj tridnevnica na čast sv. Alojziju s cerkvenimi govori po zgoraj navedenem namenu. Ta pobožnost naj se določi katerikoli čas med 21. junijem 1926 in 21. junijem 1927. Morebiti bi bil ugoden čas pred ali koj za praznikom sv. Alojzija ali morda zadnji teden v letu. 2. Kolikor več mladeničev naj bi opravilo šestnedeljsko pobožnost na čast sv. Alojziju. Močno se priporočajo duhovne vaje. 3. Slovesen naj bo letošnji 31. december. Zjutraj skupno sv. obhajilo, popoldne pa akademija na čast premilemu svetniku. Morda bi se dobile slike za skioptično predavanje. Želim, da se v Ljubljani sestavi odbor, ki bo sposobne gospode nagibal, da tekom leta večkrat pišejo v naših listih o sv. Alojziju in pobožnosti do njega. III. Nekaj posebnega je sledeči rimski predlog. Za mladeniče naj se sestavi stalno pravilo za življenje. Na to pravilo naj se zadnji dan leta, dne 31. decembra, slovesno zavežejo, da ga bodo skupno in vedno izpolnjevali. Pravilo se natisne na prvi strani knjige, v kateri naj se dotični pogumni mladeniči podpišejo. Knjigo bomo pravočasno poslali v Rim: sv. oče jo bodo pogledali in dne 31. decembra jo bo slovenski mladenič v društvu mladeničev vseh narodov vesoljnega sveta s slovenskim izrekom položil na grob sv. Alojzija. Pravilo in posvetitev se takole glasi: Mi, katoliški mladeniči, potuj:mo v duhu v Rim h grobu sv. Alojzija. Združeni s 'katoliškimi mladeniči vseh narodov sklenemo, da bomo po njegovem zgledu vzvišena krščanska načela v vsem svojem življenju iz-raževali, pa bomo postali sposobni pomagati za preroditev vse človeške družbe.« »Soglasno in prostovoljno se zavezujemo' za sledeče pravilo, po katerem hočemo uravnavati vse svoje življenje in mišljenje: 1. Stanovitni hočemo ostati v katoliški veri, pa naj bi še toliko ljudi cd nje odpadlo ali se za njo več ne zmenilo. 2. Našo Mater, sveto katoliško Cerkev, bomo kot nevesto Kristusovo spoštovali in ljubili, pa tudi zoper vse napade pogumno branili. 3. Odlikovati se hočemo po globokem spoznanju naše vere in po pravem verskem življenju in vedno bolj hočemo skrbeti za pravo srčno kulture. 4. Ker smo prepričani, da je vir pravih čednosti premagovanje in zatajevanje samega sebe, zato bomo po zgledu sv. Alojzija skrbeli za dušno neomadeževanost s pogostim sv. obhajilom in s čaščenjem prečiste Device Marije. 5. Z vsemi silami si bomo prizadevali za krščansko srčnost, zato ne bomo nikdar zanemarjali zvestobe, odkritosti in hvaležnosti do staršev in dobrotnikov ter bomo gojili plemenito prijateljstvo do tovarišev, vele-dušnost pa do nižjih, slabotnih in bednih ljudi. Po priprošnji preblažene Device Marije in našega patrona svetega Alojzija naj presveto Srce Jezusovo naše sklepe blagoslovi, naj nam s preobilno milostjo pomaga jih stanovitno izvrševati in naj nas vname z duhom krščanske ljubezni, da se bo mir Kristusa v kraljestvu Kristusovem tudi z našo pomočjo vzpostavil. Amen.« IV. Kot pomočke za izpeljavo vseh predlogov Vam oglasim: 1. Poskrbimo za primeren životopis sv. Alojzija, ki nam bo služil za govore v cerkvi in pri akademiji, pa tudi mladeničem pri letošnjih slovesnostih in skozi vse življenje. Slišim, da prirejajo oo. jezuitje tak življenjepis. 2. V Rimu so izdali brošurico, v kateri je v latinskem jeziku 8 konferenc o sv. Alojziju, namreč: I. Sv. Alojzij in nas čas, IL Naš čas in mladina, IIR Naša mladina in prihodnjost, IV. O stanovitnosti v veri, V. 0 ljubezni do Cerkve, VI. 0 religijczni izobrazbi duše, VII. 0 ljubezni do neomadeževanosti, VIII. O katoliškem značaju. — Vidite, da se v konferencah razlagajo zgoraj omenjene točke življenskih pravil za mladeniče. Naročil sem in dobil sem 100 primerkov, pa jih bom o binkoštih izročil gg. dekanom. 3. Da bo zgoraj omenjena knjiga s podpisi naših mladeničev enaka s knjigami drugih narodov, bom dotične pole naročil iz Rima, podpisane pa tudi poslal v Rim, kjer se bodo z vsemi enako vezale v lep zvezek, ški ga bo naš mladenič položil na grob sv. Alojzija. 4. Za sliko svetnika z omenjeno posvetitvijo borna poskrbeli. Sliko s posvetitvijo naj si omisli vsak krščanski mladenič po svojem duhovnem pastirju. V. Naj gg. duhovni pastirji in kateheti zadevo preudarijo in pripravijo primeren skupen načrt. Pri binkoštni konferenci naj gg. dekani o tem poročajo. V Ljubljani, na belo nedeljo, 11. aprila 19*26. t Anton Bonaventura, ---------------------------- škof. 31. SODALITAS SS. CORDIS JESU. Sodalitas Ss. Cordis Jesu obhaja letos tridesetletnico obstoja. Z lepim pismom in vabilom z dne 6. januarja 1896 je knezoškof dr. Jakob Missia obvestil duhovščino, da je ustanovil družbo duhovnikov v čast presv. Srcu Jezusovemu in je povabil ves kler, da vstopi v družbo. Na temelju pravil, izdanih od knezoškofa dr. Jakoba Missije, se je potem družba uredila. Papež Leon XIII. je z apostolskim pismom z dne 14. decembra 1898 podelil sodaliteti posebne duhovne milosti (Škof. list 1899, str. 25). L. 1918. so se pravila sodalitete nekoliko izpremenila (Škof. list 1918, str. 110 i. d.). Duhovniki, ki so bili ali ki so zvesti člani sodalitete, sami vedo, kako koristna je ta naša družba in v sedanjih časih naravnost potrebna. 