PofttuhMi plačana t i nlmitel
Leto LXVn., št. 113
Ljubljana, sobota lo. maja 1934
Cona Dia 1.-
Lana j a vsa* dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit rrat a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 Trst a Din S.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode ▼elje mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica S t. 5
Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3126 in 3116
Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska ceata, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulfca 1, telefon tt, 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICF, Ob kolodvoru ML,
Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani st.*10.36i.
RUSIJA STOPA NA PLAH
Nenaden prihod Litvinova v Ženevo — Priprave za vstop v Društvo narodov — Evropski pakt namesto razorožitve — Prepozno spoznanje v Berlinu
Ženeva, 19. ma.ia. r. Nenadni prihod sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova v Ženevo je izzval v vseh mednarodnih krofih veliko senzacijo. Pripisujejo mu največji pomen tako v pogledu nadaljnjega raz-voja Društva narodov kakor v pogledu likvidacije razorožit vene konierence.
Lit vinov se je takoj po svojem prihodu sestal s francoskim zunanjim ministri,m Barthoajen in imel z njim dol& razgovor. Po razgovoru je izjavil novinarjem, da sta razpravljala o vstopu Rusije v Društvo narodov in o drugih aktualnih problemih, o čemer bo imel v teku današnjega in jutrišnjega dne še razgovore s predstavniki ostaliii velesil.
Kakor se doznava iz poučenih krogov, je vprašanje sprejema Sovjetske Rusije v Društvo narodov naletelo na nepričakovane težkoče. Dočim Rusija s svoje strani zahtev a, da se jo povabi k pristopu s soglasnim sklepom sveta Društva narodov, so se proti temu na drugi strani pojavili ugovori. Zlasti Švica se protivi priznanju Sovjetske Rusije in njenemu vstopu v Društvo narodov ter skuša pridobiti za svoje stališče tudi druge države. Zaradi tega je imel Lit vinov včeraj posvetovanja z ženevskimi krogi, ki so mu obljubili, da bodo posredovali pri švicarski vladi. Opažen je bil v zvezi s tem že dolg razgovor med predsednikom švicarske vlade V\oito !n italijanskim delegatom Aloisijem. Zatrjuje se, da je italijanski delegat prav energično posredoval in celo zagrozil, da se bo Društvo narodov preselilo drugam, ako bo Švica delala težkoče glede vstopa Rusije v Društvo narodov.
Lftvinov je danes dopokrne sprejel
novinarje ter jim izjavil, da Rusija ne bo prej vložila tormeine prošnje za sprejem, dokler ne bo njeno povabilo sklenjeno soglasno. Upa pa, da se bo to zgodilo najkasneje do septembrskega zasedanja Društva narodov. Rusija želi s tem podkrepiti mirovno politiko in osnovati na ta način v okrilju Društva narodov močan blok proti vsem onim, ki neprestano rovarijo proti mirovnim pogodbam in s tem rušijo mir. Na ta način pa si hoče ob enem zavarovati svojo evropsko mejo, da bi se mogla v večji meri posvetiti varstvu svojih meja na Daljnjem vzhodu.
Pariz, 19. maja. r. Vsi današnji listi se obširno bavijo s prihodom Litvinova v Ženevo in vidijo v tem odmev akcije, ki jo je pričel zunanji minister Barthou s svojim potovanjem v Varšavo in Prago. Že o priliki tega potovanja se je razpravlialo o vstopu Rusije v Društvo narodov. Sodelovanje Rusije pa ie izredne važnosti tudi v pogledu razorožitvenega vprašanja. Litvinov je pri včerajšnjem razgovoru z Barthoujem naglasil, da Rusija nikakor ne <želi. da bi razorožitvena konferenca brez nadaljnega likvidirala in nato v odboru Društva narodov zaspala. Zato bo Litvinov predlagal sklenitev takozvanega evropskega pakta. K temu paktu bi lahko pristopile vse države, ki so za to, da se vsaj za dogledno dobo prepreči vsak oborožen konflikt. Ta pakt bi bil naperjen predvsem proti Nemčiji, ki jo imajo Rusi na sumu, da pripravlja neprijateljsko akcijo.
Berlin, 19. maja. r. Prihod ruskega ljudskega komisarja Litvinova v Ženevo ie tukaj precej presenetila. Navadno je Litvinov   potoval v Ženevo
Nenadna blokada Sofije
Davi je vojaštvo nenadoma zasedlo vse mesto — Telefonski promet prekinjen — Hišne preiskave po vsessi mestu — Številne aretacije — Nejasni cilji
Caribrod, 19. maja. Po vesteh, Id so prispele iz Sofije, se je davi iznenada iM>javi!o na sofijskih ulicah vojaštvo v polni vojni opremi in zasedlo vsa javna poslopja ter vse ulice. Vsakomur brez izjeme je prepovedan izhod iz hiše na ulico. Prav tako je prekinjen ves telefonski promet v krajevnem in mednarodnem prometu. Močni policijski oddelki, ojačani z vojaštvom, vrše preiskave od hiše do hiše. Izgleda, da je mobilizirana vsa sofijska garnizija.
Od rasa do časa se pojavljajo na ulicah avtomobili, na katerih pod strogim nadzorstvom vozijo aretirance. Dosedaj je bilo aretiranih več 100 oseb najrazličnejših stanov. Brzojavni promet z inozemstvom je od 9. ure dopoldne prekinjen. Policija in vojska preiskujeta zlasti predmestja, kjer so po večini komunisti. Kako dolgo bo trajala ta blokada Sofije, še nihče ne ve.
Med prebivalstvom vlada veliko vznemirjenje, ker je v popolni nejasnosti glede cilja te akcije. Govori se, da je naperjena proti komunistom, prav tako pa domnevajo, da gTe za aretacijo makedonstvujuščih, ki so v zadnjem času začeli znova rovariti proti politiki sporazumevanja z Jugoslavijo. Točnih informacij ni mogoče dobiti, ker je telefonski promet prekinjen in je tudi vsak dostop k uradom zabranjen.
Povratek parlamentarcev s Krfa
Split. 19. maja. r. Narodni poslanci in ienatorji so na svojem potovanju po Ja-»rar.u prispeli včeraj na Vis. Po prisrčnem prejemu in ogledu mesta so odpluli proti Komiži, kjer jih je sprejelo več sto ribičev. Tu so si ogledali tudi tvornico sardin. Nato so nadaljevali pot proti Hvaru, kjer so si ogledali cerkev in frančiškanski samostan. Posetili so tudi Jelšo, rojstni kraj poslanca Dubokovića. Po obisku Milena in Supetra so prispeli ob 7. zvečer v Split ter ob 9. nadaljevali pot proti Krku. V Dubrovniku se jim je pridružil tudi minister dr. Andjeli-nović.
Gospodarski položaj Bolgarije in Madžarske
ženeva, 19. maja. wk. Svet Društva narodov je danes prejel poročilo avstralskega zastopnika, ki se tiče dela finančnega odbora o finančnem položazu Bolgarije, Madžarske, Avstrije in Grčije. Poročilo ugotavlja z zadovoljstvom, da se je splošni finančni in gospodarski položaj v teh državah zboljšal, vendar pa položaj v Bolgariji in na Madžarskem ni tak, kakršnega bi bilo želeu.
Mraz in slana v Nemčiji
Berlin. 10. maja. AA. V nekih zapadnih krajia ie padla slana. Ponekod je bila tem-neratura 3 stopinje pod ničlo. Prizadeti eo nredvsem vinogradniški in sadi^reiski kraji-
Panevropski gospodarski svet
Dunaj. 19. maja. A A. Včeraj so zaključili drugo gospodarsko panevropsko konferenco. Sklenili so ustanoviti panevropski gospodarski svet. Konferenca je pooblastila predsednika Coudenhove-Calergi. naj izvede organizacijo tega eveta. Coudenhove-Calergi se je na koncu konferenc? zahvalil avstrijski vladi za pozornost, ki jo je izkazala konferenci  in  njenim udeležencem.
Odsfoditev angleškega parlamenta London, 19. maja. AA. Po današnji dopoldanski razpravi o zunanji politiki so seje zbornice na predlog opozicije odgodili do 29. maja. Delavski voditelj sir Stafford Cripps, ki je otvoril razpravo, je kritikoval politiko Japonske, ki ogroža z njo svetovni mir.
Nevarnost rudarske stavke v Belgiji
Bruselj, 19. maja. w. Glasovanje rudarjev, ali naj se na znižanje plač odgovori s splošno stavko, je pokazalo veliko večino za stavko. Za ustavitev dela je bilo 93 odstotkov oddanih glasov.
Tovarna čevljev v niamenih
Newburryport, 19. maja. AA. V tukajšnji tvornici za čevlje ie izbruhnil pož.ir, ki je kmalu objel tud' zgmdbe okolišnih stanovanjskih hiš Dosedanjo škodo cenijo na en milijon dolarjev, O^enj ograža zdaj naprave v pristanišču in zgradbe ob reki Merrimack.
preko Berlina, tokrat pa ie krenil preko Dunaja. Čeprav trdijo, da je tokrat vzel pot preko Dunaja samo zato, da se tamkai sestane s turškim zunanjim ministrom, prevladuje vendarle vtis, da se Litvinov ni izognil Berlina brez namena. K temu prihaja še negotovost, ali ne bo morda Litvinov že sedaj prijavil vstop Rusije v Društvo narodov. V Nemčiji takega ruskega koraka v sedanjem trenotku ne bi radi videli. Merodajna mesta so med tem spoznala, da je bil izstop Nemčije iz Društva narodov in odstranitev z razorožitve-ne konference največja politična napaka. Pooblaščenec nemške vlade za razorožitvena vprašanja Ribbentopp je nedavno slišal te očitke v Londonu in sedaj, kakor se doznava, tudi v Rimu. V nemškem zunanjem ministrstvu tazpravljajo sedaj docela resno o tem, kako bi se zopet našla pot v Ženevo, ne da bi biio treba v javnosti priznati, da je to posledica pogrešne politike. Nemški listi so dobili nalog, da ne smejo ničesar pisati o možnosti povratka Nemčije v Ženevo.
Pariz, 19. maja. AA. »Matin« poroča iz Rima, da posebni odposlanec nemškega kancelara, Ribentopp, po informacijah i talija iis.k-ih uradnih krogov ni prinesel v Rim nika-kega novega načrta Nemčije o razorožitvi. Nemški delegat je samo pojasnil Mussollni-ju in državnem1: r-.dtajniku Suvichu. da Nemčija ne more več glede razorožitve popustiti in da se ne bo vrnila v Društvo narodov vse dotlej, dokler ne prizna;o enakopravnosti v oboroževanju. Rimski krogi te poetike nemške vlade ne odobravajo več in priporočajo povratek v Ženevo že zaradi vstopa Rusije v Društvo narodov.
Sokol se ne udeleži mednarodnih tekem v Bvdimoešti
Beograd. 19. maja. r. Savez SKJ je danes objavil, da se zaradi zahrbtnega napada, ki ga je izvršila Madžarska proti Jugoslaviji v Ženevi, ne udeleži mednarodnih telovadnih tekem, ki se vrši letos v Budimpešti. O tem so bile obveščene tudi mednarodna gimnastična federacija ter sokolski savezi v ČSR. Poljski in ruski, nadalje bolgarski Junaki in rumunski g;mna-stični savez.
55 žrtev rudniške nesreče v Belgiji
Bruselj, 19. maja. AA. Vseh žrtev eksplozije v rudniku Lambrechiesu znaša 55.
Prvak avstrijskih amaterjev v LjuMfani
Na binkoštne praznike gostuje v Ljubljani prvak avstrijskih amaterjev, graški GAK.
Za sloves, ki ga uživa to moštvo, govori med drugimi tudi dejstvo, da bo avstrijska amaterska reprezentanca, ki jo seve tvorijo v glavnem igralci tega kluba, odšla junija na daljšo turnejo po severnih evropskih državah.
Reči smemo, da je GAK po svoji igri ravnopraven dunajskim profesijonalcem. In sicer višjemu domu dunajske profesionalne lige. kajti tam spodaj so pač profesionalci bolj po imenu in manj po igri, kakor dokazujejo njihovi trajni porazi proti amater" skim moštvom Gradca in drugih mest.
Ljubljana bo imela ta dva dni priliko, da pokaže, kaj znamo v nogometu, saj so nas v zadnjem času naučili tuji trenerji in ali je mogoče primerjati naše znanje z avstrijskimi amaterskimi prvaki. Ta okoliščina bo te tekme dvignila na pesebno visoko stopnjo in jim dala čara, ki ga sicer prijateljske tekme nimajo. Poro« glavnih tekem bo še pokalni turrvr naših dobrih ljubljanskih klubov. Xa tekme morajo seve rudi birmanci s svojimi botri, kajti mladini še najbolj ustreže«. če ji pokažeš lepo športno igro. L'deležite se tekem, ki so združene z velikim finančnim izdatkom, polnoštevilno! Tekme se vrše na igrišču ASK Primorja.
Borzna porodila.
INOZEMSKE BORZE.
Curih. 19. maja. Pariz 20-30, London 15.69. Xwork 306.75, Bruselj 71.90, Milan 26.1«. Madrid 42.10. Amsterdam 208 fiO, Berlin 121.3o. Dunai 57.55, Praaa '2.31, Varšava 58.10, Bukarešta 3.05.
Velilco zborovanje
našega tsčitetjstva
Zanimivo predavanje zagrebškega profesori a Saliha
Ljubinčiča — Resolucije
Ljubljana. 19. maja.
Jugosl. -češkoslovaška liga in sresko društvo JUL v Ljubljani sta »ianes dopoldne priredila v veliki dvorani hotela Unioti veliko zborovanje, katerega uvod je bilo predavanje znanega pedagoškega pisatelja in poznavalca češkoslovaškega šolstva, prof. g. Saliha Ljubinciča iz Zagreba. Zanimanje za zborovanje je bilo ogromno in je bila dvorana popoLnoma zasedena. Med navzočimi so bili med drugimi češkoslovaški konzul inž. S e v č i k, univerzo je zastopal prof. dr. O z v a 1 d, za Profesorsko društvo Zavrtani k. za meščansko šolstvo Hočevar, za JUTJ predsednik Dimnik in glavni tajnik K u m e 1 j, veliko število nadzornikov in zastopniki učiteljskih odsekov Ljubljana, ljubljanska vzhodna in zahodna okolica, Kammik in Litija.