0 društvih duhovnikov je zapisal papež Pij X. ob svoji zlati maši v vele-važni in prekrasni »Exhortatio ad clerum« naslednje besede: »Aliud praeterea cordi est commendare: adstrictiorem quamquam sacerdotum, ut fratres addecet, inter se coniunctionem, quam episcopalis auctoritas firmet ac moderetur. Id sane commendabile; quod in societatem coalescant ad mutuam opem in adversis parandam, ad neminis et munerum integritatem contra hostiles astus tuendam, ad alias istiusmodi causas. At pluris profecto interest, consociationem eos inire ad facultatem doctrinae sacrae excolendam, in primisque ad sanctum vocationis propositum impensiore cura retinendum, ad animarum provehendas rationes, consiliis viribusque collatis. Testantur Ecclesiae annales, quibus temporibus sacerdotes passim in communem quamdam vitam conveniebant, quam bonis fructibus id genus societas- abundarit. Tale aliquid quidni in hanc ipsam aetatem, congruenter quidem locis et muniis, revocari queat? pristini etiam fructus, in gaudium Ecclesiae, nonne sint recte sperandi? — Nec vero desunt instituti similis societates, sacrorum Antistitum comprobatione auctae; eo utiliores, quo quis maturius;, sub ipsa sacerdotii initia, amplectatur. Nos-metipsi unam quamdam, bene aptam experti, fovimus in episcopali munere; eamdem etiamnum aliasque singulari benevolentia prosequimur. Ista sacerdotalis gratiae adiumenta, eaque item quae vigil Episcoporum prudentia pro rerum opportunitate suggerat, vos, dilecti filii, sic aestimate1, sic adhibete, ut magis in dies magisque digne ambuletis vocatione qua vocati estis, ministerium vestrum honorificantes, et perficientes in vobis Dei voluntatem, quae nempe est sanctificatio vestra.« Konference Sodalitatis Ss. Cordis. L. 1924. Ljubljana (mesto), 7 konferenc. — O bratovščini sv. Rešnjega Telesa (kanonik Al. Stroj). — 0 liturgičnem gibanju v našem času (spiritual dr. Cir. Potočnik). — Dušno pastirstvo v naših časih (na 5 konferencah J. Kalan). — Sv. Bernard, voditelj duhovnega življenja (prof. dr. Fr. Perne). — Germania et Hollandia docent (Jan. Kalan). Ljubljana (okolica), 5 konferenc. — Duhovne dobrote Unionis Cleri (p. Ferd. Zajc). — Poročilo o shodu dekanijskih voditeljev Marijinih družb (župnik A. Tomelj). — 0 cerkveno-političnih zadevah (Fr. Gabrovšek). — Poročilo o shodu dekanov (dekan Val. Zabret). — Poročilo o gibanju Marijinih družb v dekaniji (dekan Val. Zabret). — Prcstozidarstvo na Slovenskem (župnik Iv. Erjavec). Cerknica, 3 konference. — 0 katoliških misijonih (dekan Andr. Lavrič). — O pokorščini (župnik Al. Wester). —- Dekanijski evharistični shod (razgovor). Kamnik, 4 konference. — Poročilo o sestanku voditeljev Marijinih družb (dekan Iv. Lavrenčič). — Sv. misijoni (župnik Ant. Merkun). — O popoldanski službi božji (razgovor). — Marijina družba duhovnikov po posameznih dekanijah (župnik Iv. Filipič). — Evharistični shod za dekanijo Kamnik (razgovor). — O gmotnem vprašanju duhovnikov in nekaterih važnih gospodarskih zadevah (župnik Ant. Merkun). — Mladinski listi (župnik Jos. Vole). — O notranjem duhu in namenu vsake kongregacije in njenih glavnih pripomočkih (župnik Iv. Filipič). — O nujni potrebi društva »Krščanska šola< v vsaki župniji. Kočevje, —. Kranj, 2 konferenci. — Poročilo o shodu dekanov (dekan Ant. Koblar). — O popoldanski službi božji (razgovor). — 0 hospicu za duhovnike (razgovor). — O apostolstvu mož (župnik Jan. Mikš). Leskovec, 4 konference. — Naše zadružništvo in narodno gospodarstvo (dekan Val. Zabret). — Novi kodeks in takse (župni uprav. Andr. Kopitar). — Apostolstvo mož in Marijine družbe (dekan Al. Kurent). — Opus a propaganda fide et Unio cleri (župnik Andr. Zupanc). — Zavarovanje duhovnikov za starost in onemoglost (dekan Al. Kurent). — Kateheza v šoli (kaplan Ant. Božnar). — Katolicizem v Franciji (župni uprav. Andr. Kopitar). — Društvo »Krščanska šola (dekan Al. Kurent). — Sigillum sacra-mentale spovedi (kaplan Fr. Kirar). Litija, 3 konference. — Lectio spiritualis (kaplan Jan. Špendal). — De onanismo coniugali (župnik Andr. Širaj). — Kako dobimo sredstva za bogoslužje in vzdrževanje cerkva (župnik Jan. Dolinar). — »Salve Regina«, razlaga (kaplan Jan. Špendal). — Lastnosti predstojnikov kongregacij (kaplan Jos. Strah). — Statistika Marijinih kongregacij v dekaniji (dekan Mat. Rihar). — Poročilo o shodu dekanijskih voditeljev Marijinih družb (dekan Mat. Rihar). — Spovedna molčečnost (župnik Jan. Dolinar). — Šolska mladina in obisk službe božje (kaplan Leop. Govekar). Loka. 8 konferenc. — Razlaga kanonov C. I. C. (referenti župniki Jos. Brajec, Jan. Kepec, Jos. Logar, Mat. Tavčar). — Misijonska misel med duhovniki (župnik Jan. Gogala). — 0 knjigi »Innerlichkeit (župnik Jos. Logar). — 0 duhovskem poklicu (premišljevanje, župnik Fr. Rajčevič). — Iz zgodovine slabih papežev (župnik Jan. Mikuž). — Prijateljstvo med duhovniki (kaplan Mat. Noč). — Katera dela so dovoljena ob Gospodovih dnevih (župnik Jan. Kepec). — Katoliška cerkev in neverniki (župni upr. Al. Breceljnik). Moravče, 6 konferenc. — Katerih načel naj se drži spovednik pri nalaganju pokore (kaplan Fr. Pfajfar). — Verski indiferentizem (kaplan Fr. Sušnik). — 0 Marijinih družbah v dekaniji (poročilo in razgovor). — Ceščenje Marijino in Marijine družbe (kaplan Ant. Pavlič). — Katehetski pouk v šoli (referenta kaplana Fr. Sušnik in Iv. Žagar). — Katera društva naj duhovniki posebno goje in podpirajo (kaplan Ant. Pavlič). — Sodelovanje staršev za organizacijo mladine (kaplan Iv. Žagar). Novo mesto, 1 (konferenca. — Instrukcija o spovedni molčečnosti. — Organizacija za samopomoč duhovnikov v bolezni in starosti. — De exercitiis devotionis sacerdotum (kanonik Fr. Ferjančič). — Zanemarjanje nedeljske službe božje (vikar K. Sparhakl). Radovljica (zgornji del dekanije), 5 konferenc. — 0 katehetskih pripomočkih v šoli (župnik Jan. Kramar). — Kako naj dušni pastir skrbi za izgubljene ovce (župnik Karel Čuk). — Poročilo o konferenci dekanijskih voditeljev Marijinih družb (župnik Karel Čuk). — Marijine družbe in misijoni (župnik Matej Ahačič). — O veri in vzrokih nevere (kaplan Jos. Kastelic). -— O krščanski šoli (župnik Iv. Sadar). — O slabem tisku (župnik Karel Čuk). Skupina Mošnje, 7 konferenc. — De caritate (župnik Matej Ahačič). — Pregled katehetike (dekan Jak. Fatur). — O duhovniški obleki (župnik Val. Oblak). — Marijine družbe in apostolstvo mož (razgovor). — Marijine družbe in misijoni (župnik Mat. Ahačič). — Zgled duhovnikov (župnik Mat. Ahačič). — Dnevi vesolja v življenju duhovnikovem (župnik Val. Oblak). — De scandalo sacerdotis (župnik Mat. Ahačič). — O oporoki (župnik Fr. Bleiweis). — Skrb dušnega pastirja za svoje telesno zdravje (župnik Matej Ahačič). — Kanon 