Zborovanje je otvoril predsednik JČ Lige dr. Bgoti Stare s pozdravom vseh navzočih, nato pa je predsednik sreskega društva učitelj Mlekuž otvoril predavanje ln predstavil predavatelja prof. Saliha Ljubinčiča. Predavatelj je uvodoma omenil naše predvojmo šolstvo in pa narodne prilike v teh šolah. Naše učiteljstvo ee kaj rado hodi učit v razme države, namestil, da bi posetilo bratsko Ceškoslovai katere šolstvo je na najmanj enaki stopnji kot v najnaprednejših državah. Tu ne samo da smo sprejeti kakor bratje, tu lahko vidimo najmodernejši princip reformiranega šolstva. Lani v maju je pod vodstvom predavatelja posetila čeSkoslo-vadke posebna deputacija jugoslovcnskih učiteljev, 25 po številu, med katerimi so bili tudi trije Slovenci. Obiskali sn razne šole zlasti v Bratislav . Pragi. Zlinu, Budjejovicah in Kraljevem Gradcu. Predavatelj je seznanil poslušalce z novo reformirano češkoslovaško šolo, ki je bila v povojnem času po prizadevanju znamenitega reformatorja prof. Prihode reformirana tako. da je skoraj dosegla sr p-njo popolnosti, šolska mladina se v prijateljski republiki vzgaja že od vsega p°-četka po gotovem sistemu. Posebni pedagogi znanstveno proučujejo, za kaj je deca sposobna in se nato mladina vzgaja za to, za kar ima največ veselja. Ustvarila se je tak-ozvana enotna diferencijalna šola, ki usposobi mladega človeka za življenje. Vse šole, od osnovne pa do univerze korakajo roko v roki na čim te-meljitejši izobrazbi mladine. Mladina se strokovno usposobi za svoj nadaljnji življenjski poklic, šolstvo se je po osvoboje-nju tako povečalo, da odpade na skoraj tisoč prebivalcev ena osnovna šola. Predavatelj je navajal statistične podatke porasta češkoslovaških šo! pred in po prevratu. Svoje predavanje je tolmačil s skioptičnimi slikami, ki so nazorno prikazovale življenje v češkoslovaških šolah. Po res izčrpnem predavanju so predavatelju  prisrčno aplavdirali.
Po predavanju je predsednik 1 anovin-ake sekcije JUU g. Dimnik podal situacij-sko poročilo zbranemu učiteljstvu, ki je nato soglasno sprejelo resolucije, tičoče se nameščenja brezposelnih učiteljskih abiturijentov in pa reforme našesa šolstva.
Zborovalci so zavzeli v posebni resoluciji stališče napram najaktualnejšim vprašanjem, nanašajočim se na prosveto, šolo in učiteljski stan. Učiteljstvo po-adravlja prizadevanje vlade za odpravo hrezjposelnosti in za namestitev učiteljskih abiturijentov, obenem pa izraža željo, da bi se storilo to v korist šole in prosvete do popolne zasedbe vseh praznih učiteljskih mest. Poleg moškega naj se upošteva tudi ženski naraščaj. Glede zakona o sistemizaciji naj skuša sekcija doseči, da se izvede po banovinah za vsako zvanje posebej s procentualno ozinač-bo števila sistemiziranih mest v poedi-nih skupinah. Roki za napredovanje naj se izvedejo v smislu svoječasnega predloga sekcije JUTJ. Izvede naj se tudi sistemizacija službenih mest po šolah glede na razrede. N»jno potrebno je, da se uveljavi projekt o nameščenju in preme-ščenju učitelj-stva, ki ga je predložilo JUU merodajmim faktorjem, ker je sedanje stanje za učiteljstvo nevzdržno. V najožji zvezi s tem vprašanjem je nujna ureditev disciplinskega postopka za učitelj-stvo, ki je sedaj zapostavljeno za ostalim uTad-ništvom in verotičitelji. Od predsedstva JUU v Beogradu zahteva učiteljstvo takojšnje sklicanje seje glavnega odbora JUU, na katerem naj se razčisti položaj v udruženju v srrho dosege popolnega sporazuma.
V resoluciji glede izprememb uredb o dravinjskih dokladah državnih uslužbencev in upokojencev ter odločbe o prejemkih uradniških pripravnikov, pogodbenih uraH-n;kov, dnevničarjev in honorarnih usluž" bencev pravi naše učiteljstvo, da zadevajo
*rvi vrsti ekonomsko šibkejše uslužbence
iih skrupin in njihove svoice in sicer ne rtiede na število rodbinskih članov, dočim so ostali prejemki najvišjih uradniških položajev, ki daleko preselio skupni zaslužek žene uradnice in njenega moža. docela neokrnjeni. Te izprenvebe so posegle le t
družino, ki je temelj vsake urejene države. One ne ogrožajo samo gmotno prizadetih družin in njihovih svojcev, temveč na ste-žaj odpirajo vata popolhi demoralizaciji in propadanju družine. Razdor med zakonci in odtujitev otrok od sferšev je prvi njihov rezultat, nadaljnje zle posledice bo pa pokazala bodočnost. S tem *e silijo državne uradnice v celibat, Sigar posledica bo razvrat in nemora'a. Uredbe §n same po sebi pogrešne, ker ne bodo dosč"£*j svojeg* namena. Število brezposelnih, ki jih namerava država zaposliti s prhranki rra temelju teh uredbe ne odtehta itcv&i onih. ki bodo zavoljo njih istočasno pahnjeni v bedo 'n pomanjkanje. Z znižanjem kupne moči širokih slojev, se bo kriza samo poostrila. Ti ukrepi so pa protivni trVli načelu za onako delo enako pačilo. Zato učiteljstvo prosi, da se ti ukrepi prekJiČejo.
Ob zaključku Ista zborovanje ie traja
Novi ljubljanski domačini
Ljubljana, 19. maja.
Ker ni bilo zakonitih zadržkov v smisla določil domovinskega zakona z dne 5. de-cemora 1S96. so bili nd podlajri 10 letnega prostovoljnega in nepretrganega b; \ u u id i Ljubljani nanovo sprejet. . . ubljansfca domovinsko Z'vezo:
Bi rtič Jakob, sluga »Kreditnega zavoda«. Bož.č Ivan, nadkn. govodja L delavskega konzumn. društva, Butara Anton, trgovec in trgovski potu k ter posestnik. Crnko Viktor, bivši saseboj uradnik. Divjak Karo-1, delavec. Drame Ana, roj. Do-tniaaovlč, zasebna učite!;:ca, Drnovšek Terezija roj. Dornik, za^e.^nica. Fatiga .le e-na, roj. Klinec, postrežb ca, Getger Franc, strojni oblikovalec, Cialč Katarin.«, roj. (iregorc, postrežri:ca. (iorenc .Ios>ir\ brivski pomočnik. .1 e r ši n Karo', zw šček z uporabo avtomobila, .Jurkošek Franc, prižiga* lec luči mestne p'inarnt ljubljanske, Ka.l-ster Marija, roj. Kalan, zasebfrica, Ka>te;:c Martin, hlapec, tCleindiensi Lovrenc, h.šn.k, Klatnus Josip, cirkularV: na žagi, Knafelc Alojzij, inspektor drž. zelenic v p. in posestnik, Knez Helena, kuharica, Kolsek .lu-lijana, služUnja, Kostanjec A\guŠtitia, h -ralka, Kostanjec Orli.a, roj. Thement. ast-nica brivnice. Krampi Marija, kuharica, Lindič Josip, krojaški pomočnik, Markovič Josip, delavec mest. ce»#i. nadzorstva, M -le Franc, kurjač hotela »Union« in hišnik, Novak Ivan, hlapec, O raže m Veljko (Viljem), prokurist »Liublj. kreditne banke« v pok. in posestnik v Ribnici, Perač Va'eu-t:n. žičar, Petrač Ivan, čevljarski mojster. Rabič Viktor, uradnik »Kreditnega za\oda za trgovino in industrijo v Ljubljani«, Ro-tar Uršula, kuharica, Vili Mihael, šofer, Smrekar Alojzij, delavec, Sotošek Amalija, služkinja, Sovinec Jos:p, instalater centralnih kurjav in hišnik, Srjkar Mihael, zidarski poHr, Stožir Rafael. xletar. Struna Kristina, šivilja, Seme Franc, hiralec. Stein-berger Matilda, natakaric.:, Turk Anton, brivski mojster, Virant Ivan, jedrar »Strojnih tovarn in livarn", Verhovec Teodor, uadnik »Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo« v Ljubljani, Semlitsch Franc, deJavec pivoarne »Union« v Ljubljani, Zabkar Ana, kuharica, l^vec Josip, orožflti-šk: kaplar v pok. in dnevničar-služ teli kr. banske u-prave v Lju-'cI• ni.
Radi ugotovljenih zadkov v smislu predpisov zgoraj navedenega domovinskega zakona je pa ljubljanski občinski svet v svoji zadnji javni seji sprejem v ljubljansko domovinsko zvezo odklonil 22 prosilcem.
Obsodba protihitlerje skega atentatorja
Berlin, 19. maja č. Danes je bil zaključen proce** proti Rihardu Schultzeju, ki je bil obtožen, da iJ vrgel na O&Mo LTnter den Lln-den roeno granato. Proces je zbudil mnogo zanimanja, ker ie Ssohultze na proem i vedel prav tako čudno, kakor svoj čas van der Libbe. Ponovno je »~edi evojih izpovedi umolknil in ni hotel dati nikak.> iž|ave. Spočetka je na procesu stalno zanikal v«a vprašanje elede svoje krivde, davi pa [e na l'?pem priznal dejanje. Državni tožila je predlaeal za obtoženca 15 let prisilnega dela, sodišče pa ga ie obsodilo na 10 let ječi. Obsodbo je sprejel mirn^.
Dollfussov obisk v Budimpešti
Dunaj, 19. maja AA. Kancelar dr. Doli fuss namerava v začetku junija odpotovati v Budimpešto na mednarodni agTarni kongres. Pri tej priliki se bo sestal z Gom-bosom in drugimi madftarnkfcni polrt+ki.
Dr. Fran Ogrin:
Decentralizacija
in dekoncentracija
Vprašanje njene načelne in dejanske izvedb*
Kranj. 18. maja.
Javna uprava se vrsi po državni upravi in samoupravi. Samouprava j« kratko ■upravljanj* krajevnih in pokrajinskih zadev no korporacijah, katerih organe« voli ali določuje ljudstvo samo.
V dobi demokratizacije družbe prevladuje dvojna težnja: 1. da se vodj večji ali manjši del ja»nih zadev po samoupravnih organih; 2. da se Čini ver državni upravi pridržani]; poslov prenese od o>rednjih oblastev na oblast v a druge in prve stopnje. V prvem slučaju govorimo o decentralizaciji, v drugem o dekoncentraciji. Oba problema ©ta Mtememljena v tem:
Organi, ki žive in delujejo neposredno med ljudstvom, poznajo krajevne prilike in potrebe, boljše od onih, ki jim je sedež daleč v notranjosti pokrajine ali države. Prav zaradi teua in zaradi neposredn na stika z ljudstvom morejo krajevna in okrajna oblastva in organi — državni v svojem, samoupravni zopet v svojem področju — opravljati zadeve, ki se tičejo neposr-dno posameznih krajev in okrajev, z večjim pridom kakor organi, ki jim ie uradni s<Mlež daleč od teh upravnih okolišev. leto velja za pokrajinska oMastva napram osrednjim.
Po tu izraženih načelih ee ravna i naša drsava. Mi decentraliziramo in dekoncen-triramo Ž3 od njenega postanka. Poglejmo malo. s kakim uspehom!
Glede decentralizacije (samouprave) smo na pravem pot.i. IJe** so izločene razne ustanov?: sreska samouprava i. dr., ostali po po še sreski cost ni odbori, krajevni šolski odbori, d;:si ni/>o v svojem posk)vanju docela samostojni, marveč v delni organic-ni odvisnosti od ooklicanega državnega oblast va. Bivša oblastna somoupravu pa se je pretvorila v obširno banovinsko samoupravo, ki so ji začrtane smernice v ustavi. Po teh bo iz'leltfr? /.ikon o banovinski samoupravi, ki bo zaiel zlasti gospodarsko, zdravstveno in socijalno področje v banovini. Občinska samouprava pa je urejena z enotnim zakonom o občinah, ki i? stopil lani v veljavo.
Prihajam k dekoncentraciji. To je pa tezio  poglavje. g
Delokrog državnih oblastev in organov ie urejen z raznimi zakoni, vendar na se lahko reče, da smo pokazali v tem premalo prevdarnosti in sistema. Pri nas se jo pač opetovano nadglasalo tudi dekonc?ntra-cijeko načelo, toda ko ie bilo treba ga provesti v zakonsko meso in kri. smo op ist;li ali prezrli izvajati zaključke. Kdo bi vpraševal, zakaj 1 Neka i vzgledov]
po zakon i o izkoriščanju vodn? sile (§ 17) jo banska uprava jn-istojna za dovoljevani^ naprav v jakosti nad 15 bruto konjskih sil. Razen U~*i?. presoja sploh prošnje H vodne naprave oh izkoriščanju vodne sile; ona v pošlje spis obč.?upravnemu oblasten 1. stopnje v obravnavanje, ako ie m pristojno. Tako urejena pristoinost ni v interesu strank, sni cre. zlasti takoj nad lr> konjskih sil, le za male naprav*?.
Premalo jo inošf-vano nnčelo dekon-fcen traci je  tudi   on  obrtnom     in gradbenem
zakonu pri pristojnosti za izdajo dovolil (koncesij), odobravanje obrtnih naprav in za podeljevanje gradbenih dovoljenj. Nasprotno, tu ere za novo koncentracijo.
Vendar a to ni glavno, marvei to-le: Tz te pestrosti kompetenr Uhaja, da )e ra isto napravo (objekt) pristojnih hkrati kar več oblastev. eno n. pr. v vodopravnom, drugo v obrt no-policijskem in sta fbnem pogledu. Vzemimo žago nad 15 konjakih sil! Za izvedbo vodopravnega postopka je prišlo na banska uprav.?, za izvedbo oortno-polieiiskesa postopku zaradi odobritve, ako ne ere za delavnico z delovnimi stroji, katerih skuona zmogljivost pogona je večja od 15 k. s. V. (točka 31 uredbe trg. ministra z dne 31. 10. 1933, III br. 40.252) pa obce-upravno oblastvo 1. stopnje.
Razen te<ja ie izvesti Še gradbeni postopek. Tu ie pristojnost oblastva ločena po tem: 1. ali gre za mesta in trge: 2. ali ere za industrijske in ridarske kraje, za kopališča in zdravilišča, za turistične in klimatič-ne kraj?; 3. ali gre za ostale vasi. Razen teua pa veljajo do izdale v gradbenem zakonu predvidenih pravilnikov niegove določbe (§ 138) samo za kraj1? pod 1. in 2., docim veljajo za kraje pod 3. Še stari gradbeni zakoni.
Predpostavljeno, da izvrše poklicani organi istočasno, torej skupno komisiion elno razpravo, ie treba pisati več zapisnikov In izdati več odlokov, da ne govorimo o drugih nevšečnostih (večjih komisijskih stroških i. dr.). Zato ee podajajo samoposebi !*■ le zahtev?:
1. Izdajo naj se takoj v gradbenem zakonu predvideni pravilniki, da more dobiti ta izključno enotno veljavo in de prestanejo s tem docela veljati stari gradbeni zakoni.
2. Razen plurali tete zakonov je odpraviti tudi ulursliteto upravnega postopka za
isto napravo To bi se doseglo s tem:
a1) Razširi pc pristojnost obe^upravnih oblastev 1. slopnje po vodopravnem, obrtnem  in gradbenem    zakonu  (v primernem
obspfriO.
M Oblastvo. ki ie pristojno za izvedbo postopka po zakonu o izkoriščanju volne sil\ naj postane pristoino tudi za obrtno-policijsko in stavbno postopanje, tako da se mor-1 izdati v stvari enotna odločba.