1245 § 1 in 476 § 3 (župnik Karel Čuk). — De usu matrimonii onanistico (župnik Martin Drolc). Ribnica (o k r o ž j e Ribnica), 8 konferenc. — Važnost časopisja, kako odstraniti slabo, kako povzdigniti dobro (župni uprav. Karel žužek). — Galileo Galilei in sv. Cerkev (župnik Mih. Kmet). — Poročilo o> zborovanju katehetov (kaplan Vinc. Gostiša). — Duhovništvo v srednjem veku (kaplan Pav. Podbregar). — Organizacija cerkvenih družb (p. Ambrož Remec, O. F. M.). — Kako je v Cerkvi prišlo do razkola (župni uprav. Karel žužek). — Navodilo :s,v. oficija o spovedni molčečnosti (dekan Ant. Skubic). — Razkol, ali so razkolniki heretiki (žup. uprav. Karel žužek). — Poskusi zedinjenja pravoslavne s katoliško Cerkvijo (p. Ambrož Remec). — Nekaj iz morale 12. in 13. stoletja (kaplan P. Podbregar). — Starostna preskrba duhovnikov (župnik Andr. Orehek). — Iurisdiotio Ecclesiae in matrimonio (kaplan Andr. Kušlan). — 0 reformi duhovniških plač (župnik K. Škulj). Okrožje Velike Lašče, 11 konferenc. — 0 velikonočnem izpraševanju mož (referenta župnika Jan. Jereb in Fr. Hiti). — O velikonočnem izpraševanju deklet (župnik Fr. Hiti). — Kmetska žena — steber naših družin (kaplan Andr. Martinčič). — Snov za pridige (župnik Andr. Orehek). — Miselnost naših mož (župnik Fr. Krumpestar). — Čistost, nedolžnost, devištvo (župnik Fr. Hiti). — O moralnih sistemih (kaplan Mih. Jenko). — »Non est inventus similis illi, qui conservaret legem Excelsi« — duhovnik (župnik Fr. Krumpestar). — Kako naj spovednik nalaga pokoro (župnik Jak. Ramovš). — O spovedni molčečnosti (župnik Fr. Hiti). — O ponižnosti duhovnika (kaplan Mih. Jenko). — O radodarnosti duhovnikovi (župnik Fr. Hiti). Semič, 6 konferenc. — Pomote v direktoriju (dekan Jalk. Pavlovčič). — Pouk v verouku za odrasle. — Poročilo o pomladni pastoralni konferenci. — Poročilo o Marijinih družbah v Belokrajini. — Apostolstvo mož (dekan Jak. Pavlovčič). — O spovedni molčečnosti (kaplan Jos. Rott). Šmarije, 6 konferenc. — O cerkveno-političnih zadevah (poročilo in razgovor). — Askeza v poganstvu in krščanstvu (kaplan Jan. Sušnik). — Popoldanski 'krščanski nauk v cerkvi (razgovor). — Skrb za otroško ado-racijo (benef. Jos. Oven). — Zavarovanje duhovnikov, duhovniško podL porno društvo (razgovor). Trebnje, 2 konferenci. — O lepem vedenju (župnik Hen. Bukewitz). — Duhovnikov gmotni položaj (župnik Jan. Hladnik). Vrhnika, —. Žužemberk, 7 konferenc. — Gmotno zasiguranje organistov in obvezno zavarovanje (župnik Ant. Porenta). — 0 katehetskem sestanku (poročilo, kaplan Jan. Raztresen). — O tekočih cerkvenih zadevah (razgovor). — O Unio cleri missionaria (župnik Jos. Podlipnik). — Kako izboljšati gmotni položaj duhovščine (župnik Ant. Oblak). — O poteku III. škofijske sinode (poročilo, dekan Karel Gnidovec). — Iz zakonskega prava: separatio a thoro et mensa (župnik Ant. Porenta). — Sveta leto (referiral župnik Jcs. Podlipnik). L. 1925. Ljubljana (inesto), 6 konferenc. — 0 delu papeža Pija XI. za cerkveno edinstvo (univ. prof. dr. Fr. Grivec). — O ovirah in pomookih pa-stirovanja med razumniki (kanonik dr. Tom. Klinar). — De temperantia apud S. Joannem Chrysostomum (univ. prof. dr. Jos. Ujčič). — Confessio sacer do tum ex devotione (prof. dr. Fr. Perne). — Izobraženec današnjega časa in klasična izobrazba (prof. dr. Jos. Debevec). — 0 služabnici božji Ani Katarini Emmerick (prof. dr. Fr. Perne). Ljubljana (okolica), 6 konferenc. — Nove stolne pristojbine (razgovor). — Vodstvo Marijinih družb (razgovor). — Tekoče dušnopastirske zadeve (razgovor). — Vtisi z misijonskega pota med našimi izseljenci v Franciji, Nemčiji, Belgiji in Nizozemski (misijonar Lud. Šavelj). — 0 uredbi pokopališč (župnik Ant. Tomelj). — 0 skrbi za notranje življenje (župnik Iv. Erjavec). — Skrb za versko življenje mladine in v družini (dekan Val. Zabret). Cerknica, 6 konferenc. — Sv. pismo in cerkveni govori (župnik Iv. Pucelj). — Razne važne časovne zadeve (župnik Jer. Hafner). — Errata corrige (kaplan Vikt. Turk). — Salomon, najslavnejši izraelski kralj (župnik Vikt. Švigelj). — Naše delo za misijone (kaplan Jos. Kosiček). — Delo (župnik Jer. Hafner). — Duhovnik in možje (kaplan Jos. Košiček). Kamnik, 5 konferenc. — Ljubezen duhovnikov do prebl. Device Marije (dekan Iv. Lavrenčič). — Nekatere upravne zadeve. — Unija vzhodne in zapadne Cerkve (župnik Ant. Merkun). — Kateheza na osnovnih šolah (župnik Iv. Tomažič). — Stanovske zadeve (razgovor). — Reorganizacija slovenskih katoliških organizacij (referenta župnika Ant. Merkun in Iv. Tomažič). — O »Domu duhovnih vaj« (p. Viktor Kopatin, D. J.). — Delavsko vprašanje v dekaniji (dekan Iv. Lavrenčič). Kočevje, —. Kranj, —. Leskovec, 2 konferenci. — Spovednik kot učitelj in zdravnik (kaplan Al. Štrukelj). — Zgodovinsko ozadje sv. leta, romanje v Rim, odpustki svetega leta (dekan Al. Kurent). — »Dom duhovnih vaj« v Ljubljani (p. Jan. Pristov, D. J.). — Posvetitev družin presv. Srcu Jezusovemu (župnik Jak. Žust). Litija, 4 konference. — 0 svetem letu (kaplan Jan. Tiringar). — Papeževi reservati (župnik Andr. Širaj). — Gibanje Marijinih družb po svetu v letu 1924. (župnik Jan. Dolinar). — Statistika Marijinih družb v dekaniji (poroča dekan Mat. Rihar). — Marijanska knjižnica v župniji (dekan Mat. Rihar). — Duhovnikov pesimizem (župnik Val. Sitar). — Odveza pri spovedi (kaplan Jan. Sladič). — Mati in spovednica (župnik Andr. Širaj). — Kolpingove misli o družini (kaplan Sladič). — 0 posvetitvi družin (razgovor). Loka, 9 konferenc. — Nove važnejše določbe direktcrija za 1. 