KaHar gre le za obrtno-policijsko in stavbno odobritev, nai bo pristojno za oboje obrtno-policijsko oblistvo. S tem bo iz-premenjena določba S 48, odstavek - gradb. zak
č) Določiti bo jasno pojem javnih in zasebnih, za javno rabo namenjenih zgradb ter klasificirati kraje kot industrijske in rudarske, ker «e po tem ravna pristojnost organov (§§84 in 131 gradb. zakona).
7a postopek po točkah b) in c) ne bo nobena ovire, ako se izdajo zakonske določbe v tem zmishi. Poklicano oblastvo bo pa? pozvalo na dotično komisijonelno obravnavo vse potrebne strokovne izvedence.
Ureditev celega problema je v interesnu pospešenega in preglednega Mpravnegn poslovanja in zlasti prizadetih strank.
au^i g. L. P. Zapustil je namreč svoje staro domovanje baš na dan 1. maja. Lani so pri naa rojite Čebele proti koncu junija. Letos bi ti rjdi vaak čebelar rad pomnožil svojo družioo debel z novimi panji. Zato so letos kmnjift dvakrat dražji (do 100 Din) kot so bili lansko leto, ko jih je bilo dovolj po 20 do 26 Dim
UMNI STARŠI VEDO ...
— iv urno tega. da jed6 ©t-"- x-!v ra<JS Mirim 6<v ko'.*do — *mpa.k tudi w>. d« ;« Mirim rcemiiao r-e-diloi   m  pnryyvrR-ji«.    Ven &art prav* Mirim mora biti
Mirim kraljica čokolade
Specijalitete so:
MLEKITA — caca poln-om le^na. ftokolađft KAVITA — mM  mlečna  *  kavinim okwom MASL1TA — naia deiertna ćoko'.ada b:az pruneed GRENKITA — nnia plemenit«,  gTenčica   nara-rae 60-koiade.
ZApomnimt> m imena, da moremo izbiraid po »vojem oti»u,  ko  ktrpujemo dokoiadtK
Radio kotiček
Ljubljana, 19. maja.
Nocoj ob 20. uri bomo slišali koncert ruske glasbe, katerega bo izvajal radijski orkester pod vodstvom dirigenta g. Daniela Grjma. Kot eolistinja nastopi gospa Štefanija Vukova.
Štefanija Vukova, po rodu iz odlične poljske rodbin? Frankovskih, je Študirala gimnazijo v Moskvi. Pe končanih študijah je obiskovala moskovski konservatorij. V Moskvi in pozneje v Taškentu je nastopala na raznih koncertih, posebno pa na prosvetnih večerih, kater? so prirejali bivšim vojnim ujetnikom, preden so odhajali v domovino. Gotovo se bo Še ta ali oni Slovenec, Srbohrvat, pa tudi Čeh spominjal na gospo Vukovo, ki je na takih koncertih zapela več lepih slovenskih narodnih pesmi v slovenskem jezika, da so posluŠavci strmeli in s solznimi očmi izpraševali:
>Ali slišimo prav? . . Naše, slovenske pesmi? Tukaj v Srednji Aziji, v Tašk^ntu in v Moskvi ?<
Ko se je preselila s svojim možem, pisateljem Ivanom Vukom, v Jugoslavijo, je nadaljevala v Ljubljani svoje glasbene študije Dri znani odlični profesorici petja ge. Lohe-vi. Pogosto je nastopala na prosvetnih večerih in tudi v naši radijski postaji smo jo večkrat slišali. Njen sopran je izredno Čist, obsežen in sočen, zveni celo v koloraturah brez napora, zvočno in je poln čustev, strasti, miline . . .
58 novih samaritanov
Maribor, 18. maja. V sredo, 16. t. m. zvečer je bil v dvorani rešilne postaje v Mariboru zaključen samaritanski tečaj zavarovancev OUZD. Pred izpraševalno komisijo, šesto ječo iz pred" sednika Rdečega križa in rešilne postaje, višjega državnega pravdnika g. dr. Ivana Jančiča, upravitelja ekspoziture OUZD g. v:mja Stenovca, šefa tečaja g. dr. Joža Sekule in mestnega fizika, sanitetnega nad-svetnika g. dr. Ludovika Novaka so kandidati polagali predpisane izpite. Po izpitih, ki jih je večina položila z odliko, so bila razdeljena diplomska izpričevala. — Ta slovesni trenutek je pozdravil v imenu OUZD upravitelj tuk. ekspoziture g. Franjo Ste-novec z naslednjim nagovorom:
OUZD je svojoas prirejal poučna predavanja o hijeni in tečaje o daianiu prve pomoči v posameznih obratih. Ti tečaji in predavanja pa niso dosegli zaželjenega namena, ker je snov preobširna. Za nekoliko teoretičnega znanja in praktične usposobljenosti, je vsekakor treba malo več časa. Zato smo letos s pomočjo S reškega Rdečega križa in rešilne postaje organizirali po-v seben samaritanski tečaj, izrecno za zavarovance OUZD, ki se je pričel s predavanji 20. februarja 1934. Interesenti, zlasti indu" strija in obrt, so se z razumevanjem odzvali vabilu ekspoOTture OUZD in so vas, ko" likor se no*te sami rjjostovoijrio prijavili, poslali v ta tečaj. Vade zanimanje za ta človekoljubni poklic in vaaa požrtvovalnost pa je rodila lepe uspehe, kar pričajo rezultati današnjih izpitov. S tem je pridobil OUZD za industrijo in obrt diplomirane samari tane. kar jc za aoci jalno zavarovanje, zlasti pa za zavarovance same, velike in pomembne važnosti. Brezdvomno pa j c na tem pridobil tudi Rdeč križ lep venec novih sa ma n tanov, ki seže za mirne čase v najbolj potrebne prostore, to je v delavnice in tovarne, kjer je spretna pomoč m strokovno znanje najbolj potrebno. — Zato pozdravljam m se v imenu urada na tem mestu, kjer se zadnje čase producira cela vrsta novih šaman tanov, najiskreneje zahvalim za naklonjenost in brezplačno uporabo prostorov predsedniku Rdečega križa in rešilne postaje višjemu državnemu pravdniku gospodu dr. Ivanu Jančiču, šef-zdravnrku rejnine postaje g. dr. VVankmul-lorju, dalje šefu tečaja gospodu dr. Joži Sekali m njegovo skrb, požrtvovalno delo ;n predavanje o prvi pomoči, predavatelju mestnemu fiziku, sanitetnemu nadsvetniku g. dr. Ludviku Novaku za predavanje o
anatomiji, kakor tudi vsem jodustrijcem in obrtnikom za njihovo uvidevnost o potrebi te izobrazbe in končno tudi vam sama-ritanom s iskreno željo, da bi želi v vaši izbrani človekoljubni funkciji v prid zavarovancev OUZD in vsega naroda čimveč uspehov.
Predsednik g. dr. Jan&Č se je v imenu Rdečega križa zahvalil obema zdravnikoma predavateljema na njuno požrtvovalno delo z izrazom, da je bil nad uspehom pri izpitih proti pričakovanju prijetno iznenađen. Zahvalil se je rudi upravi ekspoztture OUZD. ki ja dalo pobudo za tečaj, in upravitelju za organizacijo, nakar je očrtal v lepem govoru naloge in cilje sameritsti-stv<u bodreč mrve samaritanke rn satnari-tan<» Ie 'dealnemu delu cloveVoliubifl.
Končno se j« ša samaritan. g. Aljaotič,
nameščenec tvrdke »Zlatorog« v tmenu vseh tečajnikov v toplih besedah iskreno zahvalil za to pridobitev, predsedniku Rdečega križa, upravitelju mariborske ekspoziture, predvsem pa zdravnikom za trimesečni uspešni pouk in njuno požrtvovalnost. Omenil j«, da je bila baš rnoustrija in obft potrebna take izobrazbe in upa, da za ae-vaeovance OUZD ni bil to zadnji t ^oej. V zavesti, da smo postali koristni člani človeška družbe, obljubljam, da bomo ŠH z veseljem in navdušenjem na delo, Id pa nam nalaga samaritanska dolžnost.
Nato je bila slovesnost zaključen* s stokanjem vseh samari tanov s izpraševalno komisijo na dvorišču požarne hramba v Mariboru.
Ob jubileju grafičnih faktorjev
Ljubljana, 19. maja.
Dobili smo čudovito opremljeno knjigo z naslovom >Ob 25-letnlci ljubljanske podružnice Udruženja grafičnih faktorjev Jugoslavije 1934«. Nekdanji predsednik France Štrukelj je napisal kratek uvod, nato pa opisuje prav obširno in zanimivo zgodovinski pregled 25-letnega organ iza tor nega dela od ustanovitve podružnice pred 25 leti pa do današnjega dne. Mnogo je bilo dela. ki je bilo Se zlasti težko zato, ker je bilo tedaj pri na« de prav malo grafičnih faktorjev, zato so bili pa tembolj ponosni, ker so v organizacijo pristopili prav vsi faktorji dežele, kar se ni zgodilo nikjer drugje.
Po prevratu se je društvo izpremenilo v Zvezo faktorjev za Slovenijo, ki se Je prav naglo uveljavila. Največje uspehe Je imela pri strokovno izobraževalnem in prosvetnem delu, da Je vzgojila v resnici tak naraščaj, ki je kos tudi vsem najtežjim nalogam in smo sedaj Slovenci s svojimi grafičnimi deli med prvimi narodi sveta. Kar se pa tiče skrbi za člane in svojce ter vdove in sirote, je pa ta organizacija gotovo med prvimi v vsej državi, saj Je zbrala v svoje dobrodelne sklade že nad 1 milijon, čeprav ima v primeri z drugimi strokovnimi organizacijami le malenkostno število plačujočih članov, namreč samo 52. O. M i hale k na kratko poroča o prosvetnem delu podružnice in o grafični Soli ter o razstavi izdelkov grafičnih vajencev in o znanem grafičnem kvartetu, a v svoji odlični reviji »Slovenski tis&«, ki si Je pridobila ugled v vseh drugih krogih prebivalstva, pa piše sam zaslužni urednik Miroslav Ambrožič. Poverjenik Milan Cetina nas seznanja s poverjenistvi v Mariboru in Celju, nato pa slede životopisi vseh ustanoviteljev in voditeljev.
Silno poučen in za druge organizacije izpodbuden je finančni razvoj organizacije, ki njeno hvaležnost do umrlih članov dokazuje tudi časten spominski list. Petletnice družtva se spominja Vinko JerSek, o Udruženju grafičnih faktorjev vse Jugoslavije pa piše sam predsednik Miroslav Ambrožič. Knjiga Je okrašena z izvrstno reproduciranimi slikami vseh sedanjih in pokojnih članov in te slike spet dokazujejo visoko potenco Delniške tiskarne. Vsa knjiga s svojo vsebino in zunanjostjo je pa najčastnejšl spomenik ambiciozne In za kulturo vsega našega naroda zaslužne Ju-bilantke, ki Ji k jubileju želimo vso dosedanjo vztrajnost in delavnost ter najlepših sadov v bodočnosti.
Iz Trebnjega
— Tajni izlet. Novomeška sokolska župa priredi jutri na binkoštno nedeljo tajni ii-let v n/>znano smer. Vsa točna navodila so društvene edinice ž> prejele. Udeležba .ve obvezna za vsa društva, Članstvo in starejši naraščaj. Iz Trebnjega odidejo udeleženci ob 5. uri zjutrai izpred gasimega doma.
— Javen nastop. Sosednje eohoksfco društvo Mirna priredi v nedeljo dne '27. t, m. ob 15. uri letni drjštveni javni nastop. Po nastopu bo pred Sokolskim domom velika narodna prireditev. Naše društvo se nastopa udeleži s svojimi telovadci, ki se na letošnje naMope pridno pripravljajo.
— 10.000 Din podpore je prejela od banovine trebaniska kmetijska strojna zadruga v svrho odplačila dolca za nabavljene stroje. Zadruga si ie nabavila za nad 120 tisoč Din modernega kmeti jek e«ra orodja, med drugimi tudi veliko motorno mlatitni-00 in je njeno delovanie v smeri naprednega kmetfistva prav uspešno. Podpora zasluži vRe-kakor priznanje delu, ki ga opravita in že4rrno, da bi zadrugo podpirali tudi drugi.
— Rdefi petelin. Pred dnevi se Je vršilo na Dolgi njivi cerkveno žegnenje, h katerem« je priSlo monogo okoličanov in domačinov. Med svečanostmi je iabruhnfl na bližnjem oerkvenem rjoeestvu požar, ki je nopolnoma uničil mežnarijo. LJodje so požar lokalizirali m rešili sosedna poslopja. Sumijo, da je bil požar podtaknjen m vodi orožništvo preiskavo.
— Z nožem nad žensko. Štrukelj Jože iz Brega pri Št. Ruvertu se potika z neko žensko iz kraja v kraj. Po raznih neprili-kah. ki iih je imel ie 14krat pred sodiščem, je zašel z njo tudi v naš okraj, kjer ;o je v lijbosumnosti nnnadel z noft*»m in ji prizadejal več manfPih ran. Pred tukajšnjim sodiščem je bil obeofen na 30 dni zapora m na izgon.
— Vandalisem. Uprava državnih eect je pričela v zadnjem času ob državni cesti soditi sadno drevje. Tako imamo v naših krajih ob reMi že polno mladih drevese, ki so pa mnogim na poti. Včeraj je prijavil državni cestar Povse Jože H Medved jeka, da ie bilo pri km 572 občine Velfka Loka 14 dreves jablan izrovanih in odnesenih. Neznani storiW si je iste ali prisvojil ali pa jih je uničil Iz hudobije. Želeti bi bilo. da ga oblasti izslede in eksemplaricho kaznujejo, sicer bodo lepi nasadi ob državni ce-f?ti kmalu Uničeni.
— Trpinčenje živali. Vse obsodbe vreden primer trpinčenja živali smo videli v četrtek sredi Trebnjega. Znani konjski prekupčevalci so preizkušali konje. Vpr«Mrli so posamezne- konie v z*vrt voz. sedli nanj in poganjali ubogo žival tako, da so se ljudje zgražali. Sele orožniki so napravili red in i»o mučftVlje živine prijavili eodišeii.
— 274 dojenčkov ie bilo e^pljenlh l*tos v nasi občini. Včeraj se ie cepljenje kon?nlr> in ie prirastek 274 otrok v enem J*tu Paf znak, da ee rojstva množe, d očim je umrljivost orav malenkostna.
— Rap m ie zadela. Oe<*ar Jožef iz §t Juria ie orosiačil iz kraja v kral   Pri Antonu Srvndnln ca jp rva v trenutku, ko !e prosil miloščine, zadrta kap.
K 01 JED A K.
Danes: Sobota 19. maja katoličani: Ce-lestin, Vitoslava, pravoslavni 6. maja.
Jatri: Nedelja 20. maja katoličani: Bm-kosti, Milodar, pravoslavni 7. maja.
Pojutrišnjem: Ponedeljek 21. maja katoličani: BinkoSfcni pon.: Milorad, pravoslavni 8. maja
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kine Matic*: Ves*!! svat je.
Kino Dvor: >Pat h» Patacbon meee?-nikac.
ZKD: »Srečna m konca < ob 14.30 v kinu Matici.
Kino Šiška: ,Ne poznara. a ljubim Te«. Mladinski   oder  draStvs   >Tabor<, prav-
liiuia igra ,Dve Ma-rickjc ob 20. v Delavski zbornici.
PRIREDITVE V #EnELJ0.
Kino Matica: Veseli svatie.
Kino Dvor: >Pat in Patacbon nwec-nrkac.
ZKD: »Srečna zakonca« ob 14.30 v kinu Matici.
Kino Sigka: »Ne poznam, a ljubim Te<.
Koncert bolgarskega p^vske^a društva »Rodna pe«en« ob 11. v Tnionu.
Slavnostni koncert ?^lAYpa< ob 30. ▼ Unionu.
Občni zbor HnhadoT© inpe ob 15. v dvorani Glasbene Matice.
Ljubljanska podružnica Udruienja frra-fienih faktorjev občni zbor ob 10.30 v Kazini. ^
PRIREDITVE V PONEDELJEK.
Kino Matica:  Veseli svarje.
Kino Dtot: »Pat in Patacbon mesečnika*.
ZKD: »Sršena zakonca« ob 14.30 v ki mi Dvor.
Kino Stiska: »Ne poznam, a ljubim Tec.
Slavnostno »boro ranje #Slavca« r*b 10. v Filharmonifei dvorani.
Župni koncert >Hwbadefe pevske fope« ob 15. ▼ Unionu.
Ljudska veselica »Shrrsa« ob 16. na Tabo m.
DMKJBK1 LEKARNE. Dane-,   in  >stri:    **r. JiobVnec. Rirnsiia cesta 24, dr. Kmet. Tvr&v« cesta 41 ta
Le-uetek, Resi jeva cosla 1.
V pouede^sk: Mr. Rak*rč»Č, Sv. Jakobe trg 9 in dr. Pioooii. TVreeva cesta 6.
Jutri in pojutrišnjem bomo imeli veii-ko birmovanje. Sveti Thth bo razsvetlil rxa-io nadebudno deco in jo povrhu Je bogato ali \*saj skromno obdaroval. Prijetno in topio je človeku pri ircu, če se mu obeta v teh hudih časih larek modroeti *n lepo darilo, le ikoda, da »o te dobrine omejene samo na deco. Kako potrebno bi M/o oboje tudi odraslim čutimo več ali manj vsi. Enim bi bila wolj potrebna Č*m bogatejša birmanska de-cila, drugim pet čim izdat nejH žarki modrosti. Tako bir-movanje bi nam prineslo nedvomno mnogo koristi. Žarki modrosii naj bi obsifali tiste, ki so tako ali drufioče krivi, da f# na svetu vedno več darii potrebnih Ifuai.
Lopa bi bilo torej, če bi nam kdo poskrbel za birmo odraslih. Vprašanje je m mo, koga bi izbrali aa botra^ ker bi bih
pri  taki birmi santi btrmemci.
Nase gledališče
' DRAMA: Začetek ob SO. vi.
Sobota, 19. maja: Gospoda Q4embajevi. Izven. Gostovanje C.'anlce oaOJedke&a gledališča gospe Save Severjeve. Osne od 20 Din navzdol.
Nedelja, 20. maja: Ob pol »1. uri Stener-nkk na Koagreanean trgu. (t staoa>i slabega vresneoa ob 20. mri Mojster Anton Hrt v drami. Izven. Zrrltane cene).
Ponedeljek, 21. maja: Ob »ol Ji. ari Slehernik na KooKreanercr trgu. (V sluAa-ju slabega vremena ob 20. nrl Bratce KaramaaoTi v dramaji -Izven. Sniteo« cene).
Premijer«  drame   * Družba«  v Dub-
ljaiski deramri. V »redo 23. t. m. je premijera anane GaJaworthyeve drame »Drn-žba«, ki je imeia na vseb evropskih odrih izredaie uej>ebe. Kritika »Jo prišteva med najboljša Gal« w<> rt h veva dramska dela Drama prikazuje na Ga sworthyjev tvoj-etven način razim-re .v angleški višji družbi. (Harna junaka »a stotnik Dan«*y (Levar) ki mladi Žid D9 Leviš (Skribttn-Sek). Konflikt, ki nastar. ? med tema dvema radi kraje tisoč funtov, je prikazal pisatelj [povsem objektivno. Tekom dejanja prrkasuje vso vi&jo družbo, kako »« ▼ tetn konfliktu obnaša drug proti dragem«. V dehi Je trfha in fina obtoi-ba   dnrtatmlh   razmer, kt so krive, a«
stotntt  tragično kem^a » »mrtjo, 2Vd P*-.
ki nt xahteval    ulčesar •  drugega, kakor
svojo pravico, izobčen \7 te družbe OPEKA? Začetek ob 2<). uri.
Sobota, 19. maja:  Traviata.  Red C.
Nedelja, 20. maja: Ob 15. uri Pri belem konjičku na terasi hotela Tivoli. (V slečaju slabega vremena ob 15. ori v operi, izven. Znižane^' cene).
Ponedeljek, 21. maja: Ob 15. url Gorenjski  slavcek  na  terasi  hotela Tivoli. (V slučaju slabega vremena ob ?0. nri Gorenjski slavček v ^peri). Gostuje g. Marij Šimenc.
Torefc, 22. maja: zaprto.
Marij Šimenc gost v »Gorenjskem •lavčku«. Na blnko&tni ponedeljek popoldne gostuje v Foersterjevi operi »Gorenjski slavček« znani odlični tenorist g. Marij Šimenc. Predstava »Gorenjskega slavoka« be ob 15. uri na. terasi hotela Tivoli. V slučaju neugodnega vremena pa ob 20. ur! v onernem cedališču.
Iz Memke
— Krajevni odbor Jiraranske straže obvešča svoje članstvo, da se oblastne skupščine Jadranske straže v Celju lahko udeleži sleherni član trr ima pravico do polovične voznine. Skupščina, bo v Celju 3. junija. Članstvo, ki bi se *e hotelo udeležiti, naj se javi krajevnemu odboru JS do prihodnje srede, da bodo potrebne legitimacije lahko pravočasno nfočene.
— Blagodejen dež. *»b smo Je prav v skrbeh. Icaj bo z let'noTn  ie sedal 3 dni
zaporedoma blagodejni močil nasa polj« tako, da SO poljski prideiki izven nevarnosti.
LfaMjajsa poseli Maribor
Prvi vdfki poset Ljubljane .Mariboru mora biti res lep in časten
Ljubljana, 19. maj.i.
Prijateljski poeet Ljubljane Maribora, ki ea priredi Društvo prijateljev Slovenskih gorir predve»em z namenom, da ee čim bolj BDližata obj mesti kulturno W stopita v tesnejše, zlasti nai'ijonalno t=ožitje — pozdravlja vsa naJa Javnost. Zanimanje ie zelo veliko in nn društvo se neprestano obračajo posamezniki in lupine, ki se nameravajo udeležiti izleta. Glavn3 priprave so že opravljene, da je že izdelan podrobn^ši prosrram izletov iz Maribora.
V torjk je bil v Mariboru sestanek pr<>d-stavnikov vseh zainteresiranih čmiteljev, občine. Tuisko prometne Eveae, SPD itd. Razpravljali so o podrobni organizaciji izlet;! ter določili v čiix>razumu z zastopnikom društva p ročnim izletov desetih skupin. Ti-l^tniki si namref ne bodo ogledali le Maribora, temveč bodo napravili 10 jzletov v bližnjo okoliro Maribora, de bodo ©poznali lepoto Slovenskih eorir. Pohorja m dravske poteke Droti Fali.
Prva skupina, ki bo fcteia nafbri največ izletnikov, bo izstopila ie v Hočab pred Mariborom, od kode<r krenejo ir.letniki na Pohorje. Ta skuoina se deli na Miri podskupinJ. in sicer: skupina, ki poide k Pohorskem.1 domu. skupina, ki se povzpne do Mariborske koce. tretja skupina, ki pojde k Sv. Bolfenku in četrta skupina, ki ee dvi-sme do RuMte koče. Za obisk Pohorsk^Tn doma se lahko prijavi 50 izletnikov, za Mariborsko kočo 80, 7,n turo k BohVnku 30. za Ruško kočo pa 50. Malici in kosilo bodo imeli izletniki v kočah, večeno na v Mariboru, kamor "prispo do večera. D men skupina (do 50 izletnikov) e^ odpeJje ob 11. 1 avtob.isom k Sv. Trofici (56 km) in 9v. Lenartu. Peljejo se nad Zavrh. kier se ustavijo in od koder je kraoen raacrled. Pri Sv. Trojici so tudi lepi vmotrradi. Kraj leži ba^ sredi Slov. corie in ima krasno leeo. — Z avtobusom se odpelje rudi ena skupina k Sv. Martinu pri Vurberku. in sicer ob 13. Od Sv. Martina pojdefo v Vurberk, kjer ei ocledajo virberški erad. Tudi Vurberk slovi no krajevni l?poti, posebno zanimiv j» sedanji Herbersteinov flrrad.
Razen Pohoria bo rudi največ zanimanja za izlet v St. Tli. ki je trk ob meji. Nje-cova okolica je tipična za 91ovensk? sonce, ki so tudi tu na mefi res slovenske. Naš človek je ostal tu povsem zvest svoji zemlji, čeprav f? bil prisiljen tlačaniti nemškemu >cospoduc (kar mora Žal ie zda! marsikje!), se nam ni izneveril ter je najboljši ni var lepih Slovenskih jzoric. — Za iilet v St Ilf ee lahko prijavi do 150 izletnikov. Tz Maribora e? bodo odpeljali z vtekom ob 13. Mnoco prfjavljenoev bo nedvomno tudi za -»^•t na Falo. kamor «e odpeljejo z vlakom
ob 13.15 In kjer s! ocledaio naSo največjo hidrocentralo. Sicer je m dovoli privlačna Ž? Mina lep« dravska soteska s temnimi grozdovi in mogofcg
ko naravno struco. — Zelo lep bo izlet k Sv. Urbanu, kamor pojdejo izletniki peš iz Maribora. Hoda bo 3 in pol ure. Vrnili ee bodo skozi Kamnico preko Mariborskega otoka. To je ena najlepših izletuib točk. ki ie zlasti zelo priliubliena pri Mariborčanih. — Priiatelji kooania bodo ostali ves dan v Mariboru, ker bodo popoldne preživeli na našem najlepšem rečnem kopališču. Mariborskem otoku. Število prijavlfsncev je neomejeno. — S tem pa se nismo našteli vseh skupin. Ena skupina se odpelje tudi v Ruše, kjer si boio izletniki lahko ocledali tovarno za dušik. Ruška okolica ie zlasti lepa poleti. — Dalje se bodo izletniki lahko tudi odločili za izlet v Jarenino: odpeljali ©e bodo z vlakom do Pesnic?, od koder krenejo r>o5 (1 uri hoda) v Jarenino. — Izleta v LimbuŠ ne bo treba posebej priporočati, saj je eden najlepših. Tja se odpelie-io popoldne z vlakom, od koder poidejo pe$ v Pekre, kjer si ocledaio banovinsko tnsnleo. V Maribor kren?io preko Razvanj.
Vlak iz Ljubljane, ki bo vozil v Marrbor okroe 3. ure. bo že ob 7.90 v Mariboru. Mariborčani bodo sprejeli Ljubljančane na kolodvoru. Doooldne si izletniki ogledajo mesto pod vodstvom strokovnih vodnikov. Tudi na vseh izletih bodo izletnike vodili dobri vodniki. Društvo naproša še posebej vsa. nacijonalna, kulturna in drufra društva, čeprav so obveščena o velikem manifeetativ-nein izletu, naj n? prirejajo 24. junija prireditev. Sicer so pa vsa društva, ki predstavljajo naše javno življenje v Ljubljani, pripravljena poslati na izlet Članstvo ali vsaj zastopstvo, kajti zavedajo se, da mora biti prvi veliki poset Ljubljane Maribora res lep in veličasten.
Iz Stične
— Občinska podpora *Ji prispevek So-koHkemu društva. Na proračunski seii r9 občinski odbor z večino trlaeov ingiaeoval priepevek (kot podporo) Sokofekecnu društvu v Ivančni corici znesek 0.— Din, ki se bo društvu izplačeval na obroke in to * priliki raznih kultomih prireditev, ki bodo imele namen izobraževati občane, dalje ob priliki večjih telesno-vzoojaiih prireditev, ki bodo imele namen dtrševno in telesno krepiti mladino, bodoče jrospodarje, delavce, kaltume in iavne delavce; potem ob kakih občinskih volitvah, ko bo sokolska odrasla mladina z jasnim in krev>kim nastopom utrla pot zmafiri stiškemu nacijonatoemu občinskemu odboru, kakor ee je to ujrodtto lani, ako se ne motimo.
— Vašim čebelarjem se letos obeta dobra letina. Čebele, ki so jim zadnja «laba leta prizadejala mnogo težav, so se v letošnjih epomladanekJb dnevih zelo okrepile in
razmnožjb* ter ei nanesle le- mnoeo cve»ne-ea medu. Tudi mar»-'kateri pani je $e ro-fŠL   Menda |e bfl najbolj zgodan roj Sebe-
1884 — »Slavec*4 — 1934
Iz zgodovine našega zaslužnega pevskega društva
LJubljana. 19. maja.
Včeraj je poteklo pol Btoletja, odkar je bilo ustanovljeno pevako društvo »Slavec-, ki bo za biokoštaie praznike svečano proslavilo svoj jubilej. Med številnimi našimi kulturnimi. humanitarnimi, pevskimi in drugimi društvi, je »Slavec« ono, ki lahko s pono6om gleda na svojo Bg I .£i<«. tesno povezano z vsem žit jem in   bitjem  našega naroda.
18. maja 1SS4 se je v »taroznani Lo-zarjevi g< stilni v Rožn»i ulici »bralo okrog 30 Bi •• • asMb pevcev in ustanov i Id so pripravljalni od/bor za »SftoveraGio delavsko pevsk i (in:št.vo Slavec«, a 9. julija je bil že prvi občni abor, na katerem je bil izvoljen za predsednika Anton J e 1 o č n i k, za prvega društvenega pevovodjo pa Ivan Justin. V novem p e vtkemo. 4ruMvu »o se v glavnem hirali delavci, ki so poprej peM v internacijonalnem in Bocijali-6tičsno pobarvanem »Delavskem izobraževalnem društvu«, kjer so peli tadi Nemci, ki so slovenske pevce le preradi zapostavljali.
Oastnj predeeomK Ivan Dražil
-Slavec« s« j« tatocd krepko razvijal in iamalu je bil med vodilnimi slovenskimi pevekimd druStvl, saj je društvo z LJn-bezmijo in vnemo Sirilo slovensko pesem (Po slovenski »emajl im budi loven njenih meja. »Slavec« je sodeloval na vseh večjih naoijanalnm siavnostih, a neštetokrat je pohitel tuda na »krajine meje ogrožene domovine, da tam bodri in vzgaja narod v nacijonakrl zavesti in odporu. Kljub preganjanju in šikaniranju z vseh strani, zlasti s strani avstrijskih oblasti, je x.-Slavec* trdno vztrajal in si je bil vedmo sveet svojega narodnega poslanstva. Poti njegovim okriljem so se zbirali delavci, obrtoitai in mali uradniki, prežeti nacijonatae zavesti.