1925. (župnik Jos. Klopčič). — Prvi kitajski cerkveni koncil v Šangaju (Ivan Gogala). — Razvoj tiskarstva (kaplan Iv. Skubic). — Duhovnik in turi-stika (župnik Iv. Langerholc). — Duhovnik spovednik (kaplan Iv. Pirkovič). — Duhovnik in presv. Evharistija (župnik Mat. Tavčar). — Či-tanje in razlaga kanonov C. I. C. na sedmih konferencah. Moravče, 3 konference. — Vzgoja mladine pc izstopu iz šole (kaplan Iv. Žagar). — Duhovnik in samota (župnik Jan. Borštnar). — O skrbi duhovnika za svoje dobro ime (kaplan Fr. Sušnik). Novo mesto, 4 konference. — O duhovnikovi spovedi (župnik Fr. Vovko). — Pridige v smislu navodil III. škofijske sinode (župnik Ignacij Omahen). — Sveto leto izven Rima (prošt Karel Čerin). — Praeparatio ad Missam (prošt Karel Čerin). — Instructio sponsorum v smislu kan. 1033 (župnik Štefan Terškan). — Prepisi matic (prošt Karel Čerin). — Metodika katehetskega pouka (vikar Fr. Blažič). — Dom duhovnih vaj (p. Jan. Pristov, D. J.). Radovljica (zgornji del), 3 konference. — O štolnini (župnik Martin Drolc). — Naš pokret za versko šolo (župnik Iv. Sadar). — Duhovnikova meditacija (župnik Jos. Knific). — Duhovnikove kritične zmožnosti (kaplan Jos. Klemenčič). — Duhovnik in politika (župnik Martin Drolc). Ribnica (ribniško o k r o ž j e), 4 konference. — Ali naj dušni pastir goji in pospešuje dramatične predstave na društvenih odrih na deželi (kaplan Jan. Knafelj). — Novi stolni red in takse (dekan A. Skubic). — Misijoni in duhovnik (dekan Skubic). — Dušno pastirovanje mladine (kaplan Jan. Črnilec). — Poživimo mladeniške Marijine družbe (kaplan Jan. Črnilec). — Vladni odloki zoper alkoholizem (kaplan Jan. Črnilec). — Božji načrti v zgodovini in misijonih (dekan Ant. Skubic). Okrožje Velike Lašče, 6 konferenc. — O čistosti duhovnika (župnik Fr. Krumpestar). — O grehu požrešnosti (župnik Andr. Orehek). — Sv. Mala Terezija in duhovnik (župnik Fr. Hiti). — Čednost dobrohotnosti (župnik Fr. Krumpestar). — O cerkveno-političnih zadevah (razgovor). O jezi in krotkosti (kaplan Fr. Presetnik). Semič, 3 konference. — Stanovske zadeve. — Orglarska šola. — Krščanska šola (dekan Jak. Pavlovčič). — Marijine družbe (kaplan Ignacij Skobe). — Askeza (prošt Greg. Cerar). — Rimsko romanje (kaplan Martin Radoš). — Meditacija (prošt Greg. Cerar). Šmarije, 6 konferenc. — Naša prosvetna društva (razgovor). — Verske šole drugod in pri nas (župnik Konr. Texter). — O organistovskih zadevah (razgovor). — Svetne veselice društev in cerkveni obredi (razgovor). — Razne dušn opast irske zadeve (razgovor). — Čitanje določil III. škofijske sinode na več konferencah. Trebnje, 2 konferenci. — O svetem letu (kaplan Al. Košmrlj). — Cerkvenoglasbena vprašanja (kaplan Mat. Tomc). — Duhovnik in politika (kaplan Pet. Flajnik). — O sodobnih političnih in gospodarskih zadevah. Vrhnika, —. Žužemberk, 6 konferenc. — O dejanski milosti božji (kateheza, župnik Gabr. Petrič). — O apostolstvu mož (župnik Iv. Žavbi). — O cerkveno-političnih zadevah (razgovor). — Romanje Slovencev v Rim (poročilo, kaplan Jan. Raztresen). — Slovenci v Ameriki (p. Kazimir Zakrajšek in župnik J. Oman iz Amerike). — »Dom duhovnih vaj : (župnik Gabr. Petrič). 32. APOSTOLSTVO SV. CIRILA IN METODA. Nove milosti in privilegiji. Na prošnjo olomuškega nadškofa dr. Leopolda Prečana, predsednika centralnega odbora Apostolstva sv. Cirila in Metoda je sveti oče dne 11. marca t. 1. podelil udom Apostolstva sv. Cirila in Metoda naslednje odpustke in privilegije: 1. Popolni odpustek na dan, ko se vpišejo v Apostolstvo; na praznik sv. Cirila in Metoda ali v osmini tega praznika; na praznik Brezmadežnega Spočetja D. M.; na praznik Razglašenja Gospodovega; na praznik sv. nadangela Mihaela; na praznik sv. Jožefa; na vsak praznik sv. apostolov; v vsakem mesecu en dan, ki si ga sami izberejo; ob zadnji uri. Nepopolni odpustek 100 dni za bratovsko molitev Apostolstva in za vsako dobro delo v namen Apostolstva. 2. Duhovnikom udom je podelil še posebej naslednje pravice: a) s samim znamenjem križa blagoslavljati svete predmete in s tem združevati apostolske odpustke; b) s samim znamenjem križa podeljevati razpelom odpustke križevega pota za take, ki radi upravičenega zadržka ne morejo v cerkvi moliti križevega pota; c) podeljevati škapulirje »sub unica formula, de consensu Ordinarii«; d) podeljevati razpelom odpustke za zadnjo uro, ki jih morejo prejeti tisti, ki križ pobožno poljubijo ali se ga dotaknejo; e) osebno pravico privilegiranega oltarja štiri dni v tednu za vse duhovnike, ki so vpisani v Apostolstvo; f) subdiakoni, diakoni in duhovniki, ki so člani Apostolstva, smejo Matutin in Laudes anticipirati »statim post meridiem«. Navedene milosti in pravice bodo gotovo razveselile naše duhovnike in jim dale novo pobudo, da bodo še z večjo vnemo podpirali prevažno delo Apostolstva sv. Cirila in Metoda po namenu sv. očeta. 33. SV. MAŠA ZUNAJ CERKVE. Dogaja se večkrat, da se razna društva po dušnih pastirjih obračajo do ordinariata s prošnjo, naj se ob priliki kake posvetne svečanosti dovoli sv. maša zunaj cerkve. Po kanonu 822. more škof dovoliti sv. mašo zunaj cerkve, toda le v posameznem izrednem slučaju in le iz pravega in pametnega razloga. S. Congreg. de Sacram, pa je dne 26. julija 1924 izjavila, da je pravi in pameten vzrok za tako dovoljenje edina le čast božja in duhovna korist vernikov. Iz tega je jasno, da ni pravega in pametnega vzroka v smislu kan. 822., če se želi sv. maša zunaj cerkve ob priliki profane svečanosti, ob praznovanju obletnice obstoja kakega prosvetnega, če tudi humanitarnega društva itd. V takih slučajih je sv. maša zunaj cerkve samo nekak religiozen ckrasek profane svečanosti. In zato je absolutno prepovedano, da bi bila ob takih prilikah sv. maša zunaj; cerkve. Gg. dušni pastirji naj se po tem ravnajo in pouče ljudi, ki prihajajo s takimi prošnjami, da škofijski ordinariat sv. maše zunaj cerkve za posvetne svečanosti ne more dovoliti. 34. BRATOVŠČINA SV. REŠNJEGA TELESA. Nobene bratovščine sv. Cerkev tako ne priporoča, kakor bratovščino sv. Rešnjega Telesa. Cerkveni zakonik (kan. 711) navaja imenoma sploh samo dve bratovščini, bratovščino sv. Rešnj. Telesa in bratovščino za pouk krščanskega nauka. Ljubljanska škofijska sinoda 1.1924 poudarja, da moramo za ohranitev in izpopolnitev notranjega nadnaravnega življenja predvsem gojiti pobožnosti, ki se nanašajo na osebo našega Gospoda Jezusa Kristusa (str. 87). Zaradi tega navaja med pobožnimi družbami, ki naj bi bile v vsaki župniji, na prvem mestu bratovščino sv. Rešnjega Telesa (str. 136). Bratovščina je bila v ljubljanski škofiji kanonično ustanovljena 11. marca 1. 