Slavec« je Ml pa tudi med onimi redkimi društvi, ki so širili misel in za-s: š^.va.n^ke vzajemnosti. Navezal je >" te z brati Hrvati in Srbi na jugu, a na severu je prožil bratsko roko Čehom in Poljakom. V prvih %5 letih svojega obstoja je bil »Slavec« v Voloskem, v Opatiji, v Zagrebu in SlsOcn, v zlati Pragi tal Taboru. »-Slavec« je pa tudi prvi sprožil misel ustanovitve »Zveze slovanskih pevskih društev«, ki je bila ustanovi jen a bes o>b   priliki   »Slavčeve« 35<letnice.
Vse   »Slavčevo«   delovanje  je   pa Uidd tesno povezano z razvojem slovensike cape-re. Zbor je sodeloval najprej pri Dramatičnem  društvu, a leta  1891 je pristopil kot stalni operni abor k slovenska operi, l^eta   USS7  je  proslavili   ?6 letnico svojega .->bs,roja. Pri proslavi so sodelovali nad-odličnejši   predistavtiifci   Javnosti. Draetvo je imenovale takrat sa svoje častne fcka-S m na   Gregorčiča, eflriada-:i   Foersterja   in   vladiko dT. ?tn ssmayerJai pozneje pa še mno-g ■-. ilncne satodevteide   In IraMnme
delavce
Arh. Viljem Krainer, poslevodeči predsednik upravneg*a odboi _
V drugem četrtletno obstoja je »Slavec«   deloval v (začrtan/i   smeri: širil je
pevsko kulturo, dvigal Iti utrjeval narod v naoijonaLni zavesti. <fe njegovih vrst je izš-lo na tisoče pevcev, kfl bo bili, ka/kor pravi Vilko Boje v jubilejni »Slavcev! knjigi«: kakor semena, vržena v veter: kamorkoli prilete, tam valclijejo in rode! Podčrtati je treba vodno ožje stike z brati Hrvati. Srbi in Čehi.
Med svetovno vojno, sredi gTOzotne morije in klanja, je tudi »Slavec« utihnil s pesmijo, a po vojni je bil med prvimi društvi, ki so nanovo vzcvetela. Ka/kor prej je nadaljeval svoj0 kulturno misijo. Leta 1024 je nasrala v društvu kriza, ker je izgubilo prostore v Narodnem domu. Ta stagnacija je trajala do leta 1931, ko je prevzel društveno vodstvo mladi in agil-n»i predsednik inž. Friderik Krainer. Za društvo se je začela doba preporoda, napreika In uspehov. Zbor je poživljen in iz.popoln jen    in   pokazaJ   bo   sadove svoje-
sra oela in znanja na jubilejni proslavi, ki bo nov temeljni kamen za ^Slavčeve«
bodočnost.
Vsa leta njegovega obstoja so »Slavca* vodili odlični možje in predsednikrt, med katerimi naj v prvi vrsti omenimo častnega predsednika g. Ivana Dražila,  ki  je  društvu  predsedoval polnah $6
let in praznuje zdaj hkrati z drustvendtn
jubilejem tudi Mati Jubilej svojega dela pri »Slavcu«.
Ko je lavladalo pred leti med »Slavce vimi« elani malodusje in je bilo društvo skoraj že v zatonu, je stopil leta 1931 na čelo odjbora kot predsednik br. inž. Krainer Friderik. Mlada klica je pognala iz starega debla, kri se je začela pretakati po zastarelih žilah in pre-rodila »Slavca« k novem« intenzivnejšemu življenju. Pod novim odborom se je »Slavec« nova razživel in nastopil zmagovito pot, da je danes »opet m-e>d naSAtaft vodnhaimfl pevskimi društvi.
Odličmenrn preda edmlflni g. Krainer Ju, ki z nesebično ljubeznijo vodi zbor, stotfe ob strani zvesti delavci, med k a tenkn i naj v prvi vrsti omenimo njegovo desno roko, tajnika Borisa Roša, enega najstarejših društvenih Članov, ter pevovodjo Ivana R u p n i k a, kđ je zopet spravil zbor na umetniško višino. Ob priliki 50-letnioe vodijo »Slavca« poleg Imenovanih se Ruža R o i e v a, Brna Blzja&ova, JuMj Semrl, Mirko B e r g i n c, Rudolf Brus, Dodovik Logar, Ivan Boilft, Jože Bučar, Srečko Zupančič iti Milan P e r 1 e s.
Za avojo 50letnioo je izdal »Slavec« krasno apominsiko brošuro, opremljeno s slikami Nj. Vel. kralja Aleksandra kot pokrovitelja prireditve, častnega predsednika Ivana Dražila ter častnega predsedstva, ki bo med njimi minister dr. Ft. Novak, prosvetni minister dr. Dija šn-menković, minister n. r. dr. Albert Kra-mer, minister n. r. Ivan Pucelj, poljski poalaruik dr. Schwarzenburg-Gunther, češkoslovaški poslanik dr. Pavel TVellner, bolgarski poslanik dr. Ivan Kjoseivanov, ban dravske banovine dr. Marušič, divizijski general Vladimir Cukavac, šfkof dr.
Gregorij Rozman, dvorna dama ga. Fra-nja Tavčarjeva, mestni župan dr. Dttnko Puc, senator dr. Vladimir Ravnihai* tei ravnatelj konservatorija v pok. Matej Habad. Brošura prinaša podrobno v«o »Slavcevo« zgodovino, njegovo ustanovitev, proslavo 251etnice, delo »Slaves« od leta 1909 do 1934. zanimivosti z izleta v Prago ter raane važnejše dogodke ki čustvenega življenja, vse opremijetto b slika ni: Ln njegovimi zaslužni:r.-. delavci. Za brošuro, ki jo je vzorno uredil VIliko Boje. vnet »Slavcev* delavec in ki nam tudi v tehničnem pogledu dela čast, sta prispevala članke tudi pevovodja Rtnonflc in  -     >edork  inž. Krainer.
Pevovodja Ivan Rupnik
.avcu«, ki je pol stoletja stal kot buden čuvar in klicar našega naroda, ki je širil našo kulturo in lepoto slovenske pesmi, k njegovemu jubileju tudi naše iskrene čestitke z željo, da bi dosegla jubilejna proslava čim večji uspeh.
Proslava 2$ letnice
trboveljskega Sokola
Združena bo z razvitjem naraščajskega prapora, ki bo razvit na binkoštni ponedeljek
Trbovlje, 18. maja. Krvavi septemberski dogodki leta 1906 v Ljubljani, ko so padle prve žrtve v borbi za našo narodno svobodo, so živo odjeknili tudi v srcih narodno zavednih Tr-boveljčanov. Kri, ki je takrat brizgnila po tlaku ljubljanskih ulic, naj bi bila v svarilo našemu tlačenemu narodu, da si ne drzne zahtevati svojih narodnih pravic in
brate Bigmana, Močnika, Volkerja in Er-zeničnika v telovadnico celjskega Sokola, kjer so se izvežbali za prve vaditelje. Se isto leto je prevzel mesto načelnika brat Kužnik IVominik, ki je z največjim uspehom, vztrajnostjo in požrtvovalnostjo vršil to funkcijo preko 20 let.
L>ruštvo se je nenavadno hitro razvijalo in napredovalo. Ze 3 leta po ustanovitvi,
trboveljski Sokol L 1909.
svobode. Toda avstrijski trinogi so s tem nasiljem dosegli baš nasprotno. Vihar ogorčenja je zajel ves narod, ki je spoznal, da hočejo tlačitelji zgraditi most germanizacije preko njegovih trupel do slovanske Adrije. Kakor drugod v slovenskih mestih in trgih, so Nemci tudi v slovenskih Trbovljah gradili močan steber za ta most. Ogromna večina prebivalstva je bila odločno slovenska, toda žal odvisna od rudarskega podjetja, ki je bilo takrat še popolnoma v nemških rokah. Zato je bilo nacionalno delo v takih razmerah silno težko, ker se je vsakdo izpostavljal nevarnosti, da bo bodisi ob službo, ali pa, kar je bilo še bolj verjetno — prišel v zapor.
Po septemberskih dogodkih leta 1909 pa so zadrhtela srca mnogih narodnih borcev tudi v tukajšnjem revirju, kajti čutili so, da je obramba naroda brez močne nacio-nalno-borbene organizacije, ki bi zajezila val germanizacije, brezuspešna. Zato, so se že 19. novembra 1908 sestali v gostilni Počivavšek trgovec Dežman Franc. Počivavšek Anton, Goropevšek Jože, trgovec Kramer Ivan, poduradnik Letnik Jože in Feštajn Franc. učitelj Plavšak Robert, uradnik Bratovske skladnice Režun Karol, učitelj Omerzu Karol, učitelj Moli Oskar in Velkavrh Josip, odvetnik dr. Dimnik Ivan, krojača Pinterič Xiko in Pungerčar Franjo, učitelj Kuhar Anton in Gustav Vodušek ml., rudn. paznik Vaglav Juro in trg. sotrudnik Rupnik Drago. Temu sestanku je prisostvoval tudi starosta celjskega Sokola br. Smrtnik Josip. Izvoljen je bil pripravljalni odbor, ki je že 28. februarja 1909 sklical ustanovni občni rbor, katerega se je udeležil tudi br. dr. Sernec Gvidon iz Celja, ki je pohvalil delavnost najmlajšega društva ter ga vzpodbudil k nadaljnji vztrajni borbi. Prvemu odboru je bil starosta Počivavšek Anton, podsta-rosta Goropevšek Jože. načelnik Plavšak Robert, tajnik Velkaverh Jože, zapisnikar Naglav Jurij, blagajnik Režun Karol, njegov namestnik Moli Josip, gospodar Letnik Jože, odborniki na so bili Kramer Ivan (oče ministra dr. Kramerja), Erzeničnik Leopold, Urbančič Anton, ter namestnika Pinterič Niko in Kanižer France. Takrat je štelo društvo 64 članov, od katerih je
30 telovadilo. Ze 9. septembra 1909 je priredilo mlado društvo prvo javno telovadbo, ki je slovensko prebivalstvo v revirju silno navdušila. Društvo je vadilo v dvorani Forte, ki jo bila takrat edina večja dvorana v Trbovljah. Spočetka so bile težkoče radi pomanjkanja izvežbanih vaditeljev, vendar sta pa požrtvovalno pomagala brata dr. Pestotnik in Slapničar, ki sta hodila iz Ljubljane vadit trboveljske Sokole, pozneje pa je poslalo društvo
t. j. leta 1912, je razvilo prapor, kateremu je kumovala Anica Kramerjeva, sestra ministra dr. Alberta Kramerja. S krvavim letom 1914 se je pričela tudi križeva pot trboveljskega Sokola. Avstrijska oblastva so pričela preganjati najodločnejše in naj-borbenejše brate. Izlet v «ušah. katerega se je udeležil Sokol po bratih Goropev-šku. Kužniku in Osetu je bil usoden tudi za trboveljskega Sokola, kajti politična oblast je zabranila njegovo delovanje. Gostilničar brat Forte je moral odpovedati Sokolu telovadne prostore. Ker Sokol drugih prostorov ni imel in si tudi nihče ni upal ga vzeti pod steho, je ležalo telovadno orodje dolge mesece na prostem, dokler ga nista brat Kužnik in Biglez skrivaj spravila k bratu Goropevšku, ki ga je skrbno spravil. Med vojno so prišli za trboveljskega Sokola najtežji časi, kajti, kakor redkokje, je v Trbovljah bujno cvetelo ovaduštvo, katerega žrtve so postali brat Goropevšek. Oset in Laibacher, ki so bili aretirani radi srbofilskega in vseslo-vanskega delovanja, istotako tudi sestra Rezi Stenovčeva, ki so jo obdolževali zvez z brati Rusi. Premoženje Sokola je bilo iz previdnosti predpisano na posamezne brate, da se tako reši pred zaplembo po oblasti, po vojni pa je bilo zopet vrnjeno društvu.
Ko je zasijala svoboda našemu narodu, je oživelo tudi delovanje trboveljskega Sokola. Vrste Sokola so se po preobratu močno gostile, zato je bilo treba misliti na lasten dom. Pet let po preobratu se je sestal prvič gradbeni odbor trboveljskega Sokola, ki so ga tvorili br. inž. Loskot, inž. Hamrla, inž. Homan, Goropevšek, Letnik, Kos, Sušnik, Volčanšek, Moli Jože in Remic. Br. Dežman je dal brezplačno zemljišče, vredno najmanj 250.000 Din. Začelo se je žilavo in požrtvovalno delo funkcijonarjev in članstva, ki so zgradili dom, vreden nad 1 miljon dinarjev. Otvoritev doma leta 1925 je bila velika manifestacija sokolske ideje v trboveljskem revirju. Sedaj se js Sokol šele prav razmahnil v svojem delovanju. Novi sokolski dom je postal pravo žarišče narodne kulture in proavete. Sokol pa se je zadnja leta, ko pritiska krira kakor mora na naše bedno delovno ljudstvo, z vsemi silami
posvetil tudi socijalnemu delu, lajšanju bede med bednimi brati in sestrami, četudi niso članice velike sokolske družine. Uspešno in prek oris tn o narodno kulturno
in prosvetno delo, zlasti pa socijalno udejstvovanje v zadnjih letih je vzbudilo med najširšimi delovnimi množicami vsestransko zaupanja v plemenito idejo so-kolskega bratstva, ker le tako si lahko razlagamo dejstvo, da šteje danes društvo že preko 500 članov in članic, od katere-
ga števila je velika večina delavskega stanu, razen tega pa vežba v sokolskih vistah tudi preko 1500 sokolske dece in naraščaja. Tako številčno, kakor organi-zatorično je danes trboveljski Sokol ena najvzornejše ustrojenih organizacij v dolini, kajti društvo ima lastno godbo na pihala in orkester, prosvetni odsek, gospodarski odsek, mladinski prosvetni odbor, lutkovni oder, jezdni, smučarski odsek in dramo, ki ji je dovoljen naziv so-kolskega gledališča. Vsi odseki marljivo in požrtvovalno delujejo, ker bi bilo sicer podrobno delo v enem odboru spričo tolikega   razmaha   društva nemogoče.
Kot že omenjeno, je bil prvi starosta trboveljskega Sokola prerano umrli Počivavšek Anton, njemu pa so sledili br. Goropevšek Jofef, Letnik Jožef, Sušnik Mirko in temu sedanji starosta Pleskovič Rudolf, ki so s svojim umnim, vzornim in požrtvovalnim vodstvom vsi pripomogli, da lahko Sokol Trbovlje ob svoji 251et-nici z največjim ponosom zre nazaj v svojo z lavorikami, toda tudi s trnjem ovito preteklost Tuboveljskemu Sokolu ob srebrnem jubileju iz srca čestitamo z iskreno željo, da bi i v bodoče korakal po začrtani poti v čast slovanskega sokol-stva ter v srečo naroda in velike Jugoslavije.  Sokolu Trbovlje »Zdravo«!
s
Spored proslave sokolskih mladinskih dni. Sokol Trbovlje priredi v okviru proslave društvene 251etnice v dneh 19., 20. in 21. maja (ob binkoštnih praznikih) mladinske dni z naslednjim sporedom: V soboto 19. t. m. ob 20. mladinska akademija s telovadnim nastopom mladine, mladinsko igro s petjem in godbo ter petjem mladinskega zboia »Trboveljski slavček«. — V nedeljo 20. t. m. dopoldne in popoldne lahkoatletske tekme moškega in ženskega naraščaja in moške dece sokolskih društev spodnje posavskega okrožja na letnem telovadišču za Sokolskim domom. — V ponedeljek 21. t. m. ob pol 3. popoldne razvitje naraščajskega prapora in javen telovadni nastop sokolske mladine.
trg
Ljubljana, 19. maja. živilski trg je bil danes prediprazoiičen, z vsemi dobrotami je bil izredno dobro založen. Vendar se je pozualo na zele-njadnem trgu, kjer prodajajo zelenjavo kmetice, da je trg tudi na Sv. Jakoba trgu. Tudi na novem trgu je bilo vsega dovolj, vendar se lometice tega trga še vedno rzogi'bJjejo. Tako bi bilo na nJem lahko več perutnine, ki hrt io kmetice tudi tam lažje prodale. Na starem perutnmsketm trgu je bil naval, izredno mmogo je biJo piščancev.