1859. Ima dva glavna namena. Prvi namen ji je vnemati in voditi češčenje, katero so verni kristjani dolžni izkazovati zakramentu presv. Rešnjega Telesa. V ta namen je med drugim izdala knjigo »Večna molitev«. Knjiga je doživela že devet natisov, zadnji (deveti natis) je izšel v zalogi Jugoslovanske knjigarne v 30.000 izvodih. Ako radi enega ali drugega vzroka vsi člani bratovščine ne morejo imeti knjige Večna molitev«, imajo pa vsaj vsi sprejemno knjižico, v kateri je v izdaji 1. 1924 na str. 13—27 natisnjena druga ura molitve iz knjige »Večna molitev«. Silno ve.iko je pripomogla knjiga Večna molitev« (oziroma tudi sprejemna knjižica), da se skupno češčenje v čast Zveličarju, pričujočemu v sv. Rešnjem Telesu, skupno izvršuje v vseh cerkvah ljubljanske škofije. Poleg ene ure, ki je v vsaki župniji določena za skupno molitev pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom, se v večini župnij opravi vsako nedeljo skupna molitev enkrat ah tudi večkrat, po samostanih se goji nočna molitev pred sv. Rešnjim Telesom, tudi pobožni možje in mladeniči v Ljubljani molijo vsak mesec v noči od prvega četrtka na prvi petek pred sv. Rešnjim Telesom v ljubljanski stolnici. Za vse ude, žive in rajne, se'opravi vsak mesec v uršulinski cerkvi v Ljubljani sv. maša. S to sv. mašo z blagoslovom je združena tudi skupna evharistična pobožnost za ljubljanske ude bratovščine sv. Rešnjega Telesa. Vedno češčenje, pri katerem se vrste vse župnije in vse cerkve, kjer je shranjeno sv. Rešnje Telo, in pa skupna molitev častilcev sv. Rešnjega Telesa prinaša obilo božjega blagoslova. Saj pada ta molitev kot blagodejna rosa na vse naše delo za katoliško stvar. Udje bratovščine sv. Rešnjega Telesa so se največ trudili, da so se tudi Slovenci v zelo častnem številu udeležili prvega evharističnega shoda za Jugoslavijo v Zagrebu 1. 1923. Prav tako imajo največ zaslug, da so se dekanijski evharistični shodi nad vse sijajno izvršili. Pripomogli so, da se Jezus Kristus v sv. Rešnjem Telesu vedno bolj ljubi in časti in da se poravnavajo tudi razžalitve njemu prizadete po mlačnih kristjanih in po sovražnikih sv. vere. Na vseh shodih so verniki ponovili trdni sklep ostati vedno v najtesnejši zvezi z evharističnim kraljem. To bodo pa tudi najpopolnejše dosegli z zvestim izpolnjevanjem dolžnosti, ki jih nalaga bratovščina sv. Rešnjega Telesa, zlasti, da pobožno molijo vsak mesec celo uro Jezusa v presv. Rešnjem Telesu. Drugi namen bratovščine je, da podpira s cerkvenimi paramenti ubožno cerkve ljubljanske škofije. Skoraj edini gmotni vir za to so ji letni prispevni udov. Dobrotnic, ki bi brezplačno izdelovale bogoslužna oblačila, sedaj ni. Osebe v mestu, ki so prej sodelovale, to so bile osebe, ki so živele od prihrankov ali soproge uradnikov itd., so sedaj v najtežjih življenskih razmerah mnoge osebe, ki niso bile prej tega vajene, si morajo služiti kndi z ročnim delom. Hvalno moramo omeniti Marijini družbi v Poljanah nad Škofjo Loko in v Selcih, ki sta poslali bratovščini kot dar lepo izdelane čipke. Tudi čč. sestre Karmeličanke so krasno izvršile par velumov. Drugo delo je morala bratovščina plačati. Ker se je tudi blago podražilo najmanj petdesetkrat, je umevno. da bratovščina ne more obdaiili toliko cerkva in s tolikimi darovi, kakor je bilo to pred vojno. Prispevki so se sicer dvignili; že 1. 1919 so znašali 21.236-64 kron (Škoiijski list 1. 1920, str. 31). Ko smo opozorili, naj se kot najmanjši prispevek pobirata vsaj Din 2—, udje, katerim je količkaj mogoče, naj pa plačujejo po Din 5— ali Din 10—, kar je tudi zapisano v novi sprejemni knjižici str. 4, se je pokazal lep uspeh. Že 1. 1920 je bilo darov — v dinarje preračunjeno — Din 34.470-—, 1. 1921 Din 32.650-—, 1. 1922 Din 38.900-—, 1. 1923 Din 45.150-—, 1. 1924 Din 56.822-—. Zato je mogla bratovščina poleg razstave, ki je bila 1. 1919 (Škofijski list 1. 1920, str. 31), prirediti razstavi paramentov določenih za ubožne cerkve tudi 1. 1923 in 1. 1924; prva je bila v škofijskem dvorcu, druga v Alojzijevišču. Razstavljeni so bili na- slednji predmeti: 18 mašnih plaščev s sviln. portami ä Din 1530-— Din 27.540'— 12 mašnih plaščev s pozlač. portami k Din 1940-— „ 23.280-— 1 pozlačen mašili plašč.................................. „ 3.446-— 1 pluvijal.................................................. „ 3.482-— 4 pluvijali k Din 2000-— „ 8.000-— 4 dalmatike ä Din 1640'—.................................... „ 6.560-— 12 ciborijskih plaščkov ä Din 400-— „ 4.800-— 2 veluma ä Din 3500'— „ 7.000-— 6 velumov ä Din 2000-—....................................... „ 12.000-— 1 vezena pridigarska štola................................... „ 320-— 1 vezena pridigarska štola....................................„ 270-— 3 vezene pridigarske štole ä Din 250-— ... „ 750-— 5 obhajilnih štol ä Din 290'— „ 1.450-— 8 obhajilnih štol ä Din 200-— „ 1.600-— 10 spovednih štol k Din 160-— „ 1.600-— 7 spovednih štol ä Din 150-— „ 1.050'— 23 burz k Din 150-— ., 3.450-— 12 burz ä Din 140-— „ 1.680-— 14 alb k Lin 1000-— „ 14.000-— 16 alb k Din 900-— „ 14.400'— 2 albi z dragocenimi čipkami ä Din 2500-— ... „ 5.000-— 16 koretljev ä Din 650-— „ 10.400'— 12 koretljev ä Din 600'— „ 7.200'— 53 humeralov k Din 100-— „ 5.300-— 40 humeralov ä Din 80-—........................................„ 3.200-— 93 purifikatorijev a Din 55'—.................................,, 5.115-— 118 purifikatorijev ä Din 45-—...................................„ 5.310-— 150 koiporalov ä Din 90-— „ 13.500-— 100 korporalov ä Din 80-— „ 8.000'— 5 cingulov ä Din 50'— „ 250-— 75 cingulov ä Din 40-— „ 3.000-— 45 oblek za ministrante ä Din 205-—....................„ 9.225-— 12 oblek za ministrante ä Din 200-—....................„ 2.400'— 5 aspergilov ä Din 50-— ,, 250-— 2 svetiljki ä Din 300-—...................................... „ 600-— 1 oltarni prt................................................ „ 800-— 6 oltarnih prtov k Din 700-—..................................„ 4.200-— 1 bogato vezeni oltarni prt .........................„ 2.000-— 1 burza za tabernakelj....................................... „ 60'— 1 potegijaj za zvonec pri zakristiji..........................„ 90-— 1 pokrivalo za oltarni pult . . „ 100-— 1 pregrinjalo za oltar .......................................„ 400-— Skupaj . . Din 223.078- — Ti paramenti so bili razdeljeni sledečim župnijam: Ljubljana. Stolna župnija: velum, 4 obleke za ministrante, cerkveno perilo. Semeniška kapela: mašni plašč, oltarni prt. Župnija Marijinega Oznanjenja. Župna cerkev: cerkveno perilo. Cerkev v Spodnji šiški: pluvijal, pridigarska štola, koretelj. Uršulinska cerkev: blago in porte za vijolični mašni plašč. Župnija pri Sv. Petru. Župna cerkev: dragocena pridigarska štola. Kapela sv. Križa v Alojzijevišču: poprava mašnega plašča. Cerkev sv. Križa na pokopališču: alba (drugi paramenti po znižani ceni). Cerkev sv. Jožefa pri jezuitih: velum, svila za tabernakelj. Kapela v Mladinskem domu: zelen mašni plašč, obhajilna štola, 4 obleke sa ministrante. Kapela v mestni ubožnici: 2 popravljena mašna plašča kot dar. Župnija v Trnovem: vijolični mašni plašč, dragocena pridigarska štola. Ljubljanska okolica. Brezovica pri Ljubljani: oltarni prti. Črnuče: cerkveno perilo. Dobrova: 2 obleki za ministrante, velum, cerkveno perilo. Golo: velum prenesen in popravljen, 3 humerali, 4 korporali, 4 purifikatoriji. Ig: 4 obleke za ministrante, cerkveno perilo. Ježica: obhajilna štola, škropilnik. Preska: koretelj. Rudnik: vijolični mašni plašč. Sora: rdeč mašni plašč, cerkveno perilo. Sostro: obhajilna burza Sv. Jakob ob Savi: popravljen mašni plašč. Št. Vid nad Ljubljano: Zavod sv. Stanislava: črn pluvijal, vijolični mašni plašč, velum, blago (svila) za popravo paramentov, cinguli. Vič pri Ljubljani: dragocen mašni plašč, alba. Želimlje: velum prenesen in popravljen, 2 obleki za ministrante. Dekanija Cerknica. Babno polje: alba, cerkveno perilo. Bloke: velum. Cerknica: črn mašni plašč. Grahovo pri Cerknici: vijolični mašni plašč. Planina: cerkveno perilo. Stari trg pri Ložu: alba, cerkveno perilo. Sv. Trojica nad Cerknico: popravljen mašni plašč. Sv. Vid nad Cerknico: črn mašni plašč, obhajilna burza. Dekanija Kamnik. Dob: cerkveno perilo. Domžale: alba, koretelj. Homec: črn mašni plašč. Kamnik: velum, 2 spovedni štoli. Komenda: oltarni prt (vezen). Mekinje: Kapela usmiljenih bratov: bel mašni plašč, cerkveno perilo. Kapela v uršulinskem samostanu: svila za velum. Motnik: alba, cerkveno perilo. Nevlje: pluvijal. Rova: obhajilna burza. Sela: 4 obleke za ministrante. Spodnji Tuhinj: 2 oltarna prta. Stranje: alba, koretelj. Špitalič: alba, cerkveno perilo. Tunice: alba, cinguli. Vodice: 2 mali banderi (plačala Marijina družba). Vranja peč: alba, koretelj. Zgornji Tuhinj: mašni plašč. Dekanija Kočevje. Banja Loka: črn mašni plašč. Fara pri Kostelu: koretelj, cerkveno perilo. Kočevje: zelen mašni plašč, obhajilna štola. Mozel: 2 ministrantski obleki, obhajilna štola, 2 korporala, 4 purifikatoriji. Nemška Loka: popravila in prenovitev raznih paramentov, svila za tabernakelj. Osilnica: cerkveno perilo. Reka: cerkveno perilo. Spodnji log: cerkveno perilo. Stara cerkev: alba, koretelj. Dekanija Kranj. Besnica: zelen mašni plašč, obhajilna burza. Cerklje pri Kranju: Spodnji Brnik: 1 mašni plašč kot dar, 1 po znižani ceni. Lahoviče: velum prenešen in popravljen. Goriče: 2 obleki za ministrante. Kokra: mašni plašč Križe pri Tržiču: Kapela sv. Družine v zdravilišču na Golniku: razna oprava in cerkveno perilo. Preddvor: zelen mašni plašč, velum prenešen in popravljen, poprava dveh mašnih plaščev. Predoslje: pridigarska štola. Smlednik: 2 obleki za ministrante. Šenčur pri Kranju: Olševek: vijolični mašni plašč. Hrastje: alba, koretelj, cerkveno perilo. Trstenik: cerkveno perilo. Zapoge: burza. Dekanija Leskovec. Boštanj: Kapela Jezusovega Srca v salezijanskem zavodu na Radni: alba Cerklje pri Krškem: alba, cinguli. Leskovec: črn mašni plašč, cinguli. Raka: 2 koretlja. Sv. Duh v Velikem trnu: bel mašni plašč. Velika dolina: burza, obhajilna štola. Dekanija Lilija. Dobovec: alba, cinguli. Hotič: cerkveno perilo. Javorje: nov velum, 1 velum popravljen. Kresnice: velum prenešen in popravljen. Polšnik: zelen mašni plašč. Primskovo: cerkveno perilo. Sava: obhajilna štola. Svibno: velum pre-nešen in popravljen, dalmatiki v delu. Št. Jurij pod Kumom: Konjšica: nov mašni plašč, poprava 2 mašnih plaščev, oltarni prt. Št. Lambert: poprava mašnega plašča. Dekanija Loka. Bukovščica: alba, cerkveno perilo. Javorje: poprava raznih para-mentov, cerkveno perilo. Poljane: 2 obleki za ministrante, plašček za ciborij, korporali. Reteče: 2 obleki za ministrante. Selca: mašni plašč, velum prenešen in popravljen, poprava 2 mašnih plaščev. Sorica: Davča: mašni plašč, alba, cerkveno perilo. Stara Oslica: cerkveno perilo. Sv. Lenart: vijolični pluvijal. Škofja Loka: Kapucinska cerkev: svila za paramente. Uršulinska cerkev: svila za paramente. Žabnica: velum, 2 obleki za ministrante. Dekanija Moravče. Brdo: cerkveno bandero (plačala župnija), 2 obleki za ministrante, 4 korporali, 2 purifikatorija. Št. Vid pri Brdu: obhajilna burza. Dol: alba. Ihan: mašni plašč, velum (deloma novo, deloma popravljeno), 4 humerali, 3 purifika-toriji, dalmatiki v delu. Mala Loka: alba, koretelj. Peče: mašni plašč. Vače: oltarni prt. Zlato polje: cerkveno perilo. Dekanija Novo mesto. Bela cerkev: obhajilna burza. Črmošnjice: cerkveno perilo. Mirna peč: 2 obleki za ministrante, 4 korporali, 4 purifikatoriji. Novo