Na sadnem trgu je čedalje več domačih črešenj, zato so se pocenile tudi uvožene, ki so zdaj že precej lepe po 6 Din. Danes je bilo tudi prvič mnogo rdečih jagod, kri so pa še vseeno drage, liter 12 Din. Jurč/kov še ni mnogo, ker po dežju še ni bilo dovolj toplo vreme. Prodajajo jih na merico po 5 do 6 Din. Ljudje zelo kupujejo črešnje.
Uvoženo sočivje se je zopet nekoliku pocenilo. Grah bo najbrž kmalu še cenejši, ker so danes že prodajali domačega po 4 Din kg. Uvoženi je v splošnem po 5 Din če-z noč se je tudi pocenil stročji fižol, ki je adaj že po 8 Din. Tudi peso prodajajo po 8 Din. Najcenejše kumare so po 10 Din kg. Najlepše artičoke prodajajo po 2 Din komad.
Trnovčanke so napravile pravi dum-plng z zelenjavo, toliko je je na trgu. Prostor, ki je določen za prodajo trnovske zelenjave je bil danes pretesen. Trnovska salata se zdaj lahko kosa z vsako uvoženo po ceni in kvalitet.i. Glavna-to prodajajo po dve, tri lepi glavi za dinar. Spinačo. in sicer zelo lepo, prodajajo v velikih mericah po dinarju.
Gospodinje so se danes precej mudile na perutninskem trgu, kjer so se slasti zanimale za pčščance, da bodo jutri s tem večjim ponosom pogrnile mize. Piščanci se jim še vedno ne zde poceni. Danes so jih prodajali po 30 do 35 Din par. Cene zaklane perutnine so se ustalile. Danes so se gospodinje nekoliko bolj zalagale z njo. Gosi so sekane po 20 Din kg. cele pa ipo IS Din.
Na vsem trgu se je danes pozinalo, da smo pred dvema praznikoma, gospodinje so se s posebno vnemo zalagale z vsem, kar mora priti o praznikih na mizo, da bomo dostojno praznovali.
Proračun stiske občine
Stična, 18. maja.
Občinski odbor je razpravljal na svoji zadnji seji 13. t. m. o proračunu nove občine Stična za 1. 1934/35. Predvideni proračun znaša 110.285 Din in so posamezne postavke proračuna naslednje: osebni izdatki 11.900 Din. Od teh odpade za predsednika občine 2400 Din, za tajnika 3600 Din, blagajnika 800 Din, služitelja 2400 Din, ostalo za krojača in babico. V tem delu proračuna je važna postavka plača tajniku, ki znaša po tem proračunu 300 Din mesečno. Predvidena plača je zelo nizka, ako upoatevarno, da se je stiska občina po novem obč. zakonu teritorijalno in številčno zelo povečala in da bo delo za enega tajnika zelo naporno. Izdatki za vse stroke službe (papir, kurjava itd.) so prora-čunani na 3546 Din. Procveta: osnovna narodna šola v Stični 18048 Din, na Muljavi (Polje) 9O0O Din, v Javorju 6470 Din, v fit. Vidu 1014 Din. Gradbeni stroški: vzdrževanje in popravilo cest 15.000 Din, mostov 2000 Din, regruiacija potokov 2000 Din; za zgradbo nove občinske ceste v Metnaj in preko Metnaja v Debeče je v proračunu malenkostna postavka 5000 Din. TJpoćtevati pa je treba, da bo nova obč. cesta ne samo velikega pomena za ob oesti ležeče vasi Mekine, Metnaj L dr., temveč bo tudi velikega krajevnega pomena za vso dolino, ker bo v dog-lednem času cesta vezala Stično z Litijo. — Prispevek obč. kmetijskemu skladu 7400 Din. Postavka za socialno skrbstvo in ubožni sklad znada tudi prav malenkostno vsoto 10.830 Din, kar najbrž ne bo zadostovalo za nujne podpore revežem, ki jih v občini ni malo. Prispevek za 8^aa. čete v Metnaju, Stični in na Muljavi vsaki po 20O0 Din.
Celokupni razhodki znašajo 110-285 Din, ki bodo kriti s naslednjimi dohodki; občinska doklada na vse državne neposredne davke 60%, t- j. 64.291 Din (od skupnega predpis. 107.153 Din). Občinska trošarina: vino po 1 Din od litra, pivo po 0.50 Din, alkohol, žganje, špirit po 5 Din, od goveda in prašičev po 10 Din od glave. Prora-
čunane so občinske takse za prostovoljno dražbo nepremičnin po 1%, za ogled stavbe 100 Din za stavbno dovoljenje 100 Din, tehtnlna po 2 Din. Odkupnina za osebno delo je določena na 15 Din dnevno. Lov 1500 Din. Proračunani so še nekateri manjši dohodki.
Iz proračuna je razv^§ino, da je občinski odbor v svrho varčevanja skrčil in določil posamezne postavke na mimmum. V proračunu pogrezamo prispevek Sokol-skemu društvu, prispevek za pospeševanje tujskega prometa ter olepšavo krajev in ohranitev spomenikov, pri čemer naj omenimo, da je v načrtu postavitev spomenika Jurčiču in bi bilo zelo nujno, da bi občina prispevala letno določeni znesek < vsaj 500 Din), ker spada tovrsyio skrbstvo in zanimanje tudi prav za^prav v njeno področje.
ZVOČNI  KUNO  »SOKOLSKI JK»l<
V ŠIŠKI. — Telefon 33-87
Magda Sohnelder,' \V1Uy Forst
v veleopereti
Ne poznam, a ljubim Te
Režija: Geza Rolvarv Predstave: v sobotoaob ^7. in Va9.( v nedeljo ob 3., 5., 77 in 9., v ponedeljek ob i^7. in M>9.. uri zvečer Dopolnilo nov rvočnl tednik Pride! * SCAMPOLO
Anton Pogačnik 60 letnik
Lonbljana, 19. maja. Na bimkošrtmi ponedeljek praznuje v Podinartu svojo 60Je*tmi<v> fsien naših najbolj znanih goremjisVih gos»podarjev in najbolj zas-hižinih delavcev za naprsno stvar, zato pa moTanx> i njim sezmantiti tudi našo širšo javmost, saj si je čp*titfke javnosti tudi zasiužll s trdim delom, bistrim  razornom  m vedno  dobrim srcem.
Lesn.i industrijalec Anton Pogačnik v Podmartu Je Ml roj**n dne 21. majmika pred 60 leti na prelepi Doforavi, kjer Je že njegov oče Simen imel slovito vinsko trgovino. Komaj 16 let je bil Tone star, ko je po očetovi smrti Ss prevzel »krb za posestvo in vinsko "^goviiio, njegovo ime so pa imenovali po vsej Sloveniji, ko so SGtetaega Amtana Pogačnika izvolili za župana, da je poetal najmlajši župan v d*eželi. Iz podjetnega, za izobrazbo in naipredok stremečega fBnta, je postal pravi možati gorenjski žu^an, M je z vzorno neseh:čni<.sr.jo voiil o':čjno polnih 38 let, nato mu je pa zraslo delo če', glavo in je težko čast prostovoljno odložil na druga raniPria. L. 1899 se je proselil z Do brave v Podnart na posestvo, ki ga J« AobU no svojem očetu in je takoj šel tn-di v Naklo v starodavno Španovo hišo po zalo Mioiko, kri odslej kot vz-^ledna gospodinja in mati gospodinji na ugledni Po-eačnikmii domačiji v Podnartu ter z največjo gostoljubnostjo ljubeanivo s.prejeana goste iz vse države. Po preselitvi v Podnart se je žnipam Pog-nčmifk kmalu lntfl trgovine z lesom ln se kot dober g<iepodar ter pošten strokovnjak kmnalu uveljavil Po vsej bližnji hi dal* okolici ter tudi v (inozemstvu. Ze pre^JO leti je ustanovil Kmetsko hranikni^fc in posojilnico v Podnartu, ki deluje na kmetsko-izadružini podlagi in izkazuje ie :udi prav lepe rezerve, kar pač najlepšo dokazuje, da je današnji jubilant voiil vsej okolici koristni zavod vztrajno in nesebično, saj mu je tudi ves čas načelnii: in takorekoč tudi tajnilk in blagajni* T. eni osebi. Težfka je bila doba svetovne ^Ajne, ko je svojim občanom pomagal z nasveti in z odprto roko ter mnogokatere^a rešil vojaške suknje, osamljene družice vojakov pa lakote, čeprav je vedel sa vedno veljavni (pregovor, da je dobrota »irota. kar danes tudi izkuša v le preveliki meri namostu hvaležnosti. Naš JaMMbt je bil pa todi vedno neoporečen Ln odločen nacionalist ter je med drugim ustanovil tudi Sokola, ki mu je nadvse skrben starosta. Kanalu je spoznal tudi pomen tujskega prometa, /podrl srvojo domačiijo in zgrradil najpri-kupnejši m najmodernejši hotel, ki je vedno poin zadovoljnih ^toviščarjev iz vse države. Za svoje delo v javno korist je dobil tudi (priznanje na najvišjem mestu z redom Sv. Save Ln Jugoslovanske krone.
Svojo hčerko M aro in svoje tri sinove je poslal na jiajrazličsnejse domače šole tn tudi na 5ole in ape<*iarae zavode v Avstrijo, Cehoslovaško, yt»mčrJop Italijo in Francijo ter ne doLj^. popotovanja po svetu, da »o danes pripravljeni na najtežje naloge mednarodnega gospodarstva, ko sta se Ciril in Anton posvetila trgovini, dr. Inc. Metod je .?a kemik in spe cialist za olja, ki nam -bo obogatil na*o industrijo. Sfcn Ciril j«, že prevzel de! skrbi svojega očeta na svoja šiToka ple ča in Že vodi nadionateo gibanje v vsej okotici, a največje veselje mu je napravila hčerka Mara, soproga manega voditelja JS in generalnega' tajnika TPD g Josipa Pogačnika, ko rnu je pred petim-letJl natan/ko za njegov' rojstni dan poklonila prvega vnndka JoSka. Ta bistr na«ajivee*k je jubilantu največja sreča, ki naj se mm v ljubezni družine ln v hvalež
nem spoštovanju veeh domaofcnov ln okoličanov z vseh strani smehlja do najskrajnejših, mej vedno delavnega ž i vi jem j n z  najslajšem sadom!
---%-
Radovednost.
— Zakaj stoji Jurček pred zrcalom in miži?
— Videti hoče, kaksien je ▼ spanju.
Sli rs 4,
»6LOTIN8KI NAROD«, dat 19. maja 1994
113
DANES PREMIERA operete, ki bo očarala in navdušila vso Ljubljano!
VESELI SVATJE
Opereta sladkih popevk, čarobnega petja, veselih dovtipov in edinstvene zabave. — Vse v prekrasni naravi.
V glavni vlogi:
HANSI NIESE
v svoji najboljfii vlogi.
EIse E Is ter, Hans Junkermann, CKkar   S ima,        Bose Stradner.
Predstave danes ob 4., 7% ln        — za praznike ob 3., 5., 7^4 in 9%, url »večer
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24 Telefon 21-24
DNEVNE VESTI
— Zavarovanje delavcev in nameščencev v marcu. V marcu je bilo zavarovanih pri okrožnih uradih STJZOR-a 523.070. V primeri s februarjem je naraslo število zavarovanih delavcev in nameščencev za 28.019, v primeri z marcem lanskega leta pa za 26.504. Največji absolutni porast izkazuje OUZD v Zagrebu (3937), v Banja-luki (3647), v Ljubljani (3312), v Tuzli (3166) in v Osijeku (2843). Nazadovalo je število zavarovancev samo na področju OUZD v Skoplju za 3677 in v Dubrovniku za 715. Od privatno društvenih bolniških blagajn izkazuje zagrebški Merkur 607 zavarovancev manj. druge blagajne pa izkazujejo porast. Celokupna zavarovana mezda je ostala skoraj neizpremenjena in je znašala 292.50 milijonov Din.
— Pred skupščino Zveze nabuvljaJnih zadrug. V Sarajevu je bila včeraj pred-konferenca glavne letne skupščine Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev iz vse države. Skupščini bo prisostvovalo okrog 200 delegatov. Glavna skupščina je bila otvorjena danes dopoldne. Savez nabavljalnih zadrug- državnih uslužbencev šteje okrog 104.000 članov, včlanjenih v 1S7 zadrugah. Na železničarske zadruge odpade 40' > članov.
—. Slovenska Matica objavlja: Letošnje redne publikacije so dotiskane. Poverjenikom, ki knjige že naročili, jih bomo začeli razpošiljati takoj po binkoŠtih. Ljubljanski člani jih lahko dvignejo osebno v Matični pisarni (Kongresni trg 7) od četrtka 24. t. m. dalje vsak delavnik med uradnimi urami (od 9.—12. dopoldne in od 4. do 6. popoldne). Novi člani lahko še vedno pristopajo, člani so za članarino 50 Din deležni 1p!ots treh knjie, ki obsetrajo skupno 1025 strani, in sicer: III. dol Tolstega romana »Vojna in mire v Levstikovem prevodu, IV. (zaključni) del istega romana in Sovretov prevod    Dnevnika cesarja Marka Aorelija«.
— Bolgarski zdravniki na poti v Ljubljano. Po prisrčnem sprejemu in kratkem bivanju v Sarajevu so se odpeljali bolgar-ski zdravniki včeraj zjutraj v Zagreb, odkoder odpotujejo v Ljubljano. Celje in To-polšico, potem se pa vrnejo preko Beograda v Sofijo.
— Binkodtn] izleti »Jadranske plovidbe«. Na binkoštno nedeljo in ponedeljek priredi »Jadranska plovidba« več izletov po morju. Jutri ob 7.30 odpelje luksuzni parnik Ljubljana« izletnike do Raba. Ustavi so v Kraljevici. Crikvenici, Selcih, Novem. S?nju in Baski. Isto pot ubere v ponedeljek zjutraj parnik >Trigiav«. Parnik >Piav3: odpelje jutri zjutraj ob 8. s Sušaka v Omišalj, Malinsko, Krk in Aleksandrovo. Na binkoštni ponedeljek bo v Omišlju tradfcijonalna narodna in cerkvena svečanost, ki bo privabila izletnike iz vsega Hrvatskega Primorja. Izletniški Vlaki iz Zagreba in Ljubljane imajo zvezo z izletniškimi parniki.