mesto: popravilo raznih cerkvenih paramentov. Poljane pri Toplicah: obhajilna štola. Šempeter pri Novem mestu: alba, cinguli. Vavta vas: cerkveno perilo. Dekanija Radovljica. Begunje: mašni plašč. Bled: poprava 2 velumov. Breznica: poprava raznih paramentov. Dobrava: alba, 2 obleki za ministrante, obhajilna štola. Dovje: 3 cinguli. Kamna gorica: oltarni prt, obhajilna štola. Koroška Bela: 2 novi mali banderi. Kranjska gora: 2 obleki za ministrante. Kropa: obhajilna štola. Leše: pregrinjalo za oltar. Mošnje: obhajilna burza. Ovsiše: obhajilna štola. Ribno: cerkveno perilo. Srednja vas ob Bohinju: prenovitev raznih paramentov. Sv. Križ nad Jesenicami: cerkveno perilo. Dekanija Ribnica. Dobrepolje: cerkveno perilo. Dolenja vas pri Ribnici: koretelj, cinguli. Draga: 2 koretlja. Loški potok: cerkveno perilo. Sodražica: alba, koretelj. Škocijan pri Turjaku: koretelj. Turjak: doplačilo za vijolični mašni plašč, cerkveno perilo. Dekanija Semič. Dragatuš: alba, cinguli. Planina nad Črnomljem: koretelj, cerkveno perilo. Radoviča: 2 obleki za ministrante. Semič: korporali in purifikatoriji. Stari trg ob Kolpi: mašni plašč. Suhor: bel mašni plašč. Dekanija Smarije. Javor pod Ljubljano: 2 obleki za ministrante. Kopanj: alba, cinguli. Polica: alba, cinguli. Št. Jurje pri Šmariji: koretelj, 6 korporalov, 6 purifikato-rijev. Št. Vid pri Stični: plašček za ciborij, spovedna štola. Višnja gora: obhajilna burza. Žalina: 2 obleki za ministrante. Dekanija Trebnje. Mirna: bel mašni plašč. Sv. Križ pri Litiji: cerkveno perilo. Sv. Trojica v Tržišču: cinguli, alba. Št. Lovrenc ob Temenici: cerkveno perilo. Trebelno: koretelj. Trebnje: alba, cerkveno perilo, mašni plašč popravljen. Dekanija Vrhnika. Črni vrh nad Polhovim gradcem: alba, cinguli. Gorenji Logatec: cerkveno perilo. Polhov gradeč: bel mašni plašč. Rakitna: cerkveno perilo, št. Jošt: obhajilna burza. Vrhnika: obhajilna burza. Bevke: poprava veluma in mašnega plašča, 2 cingula. Zaplana: bel mašni plašč. Dekanija Žužemberk. Ajdovec: poprava paramentov. Dobrnič: pluvijal za znižano ceno, 4 korporali, 4 purifikatoriji. Hinje: cerkveno perilo. Sela pri Šumberku: obhajilna burza. Šmihel pri Žužemberku: obhajilna burza. Zagradec: obhajilna burza. Dekanija Idrija. Črni vrh nad Idrijo: bel pluvijal. Godovič: oltarni prti. Idrija: rdeči dalmatiki. Dekanija Postojna. Studeno: alba. Dekanija Vipava. Goče: popravljen mašni plašč. Vrhpolje pri Vipavi: cerkveno perilo. Iz zbirk, ki jih je dobila bratovščina od posameznih dobrotnikov, ki so dovolili, da se njih darovi porabijo tudi izven ljubljanske škofije, je bratovščina nabavila za katoliško cerkev v Belgradu 2 mašna plašča, albo za kapelo v ubožnici v Vojniku, pcslala za bogoslužne namene v krajih, kjer so slovenski delavci na Francoskem, Din 1003-— i. t. d. Mnogim cerkvam je bratovščina veliko pomagala s tem, da je stare paramente popravila in prenovila. Seveda so stroški za predelavo paramentov tudi jako veliki. Za velum, pri katerem je treba prenesti staro ornamentiko na novo svilo, so stroški od Din 600-— do 700'—, če so okraski zelo bogati, pa seveda tudi več. Kljub velikim stroškom pa bratovščina vedno rada sprejema v popravo paramente, zlasti, če imajo lepo ornamentiko, ali pa so iz dobrega še ne pokvarjenega blaga. Jamčiti pa, kdaj bo delo dovršeno, ne moremo. Iz prispevkov za 1. 1925, ki jih od posameznih župnij sedaj dobivamo, smo že kupili veliko blaga za izdelavo paramentov, ki bodo letos razstavljeni in potem razdeljeni. Sedaj so nabavni stroški za paramente že veliko nižji. Zato smo nekaterim cerkvam, ki že več ‘et niso dobile nobenega daru, tudi zadnji čas poslali darove. Tudi more bratovščina takoj postreči z manjšim lestencem, dvema svetiljkama in oltarnim križem. Lestenec je pripravljen darovati za kako manjšo župno cerkev, najraje za cerkev posvečeno Materi božji, neimenovan dobrotnik. Glede knjige »Večna molitev« sporočamo, da se dobivata pri založništvu (Jugoslovanska knjigarna) izdaji z večjim in manjšim tiskom. Prva po Din 60'—, druga po Din 40-—. Kdor pa naroči več izvodov, dobi 25% popusta. Naročiti je treba naravnost pri založništvu v Jugoslovanski knjigarni in posedati, da se želi popust. Sprejemne knjižice, v katerih je tudi ura molitve, se dobivajo pri vodstvu bratovščine (Pred škofijo št. 9) po Din 2-—. Bratovščina priporoča v molitev blagopokojno uršulinko č. M. Veroniko Tavčar (f 9. junija 1925). Pokojna redovnica je več let oskrbovala prepis udov v glavno družbeno knjigo, ki se hrani v uršulinskem samostanu zato, ker je bratovščina kanonično ustanovljena v uršulinski cerkvi. Bratovščina jo bo ohranila vedno v hvaležnem spominu. V okrožnici o prazniku Gospoda našega Jezusa Kristusa Kralja pravijo sv. oče Pij XI.: »Ne smemo zamolčati, da so k slovesnemu priznavanju kraljeve oblasti Kristusa nad človeškim rodom čudovito mnogo pripomogli številni evharistični kongresi, ki se obhajajo v naših dneh z namenom, da bi posamezne škofije, ali pokrajine, ali narodi, ali vsi narodi sveta, vabili svoje vernike k češčenju pod evharističnimi podobami skritega Boga, in kjer se v govorih na zborovanjih in v cerkvah, s skupno molitvijo pred slovesno izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom in s prekrasnimi procesijami verniki spodbujajo Kristusa slaviti in častiti kot od Boga nam danega Kralja.« Delo evharističnih kongresov neprestano nadaljuje v vsaki župniji bratovščina sv. Rešnjega Telesa s svojo skupno molitvijo. Častiti duhovni sobratje, potrudimo se, da bomo evharističnemu Kralju s pobožnimi častilci neprestano dajali čast in hvalo in da bomo vnemali vernike, naj po svojih močeh žrtvujejo za lepoto bivališč živega Boga. Vse molitve in milodare bo Gospod Bog gotovo bogato poplačal, ker je sam obljubil po besedah sv. pisma: »Daj Najvišjemu po tem, kar je On tebi dal; daj s prijaznim očesom, kar premore tvoja roka; zakaj Bog je vračevalec, in On ti bo sedmero povrnil« (Sir. 35, 12. 13). Alojzij Stroj. 35. RAČUN Duliovskega podpornega društva za 1. 1925. Dohodki: 1. Prebitek konec I. 1924 8.251-81 Din 2. Obresti 601-16 « 3. Darovi: Zadružna zveza............. 2.500 Din Zadr. gospodarska banka . 2.500 « Ljudska posojilnica . . . 2.000 « 7.000— « 4. Članarina.................................... 4.895-— 5. Najemščina v Bohinju............................. 8.000-— Skupaj . . . 28.747-97 Din Stroški: 1. Davki................................................ 445-30 Din 2. Podpore..........................................9.100-— 3. Za 12 sv. maš........................................................................ 240-— c 4. Upravni stroški...................................... 241-80 5. Stroški v Bohinju: Davki ....... 2.487-— Din Napeljava elektrike . . 3.000-— « Razna popravila . . . 1.079-54 « 6.566-54 < Skupaj . . . 16.593-64 Din AkfC' primerjamo dohodke v vsoti 28.747-97 Din s stroški v vsoti 16.593-64 « ostane v blagajni 1. januarja 1926 . . . 12.154-33 Din Imetje I)uh. podpora, društva konec 1. 1925 je hilo: 1. Prebitek v gotovini 12.154-33 Din 2. Obligacije..................... 2.775-— « 3. 20 delnic »Uniona« .... . ... 1.675-— « 4. »Matica v Ljudski posojilnici . . . . 32.09Q-Q3 « Skupaj . . . 48.694-36 Din V Ljubljani, dne 1. aprila 1926. Dr. Jos. Lesar, --------------------------t. č. predsednik. 36. RAZNE OBJAVE. Popravek k redu za kanon, vizitacijo. Birmovanje v Starem trgu pri Ložu bo na praznik Vnebohoda Gospodovega, dne 13. majnika, ne v sredo 12. majnika. Birmovanje v Hotedršici bo v četrtek 20. majnika, ne v petek 21. majnika. Shod dekanov bo v četrtek po binkoštih, dne 27. maja. Datum dne 29. maja v Škof. listu 1926 str. 15 je tiskovna pomota. Kolki na pravnih listinah. Ker se dogajajo v tem pogledu večkrat pomanjkljivosti, se župni uradi opozarjajo, da se morajo kolki na pravnih listinah (pobotnicah, kupnih in drugih pogodbah itd.) prepisati. Treba je napisati prvo vrsto čez prilepljene kolke tako, da se prične pisanje na čistem papirju in nadaljuje čez kolke. — Pri vlogah in prošnjah pa se kolki ne prepisujejo. J. cgalisiranje podpisov pravnih listin. Podpisi cerkvenih predstojni-štev (župnika in ključarjev) na pravnih listinah, ki se morajo predložiti v višje potrjenje, ne potrebujejo legaliziranja. Točaji duhovnih vaj v »Domu duhovnih vaj« v Ljubljani za drugo četrtletje 1926. Od 1. do 5. maja za mladeniče; od 13. do 17. maja za železničarje; od 22. do 26. maja za može; od 3. do 7. junija za mladeniče; 14. do 18. junija za duhovnike; 19. do 23. junija za mladeniče; 26. do 30. junija za delavce. Vsak tečaj se začne zvečer prvega in konča zjutraj zadnjega zgoraj omenjenega dne. Udeleženca naj bodo v »Domu« do 6. ure zvečer prvega dne. Za udeležbo se treba pravočasno po dopisnici priglasiti na: Vodstvo »Doma duhovnih vaj«, Ljubljana, Zrinjskega 9 — in povedati, kdaj kdo želi opraviti duhovne vaje. Kdor se je priglasil, pa bi bil iz važnega vzroka zadržan priti, naj se pravočasno odglasi, da napravi mesto drugemu. Oskrbnina znaša za ves čas 120 Din. 37. RAZGLAS. NAZNANILO 0 SPREJEMU V ŠKOFIJSKI ZAVOD SV. STANISLAVA V ŠT. VIDU NAD LJUBLJANO ZA ŠOLSKO LETO 1926-27. V zavod sv. Stanislava se sprejemajo zdravi, dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih krščanskih staršev, ki so dovršili z odličnim ali vsaj z jako dobrim uspehom ljudsko šolo; zlasti taki, o katerih je upati, da se bedo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovskemu stanu. — Prošnje za sprejem je nasloviti na škofijski ordinariat v Ljubljani. Prošnji naj se priloži krstni list in »obiskovalno izpričevalo za sprejem v srednjo šolo«. Starši ali njih namestniki naj prošnje s prilogami prineso v zavod sv. Stanislava v času od 1. do 15. junija t. 1. Z njimi naj pridejo obenem tudi njihovi sinovi, za katerih sprejem prosijo. — Maksimalna plača za dijake iz ljubljanske škofije znaša na leto 6000 Din, za dijake iz drugih škofij pa 7000 Din. Zniža se po možnosti potrebnim in vrednim. Hrana je preprosta, a tečna in zdrava. — Dan sprejemnega izpita za prvošolce se naznani na rešeni prošnji. Drugo se dogovori osebno v zavodu. Prošnje za sprejem v nadaljnje razrede: od 2. do 4. razreda se sprejemajo najkasneje do 31. julija. Na višjo gimnazijo se sprejemajo le izjemoma in samo prav dobri dijaki. Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, dne 21. aprila 1926. 38. KONKURZNI RAZPIS. Razpisujejo se župnije: Fara, Poljane pri Toplicah in Št. Jakob ob Savi. Prošnje je nasloviti na škofijski ordinariat v Ljubljani. Kot zaključni rok za vlaganje prošenj se določa 20. maj 1926. 39. ŠKOFIJSKA KRONIKA. Podeljena je župnija Š t. J a n ž Janezu Č r n i 1 c u , kaplanu v Ribnici, (umeščen 27. aprila 1926). Premeščeni so kaplani: Ivan Poljanec iz Selc za župnega upravitelja v Lučine, Janez Mevželj iz Št. Ruperta v Selca, Franc Golob iz Škocjana pri Mokronogu v Ribnico. Imenovan je bil za župnega upravitelja v Fari Martin Dimnik, kaplan ondi. Katehetski izpit za osnovne šole je dovršil Alojzij Tome, kaplan in katehet pri uršulinkah v Škofji Loki. Resigniral je na svojo frebendo Anton Jemec, župnik pri Št. Jakobu ob Savi. Umrla sta: Janez Ambrož, mornariški superior v pok. v Radovljici dne 3. aprila 1926 v starosti 65 let; Alojzij Češarek, župnik v Fari, dne 15. aprila 1926 v starosti 61 let. — N. v m. p. Škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 28. aprila 1926. Vsebina: 30. Ob 200 letnici kanonizacije sv. Alojzija. — 31. Sodalitas Ss. Cordis Jesu. — 32. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. — 33. Sv. maša zunaj cerkve. — 34. Bratovščina sv. Rešnjega Telesa. — 35. Račun duh. podp. dr. 1. 1925. — 36. Razne objave. — 37. Razglas za sprejem v zavod sv. Stanislava. — 38. Konkurzni razpis. — 39. Škofijska kronika. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Dostal. — Za Jugosl. tiskarno v Ljubljani Karel č'eč.