— Kongres naših esporantistov. Za binkoštne praznike se zbero v Koprivnici naši esperantisti na svojem VTI. kongresu. Svečana otvoritev kongresa bo jutri ob 10., končan bo pa kongres v ponedeljek popoldne. Kongresni odbor je že včeraj prejel prve pozdrave iz inozemstva, in sicer od francoske, angleške, nizozemske in bolgarske esperantske zveze.
— Angleški letalci v Zagrebu. Danes proti večeru prileti v Zagreb s petimi aeroplani skupina angleških letalcev pod vodstvom angleškega narodnega poslanca Lindsav Kverarda, podpredsednika angleškega kraljevskega Aerokluba ln častnega člana našega Aerokluba. Angleški letalci so na poletu po Evropi, od 27. do 28. t. m. posetijo London, Berlin, Prago, Zagreb, Borovo, kjer bodo prisostvovali jutri velikemu letalskemu mitingu, dalje Beograd, Saizburg, Dunaj, Benetke, Cannes. Madrid in Biaritz
— Izlet naših gospodarjev na Poljsko. Od 9. do 20. junija prirede naši gospodarji izlet na Poljsko, kjer posetijo Katovice, Poznanj. Gdinjo, Varšavo in Krakov. Stroški potovanja bodo znašali za II. razred 3000 Din  za m. razred pa 2500 Din.
— GršUi marmor za MeStrovicevo Sfingo. V splitsko pristanišče so pripeljali ogromen blok grškega marmorja, iz katerega bo izklesana Meštrovičeva sfinga za kraljev dvor na Dedinju.
— O mednarodni fotografski razstavi v Ljubljani priobčuje v današnji številki zagrebškega »Jutarnega lista« g. Avgust Frajtič obširen, zelo laskavo pisan članek, ki ga zaključuje z najprisrčnejšimi čestitkami ljubljanskemu Fotoklubu k uspehu in z zahvalo za nesebičen trud.
— Iz »Službenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 40 z dne 19. t. m. objavlja uredbi o organizaciji poštno telegrafsko telefonske službe in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934.
_ Nalezljive bolestni v dravski banovini. Od 1. do 7. t. m. je bilo v dravski banovini 24 primerov škrlatinke, 77 ošpic (smrten 1), 79 davice, 18 šena, 22 vnetja pri ušesne slinovke, 5 tifuznih bolezni, 5 otročične vročice. 4 krčevite odrevenelosti ter po 1 griže, nalezljivega vnetja možganov in otrpnjenja tilnika.
— Nas »Lojze« na leUUkskem mitingu v Borovu. V Borovu priredi tvornica Bat«, z* binkoeti velik mednarodni letalski miting. Mitinga se udeležita tudi naš pilot Cofamr in inž. Kuhelj, ki sta danes ob 11. startala na ljubljanskem aerodromu. »Lojse« bo tekmoval v akrobacijah in v bralni,
— Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da m proglase za mrtve posestnik v Krški ▼asi France Tolar, delavec v Rihpovcu Ja-nss Kupaočlč, posestnik v Vodenicah Josip f valj. posestnik v Banja Loki Jožef Klun, Frmaftlska CrtaJttč nt št. Jerneja, posestnik t VThpoljn Anton Kavsek, bivši dimnikarski pomočnik iz Občic Ivan Krake r,
delavec iz Kukovega Ivan Eppich, posestnik v Mozlju Henrik Lackner, delavec v Dolenjem Vrhpolju Janez Tročtnar in posestnik v Nemški Loki Ivan šute. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega bivši posestnik v Ravnah Valentin Ramsak, okrožno sodišče v Mariboru pa za poljedelca v Vel. Dolencih Karla šlebiča.
— Ameriške novice. V No. Randallu, država Ohio, se je nedavno pripetila huda nesreča, katere žrtev je postala Slovenka Sigmundova. V hlevu na farmi je nastal ogenj, ki ga je ženica skušala pogasiti, a se ji je vnela obleka. Zadobila je tako hude opekline, aa jim je kmalu v bolnici podlegla Pokojna je bila stara 56 let, doma je bila iz Mirne peči na Dolenjskem. — V Pittsburghu sta umrla Frančiška Volk-Tomšičeva in Josip Trebeč. — 13. marca so v Condersportu pokopali Matijo Pluta. Pokojni je bil star 45 let, doma je bil iz Ručetne vasi pri Črnomlju. Zapustil je ženo, dva sina in dve hčerki, v starem kraju pa žaluje za njim mati.
— Nov grob. Ugledno Blagnetovo rodbino v Kranju je zadel hud udarec. Neizprosna smrt ji je ugrabila včeraj v cvetu dekliške mladosti hčerko M a r o, ki jo polože jutri ob 15. na farnem pokopališču v Kranju k večnemu počitku. Bodi ji lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, spremenljivo in toplejše vreme. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 27, v Sarajevu in Splitu 22, v Zagrebu in Skoplju 21, v Ljubljani 17.6, v Mariboru 15.7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.4, temperatura je znašala 13.
— Nesreče. Anton Podlesnik, 20-letm delavec iz Trbovelj, je kopal temelje za novo zgradbo. Med kopanjem ga je zasula plast zemlje in je dobil nevarne notranje poškodbe. — France šmid, delavec pri mz. Dedku v Ljubljani, je padel včeraj z zidarskega odra in se občutno poškodoval na glavi. Ko je 19-letni hlapec Jurij Jereb po šmartinski cesti vozil gramoz, se je nanj zvrnila truga in mu zlomila levo nogo. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnici.
— Strahovito neurje nad Mostarom. V
četrtek ponoči je divjalo nad Mostarom strahovito neurje. Najprej je prihrumel silen vihar, potem se je pa vlila med grmenjem in treskanjem huda ploha, železniško progo za mestom je zasulo s peskom in kamenjem, tako da je promet nekaj časa počival.
— Obesil se je. V Privlači blizu Vinkovce v se je obesil v sredo 70-letni drvar Mihajlo Molnar. V smrt ga je pognala beda.
Radio therma Laško
ja^a, ienakib tw>!«.oL, xrterio*ki-e«ro4e, ini-iMijtj krrm?-jra tlflka itd. Odprto ekozi tw teto. — V prede-eaoot UlHbUM cen«! Pavšalna penzija za 10 dal 600 Dio, ia 20 dni 1100 Din. V [«vše.nj penziji ye vraiuiiMO: hran« in »anovfta;«. dnevno po mu> kope'., ena a!č dve tdmvniški preiskavi vn v»*> tjkee. — Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča. 4568
Iz Lf^Mfane
—lj Obi*»k mednarodne fotografske razstave ni prav nič opešal od prvih dni, temveč je še vsak dan večji, ker vsak obiskovalec s svojo hvalo dela reklamo zanjo med svojimi znanci. Prav hvalevredno je pa tudi, da na razstavo prihaja vsak dan več šo! in je bilo med njimi tudi že nekaj Sol z dežele. Kako so dijaki in tudi profesorji navdušeni za razstavo, nam pa najlepše dokazuje, da dijaki ostajajo po celo popoldne in da pridejo tudi po večkrat gledat lepe in poučne slike. Tudi več organizacij je bilo že na razstavi in samo včeraj sta si jo ogledala Zveza gospodinj ter Esperantski klub, ki so ga člani Foto-kluba sprejeli z največjim veseljem, saj ima tudi Esperantski klub za foto-razsta-vo prav velike zasluge, ko je pomagal pri pripravah in delal med esperantisti po vseh delih sveta propagando zanjo. Tudi tuji listi objavljajo o razstavi večja in vseskozi zelo pohvalna poročila, skoraj na celi strani ie pa v sredo prinesel zagrebški »Morgenblatt« nad vse laskavo kritiko znanega strokovnjaka dr. Milana Brichte.
—lj Originalnega *v. Florijana občudujejo ljudje v Izložbenem oknu Tiskovne zadruge na diplomi, ki z njo izpričuje barjansko gasilsko društvo izvolitev ministra g. dr. Kramerja za svojega častnega člana. Naš znani grafik Elko Justin je pravilno posnel starinsko listino, saj vendar diplome niso slike, temveč listine, in tej listini po starih vzorih priložil tudi sliko, vse skupaj pa dal v mapo. Tudi črke imajo starinski karakter ter je stran s tekstom opremljena s fantazijskim grbom, ki ga je menda avtor sam podelil Barja-nom. Na starodavne čase spominja tudi slika barjanskega mostišča in izmed mostiščarjev je slikar vzel tudi patrona gasilcev sv. Florijana. Prav pračloveško Je močan in krepak in je naslikan brez obligatne golide, saj Je na Barju vode itak preveč. Edino zastavica z gorečo cerkvijo spominja na šibo ognja, zlasti originalno je pa to, da umetnik budnega varuha pred ognjem ni naslikal kakor milostnega pro-tektorja, temveč kot pomočnika gasilcev, ki kliče na pomoč požrtvovalne gasilce in asekuranco. Prav to, da je diploma značilna za darovalce in je takorekoč narejena v njihovem slogu, je njena največja odlika ter dokazuje pravilno razumevanje umetnika za take naloge.
—H Uprara Hubsdov« šape JPS poziva vsa ljubljanska pevska društva, da se sigurno udeleie podoknic ki se bodo pele nocoj kraljevemu zastopniku in Ivanu D raži-1j, častnemu predsedniku >Slavca«. Zbirališče na &nitiakobskem t tatu točno ob 20. uri. Izvajati ae bosta skladbi A. Aljaž: Divna noč; dr. B. Ipavec: Bodi zdrava, domovina. Udeležba obvezna za vse ljubljanske molke zbore. Uprava H u ba do ve župe JP:>.
—lj Vsem ljubljanskim pevskim društvom! Jutri 20. maja ob 11. uri bo v union-ski dvorani koncert bolgarskega pevskega drjitva >Rodna pesen«. Vsa ljubljanska pevska društva nai pošljejo na ta koncert svoje zastopnike, obenem pa pozivamo, da se sama korporativno udeleže koncerte. Isto velja tudi za slavnostni koneart pevskega druttre »Slavec« jutri sveeer ob 90. uri. — Uprava Hubadove lope JPS.
SPOMIN NA BIRMO
ni samo naslov najnovejšega zvočnega filma, temveč je tudi lepa slika, ki jo Vam i »del a na binkoštne praznike XyTO ATELJE »DORIS«, palača DUNAV
—lj Posetnike gledaliških predstav na terasi hotela Tivoli opozarjamo, da j? začetek obeh predstav za binkoštno nedeljo in ponedeljek točno ob 15. uri. Blaga i na začne poslovati ob stopnišču za gradom Tivoli ob 14. Dostop na teraso le dovoljen od pol 15. Ure dalje. V slučaju neugodnega vremena predstavi na prostem odpadeta in občinstvo dobi denar sa vstopnice povrnjen. Lahko pa jih za manja za predstavi v gledališču pri dnevni blagajni, ki bo v slučaju dežja proslava od 14. ure dalje v operi. Cene sedežem za predstavi na prostem so po 25. 20. 15 in 12 Din. za stojišča po 6 Din. Dostop na teraso hotela Tivoli je dovoljen samo po glavnem tivolskem stopnišču za gradom Tivoli, ne ne z dovoznih poti levo
in desno hotela Tivoli.
—lj Brzopotezni turnir. Snočnji brzopotezni šahovski turnir za prvenstvo v maju je združil najmočnejše šahiste v Ljubljani. Udeležilo se ga je 16 igralcev, med njimi vsi, ki so se udeležili nedavno končanega glavnega turnirja. Borba je bila zelo ogorčena. Skoraj do zadnjega kola je vodil Šorli. ki ga je tik pred koncem dohitel Milan Vidmar in je odločitev padla šele v zadnjem kolu. Milan je sorlija premagal in postal prvak za mesec maj z 12 in pol točke. Drugi je bil šorli z 11 in pol, S. Longer 11, 4. in 5. Gabrovšek in Preinfalk 10 in pol, 6. Furlani 9, 7. Požar 8 in pol, 8. in 9. Ciril Vidmar in Sikošek 7 itd.
Prijatelj
boljši od vsakega drugega Vam bo najboljša slovenska revija
„NAŠA POTA"
Celoletno Din 60.-LJIBLJANA, poštni predal 114
—lj Licitacija sa asfaltiranje ostalih delov Bleiweigore ceste se bo vršila na mestnem gradbenem uradu v prihodnjih dneh in eioer dne 34. t. m. za sektor od Aleksandrove do Goeposvetske ceste, dne 29. t. m. pa za sektor od Gregorčičeve ulice do Tržaške ceste. Za slednji sektor bo to že druga licitacija, ker se Je pri prvi oglasil samo en interesent.
—lj Umrli so v Ljubljani od 11. do 17. t. m.: Jerin Ivan, 32 let. zasebni uradnik. Vič. Pibernik Marija, 34 let, žena posestnika in mesarja. Velenje 79. Jugovic Anton. 7S let. sprevodnik drž. žei v pokoju, Gučeva ulica 13-1. Kovač Jakob 77 let, železniški vpokojenec, Janševa ulica l-II. Zlatoper Jožefa. 71 let. zaeebnica. Cerkvena ulica 5. Jeglič Jakob 71 let. dninar. Vidovdanska p^sta 9. LampiČ Martin. 61 let, strokovnik drž. žel. Cerkvena ulica 21-1. Verbič Franc, 83 let. zasebnik. Mestni trg 8-III. Torkar Ivana. 57 let. delavka, Jenkova ulica 4. Škrabl Marija, obč. Mbog*. 47 let, Vidovdanska cesta 9. Ambrožič Ana, 70 let, služkinja, Napoleonov trg 7-1. — V ljubljanski bolnici so umrli: Babnik Ivana. 76 let. vdova nočnega Čuvaja. Beethovnova ulica 4. Grošelj Ana. 32 let. delavka. Mekinje 60 pri Kamniku. Kejžar P^ter. 3 leta, sin delavca. Javornik 160. SenČar Jožef. 70 let, rudar v nokoju. Selca 8. Ferjančič Jurij, 2 in pol meseca, sin tipografa. Topniška ulica 12. Roj-Sek Matilda. 4 leta. hči bajtarja. Javornik 28. Cernec Jožj. 3 mesece, sin delavke. Gajev« ulica 17. Kalar Matilda, 77 let, občinska uboga, Glince. Tržaška cesta 42. Pra-fek Dušan. 10 let, šolski učenec. Zaloška cesta 21. Jalen Cecilija. 2S let. občinska uboea. Mojstrane 70 pri Radovljici. Capuder Frančiška, 7 let, hči posestnika. Gorenje 2, obč. Lukovica pri Kamniku. Tafar Janez. 43 let. sin pose**tm*kn, VaŠča 6. obč. Cerklje, srez Kranj. Briški Matij«. 39 fet, trafikant. Bežigrad 13. Keršič Ivan. 69 let. obč. revež. Rakek 110. Hudolin Franjo. 49 let. dninar, Caber. Žagar Stanislav, 39 let, fotograf. Tržič. Glavna ulica 16.
—lj Kdo jngord. sester se topk> zehva-liuie vam vsem. ki ste o prfliki materinskega dne prispevali k omrljenfu b*de revnih mater s tem, da niste odklonili nabi-ralk. deklic in odbomic KJS. Nabrale so 5346.75 Din: vsota, ki to že znatno presega, se Je ž« nakazala rbogim prosilkam — in Še prihajajo prošnje. — Iskrena hvala tudi vsem, ki ste pripomogli, de je akademij v proslavo materinskega dne tako v moralnem in kolikortoliko todi v gmotnem pojedu I^do uspela.
—lj >Kresni veter« na ljubljanskem Gradu bo neksi izrsdneca. Prireditveni odsek »Rdečega križa« >e že določil, kje se bo kuril orjaški kres, kje bodo nameščene godbe sa promenado in godba za ptes, kje bodo nastopali pevski zbori in kfe bodo stali bifeti z iefftvinaml in piiacd.
—li Združenje artotaksifev in Uvo*c-kov naznanja cenjenemu občinstvi, botrom in botricam. da se avtoteksiji poleg glavnega stojišča Aleksandrove ceste $e nahajajo pred glavnim kolodvorom. Zvezdo. Unio-nom, magistratom in bolnico.
—li Mamice, priredite svoje otroka dre-vi ob v Delavsko zhornico. kier se vam bo pred^avil Mladinski oder društva »Tabor« z Marije Grošljeve pravljično   igro s
ZOBOZDRAVNIK - SPECIJALIST
DR. CIRIL CIRMAH
ae je vrnil 8 Studijskega potovanja In ZOPET REDNO ORDINIRA LJUBLJANA, BEETHOVNOVA ULICA ŠTEV. 15
petjem, glasbo in plesi >Dve MaričkU. Blagajna bo odprta eno uro pred predstavo. Vstopnina od 2 do 10 Din.
_lj  Fasado trinad»tropne hi&e Ljudske
posojilnice na Miklošičevi cesti bo obnovila Ljubljanska gradbena družba. Odri že stoje. Na Miklošičevi cesti eo po veČini novejše hiše še s precej dobro ohranjenimi pročelji, najbolj je pa poškodovano pročelje frančiškanske cerkve, čeprav še ni dolgo, odkar so ga obnovili.
—lj Delo v Ljubljanici }e vdiraj nekoliko zastalo zaradi dežja, predvsem izvoz materijala, vendar so pa ie izčrpali vodo iz poglobljenega dela struge, kjer so nadaljevali betoniranje dna. Dobro je. da počiva nekoliko odvažanie materij-ala, ker jj cesta na 9v. Petra nasipu zelo razvožena ter blatna, da je prav za prav zaprta tudi za osebni promet.
_lj Opozorilo birmanskim botrom. Foto-
Staut. Ljubljana, Gledališka 16, slika bir-mance po znižani oeni. Začetek slikanja ob 7. zjutraj.
—lj Vesela avatOFseina v Elitnem kinu Matici bo gotovo zelo zanimala prijatnije veselih filmov. V tem filmu nastopa slavna Hansi Niese. ki slovi kot neprekosljiva igralka v zabavnih filmih. Film je izdelan v naravi Ln nam pole^e veselih in tragikomičnih prizorov pokaže še prav zanimive ;>o-drobnosti iz življenja v letoviščnem kraji ob malem iezeru. V tem filmu je vsega dovolj. Petje, razkošna glasba, smeh. veselja, zabava, razkošje scenerije in domačnosti. Godbo za to delo je ekomponiml Robert Stolz^___
TLUSTROVAN PROSPEKT
HOTELA „JADRAN"
iz Jelše (Primorska banovina) dobite pri »PUTNIKU« in direktno cd hotela. — Cene zmerne! 1854
—lj Srečna zakonca sta slavna komika SianleV Laurel in njegov partner Oliv Har-d7. Toliko sreče je nakopičene v njiju zakonu, da ?o nudita tudi drugim, posebno onim, ki bodo danes obiskali predstavo ZKD, v kateri nastopata ta dva kot »Srečna zakonca«. Opozariamo cenj-eno občinstvo, da ee bo v ponedeljek predstava vršila v zvočnem kinu >Dvor« ob 11. uri dopoldne, kjer je dvorana Elitnega kina Matice za ta dan zasedena z slavnostno zborovanje pevskega društva >Slavee«. Komur ie do vesele zabave in prisrčnega smeha, naj ne zamudi predstav. Cene običajne. Današnja predstava ob 14.30.
—lj Obleke kemično Čisti Šimenc, Kolodvorska 8.
_lj  Botre  in  botrice    opozarjamo ra
predstave pod milim nebom na oba bin-koMna praznika. Najlepše razvedrilo nudijo birmancem s tem. ako iih peljejo h gledališkim predstavam popoldne na teraso hotela Tivoli, zvečer pa na Kongresni trg. — Vstopnina ie nizka, užitek lep. Zato z bir-manci h gledališkim predstavam in ne v gostilne.
—lj žrtve pretepov ln napadov. Ko »e
je v četrtek okrog 22. vračala 22-letna za-sebnica Minka G. domov, Ji je prišel naproti neki moški, ki -k> je brez povoda pretepel in jo poškodoval po vsem telesu. Morala je v bolnico kakor tudi 70-letna Katarina Pavčnikova. žena prevžitkarja, ki jo je mož med prepirom tako močno treščil ob tla, da je zadobila notranje poškodbe.
Prosvetni tečaj škofjeloškega Sokola
»Manj članstva, a to dobro,« je ge^lo, ki vodi društveno upravo škofjeloškega Sokola pri sprejemanju novo priglasajo^ih se bratov in sester. Dosedanji zluistva «o namreč pokazala, da je neobhodno potrebno, seznaniti sokolsko članstvo že takoj pri vstopu z nalogami, ki jih zahteva sokolska organizacija. Vprav zato pa prireja prosvetni odsek Sokola, ki ga vodi letos br. Sovre, od časa do časa prosvetna tečaje, ki so se še vsi prav dobro obnesli. Zadnji prosvetni tečaj se je vršil zadnje tri tedne, ia" ključen pa je bil danes. K prosvetnemu tečaju so bili pozvani vsi. ki i ote biti sprejeti na novo v Sokola. Pri javi jencem, ki se udeležujejo tečaja le sem in tja, se more poskušnja doba podaljšati, onim pa. *i te predavanj sploh ne udeležujejo se vstop v društvo odkloni. Resnici na ljubo moramo priznati, da so pokazali 'etošnji novine mnoge dobre volje, čeprav bi bila udeležba na predavanjih lahko še lepša.
V prosvetnem tečaju so bile obdelane mnoae snovi, koristne in važne za vsakega Sokola. Br. Rudolf Horvat je govori o sokolski zgodovini, br. Janko Potočnik o zgodovini župe Kranj in zgodovini škoiie-loškega Sokola, br. Karel Sovre o sokol-skem bratstvu in br. Vojteh Debeljak o sokolskih načelih. Predavatelji so se potrudili, da podajo vso snov kolikor mogoče v poljudni obliki, dostopno vsem udeležencem tečaja, ne glede na prejšnje šolanje — Ob zaključku tečaja je bila debatna ura. na kateri so mogli staviti novinci na posamezne br. predavatelje vsa vprašanra. t'čoča se sokolstva. Iz razgovorov je bilo razvidno, da so poslušalci sledili ;zvai«a-njem predavateljev z vzgledno pozornostjo, kar opravičuje upanje, da bomo dobili z novimi brati m sestrami zopet lep kader zavednega članstva.
— Sentjakohčani za Sokola II. V okviru jubilejnih svečanosti srebrnega jubileja Sokola Ljubljana II se bodo poleg tehničnih prireditev, t. i. telovadne akademije in javnega nastopa vršile tudi prireditve prosvetnega značaja. Uprava Sokola Ljubljana II se ie obrnila na gledališki od^r na^ih Sent-jakobčanov s prošnjo, da bi se vr$ila kot prva uvodna svečanost v srebrni jubilej slavnostna predetaca na Šentjakobskem gledališkem odru v Mestnem (ionu. Prošnji Sokole Liubliana IT je gledališki oder rade volj« u^tr^gel ter bo vprizoril v torek dne 29. f. m. ob pol 21. na svojem odru narodno i-rro »Deseti braU. ki ie doživela na Šentjakobskem od ni npnričakovnno velik uspeh. Prepričani smo. da bo na ta večer dvorana Mestnega doma za^dena do zadnpga kotička saj ie čisti dobiček predstave namenjen zgradbi Sokolskega doma Sokola II. Opozar-
jamo cenjeno občinstvo, pred vsem pa so kolsko članstvo, da si preskrbi vstopnice v predprodaji,  ki   jih bo**tq§ imela brat Milk Krapez, Jurčičev trg. in br. Matko Pogač nik. Kongresni trtr. Ker s3 naši vrli Sent;a-kobčanj znani kot izborni igralci ter občinstvo rado  podeča  njihov*  predelave, priča kujemo, da bo tudi na ta slavnostni večer prihitelo  v čim  večjem ^številu. Vstopnic** bodo rm razpolago od tow:*\ 22 t. m. dalje. Podrobnosti bodo razvidne  z lepakov. — Zdravo!
— Sokolska lupa Ljubljana — prosvetni odbor, poziva članstvo ljubljanskih in okoliških sokolskih društev, da se v čim večjem številu udeleži koncerta bratov Bolgarov, ki bo jutri ob 11. v veliki dvorani hotela Union. Bratje inaseetre, pokažite t veliko udeležbo, da pravi'no pojmujete slovansko bratstvo.  2 PO.   7. "r a vol
Kralja smeha« grohota
in zabave
kot
it
Od danes dalje se Vam predstavita ta dva nad vse priljubljena komrka v svojem zadnjem filmu kot >Mesečnika< v Zvočnem kinu Dvor«. Vstopnina najnižja Ehn 4.50 in 6.50. Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri. Pridite ln nasmejte se!
Nedelja, 20 maja 8.15: Poročila. 8.30: Gimnastika (Pu-stišek Ivko). 9.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 10.00: Zdravstvo: Delasstvo in alkoholizem (Puhar Leopold). 10.30: Radijski orkester, vmes operetni vložki, poje gdč. Ivica Cankarjeva. 12iH>: < .is. Iz vseh kotičkov naše domovine (renrodu^. koncert). 16.00: Negovanje volne pri angora kuncih (Kuntare Vilko) 16.30: Koncert Bežigrajskega pevskega društva. Vmes Radijski orkester. 20.00: 1'reno« opere iz Ljubljane. 21.30- Vokalni koncert gdč. Ivice Cankarjeve. 22.00; ras. plo^e in poročila.
Ponedeljč k, 21. maja 8.30: Plošče 9.00: Orgelski koncert, izvaja Blaž Arnič. 9.30: Versko predavanje (p. egalat Oebulj). 10.00: Prenos z Rakovnika. 11.00: Leto 1934 na slov. avtomobilskem trgu (G. Pippenba.jherK 1.30: Radijski orkester. 12.00: Cas, za ples in poskok (revija stare in moderne plesne glasbe). 16.00: Državljanska vzgoja odrasle mladine (prof. Krošl J.). lo.30: Do-linškov šramel kvartet, vmes reproduc. koncert vokalnih jazz-kvartetov. 3030: Prenos opere iz Beograda: »kirabuljin ples«. V odmoru: Čas in poročila.
Torek, 22. maja 11.00: Šolska ura: koroški Slovane 12.15: Koroška narodna reproduc. glasba. 12.43: Poročila. 15.00: Cas, reproduc. koncert havajskih kitar. 18,00: Otroški kotiček (ga. Medvedova). 1S.3»I: Čajkovski: Kussknacker Suite (reproduc. koncert). 19.00: SokolsUo: Nekaj iz zgodovine telovadbe in kratek po4led v sedanjost (Marjan Tratar). 19 30: 'ntervieo z Ijublj. fotoamaterji. 20.00: Ruska glasba: Vokalni dueti Verbič-Korenčanova Radijski orkester. 21.30: Citre solo. g. Mezgolita. 22.10: Cas, poročila. 22.40: Angleške plošče.
Sreda, 23. maja
12.15: Pol ure reproduc. Beethovnovih kompozicij. 12.45: Poročila. 13.00: Cas, reproduc. koncert orkestra balalajk. 18.00: Komorna glasba. Radijski kvintet. 18.30: O verstvih (Fr. Terseglav). 19.00: Radijski orkester. 19.30: Literarna ura: Knjižni pregled (Ljud. Mrzel). 20.00: Simfonični koncert (Beethoven), iz-aja Radijski orkester. 20.30: Vokalni koncert Roberta Primožiča s spremljevanjem Radijskega orkestra. 21.15: Klavirski koncert c-mol, izvaja Božena Mucha s spremljevanjem Radijskega orkestra 22.00: Cas. poročila, lahka glasba (plošče).
Četrtek, 24. maja
12.15: Reproduc. operne uverture. 12.45: Poročila. 13.00: Cas. odlomki iz zvočnih filmov (plošče). 18.00: O" človeku (dr. Božo škerlj). 18.30: Srbohrvaščina (dr. Mirko Rupel). 19.00: Plošče po .željah. 19.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). 20.00: Ura sladkih melodij, izvajata gg. Mirko Jelačin in Oton Vondrai'ek (pianist). 20.45: Harmonika solo, igra Jože Flis. 21.15: Radijski orkester. 22.00: Cas, poročila, lahka glasba.
Petek, 25. maja
11.00: Šolska ura: Mladina na planinah (Josip Lapajne). I2.15i Kralj valčkov (Joh. Strauss). reproduc. koncert. 13.00: Cas, reproduc. koncert B šaljapina. 18.00: Mladinski zbor M. ženske a gimnazije. 18.30: Izleti za nedeljo: Po T>škem gospodstvu (Ante Gaber). 19.00: Francoščina (prof. Prezelj). 19.30: Osnovni problemi socijalne politike (dr. Bajić). 2000: Prenos iz Zagreba. 22.00: Cas. poročila, lahka glasba. Sobota. 26. maja
12.15: Pod pendjen% 12.45: Poročila. 13.00: Cas. zapojmo vedelo zdravico (reproduc. podoknice vsake sorte). 18.00: Radijski orkester 18.30: Zabavno predavanje (Sancin-Medvedova) 19 00: Primorska ura. 19.30: Zunanji poltičn' pregled (dr. Jug). 20.00: Komorni šramel kvartet (dr. Karlin). 2100: Rudijski orkester 22.00: Cas. poročila. 22.15: Čajkovski VI. na ploščah.
Na meji.
— Nizko čelo, rdeč nos, debele ustnice, vse to bi se ujeij|alo s tiralico, samo prednjih zob nima, ki mu marik^n. kakor je rečeno v tiralicL
8485
ZVEČE
NEPRECENLJIVO POMOČ
<chichtova
Vam nudi Schichtova metoda na dan pranja. K temu potrebujete Žensko hvalo, da perilo zvečer namočite, in Schichtovo terpentinovo milo, da perilo drugi dan izkuhate.
ZJUTRAJ
Schichr
terpenfinovo milo
ovo
TO JE   CELO   DELO PRI
3CHICHTOVI METODI
Pred velikimi prireditvami
v Ljubljani
Dnevi slovanskih narodnih plesov — TPS mestne občine za povzdigo tujskega prometa
Ljubljana, 19. maja. V četrtek zvečer je Tujsko-prometni •vet mestne občine ljubljanske [polagal obračun svojega dela v preteklem poslovnem letu. To delo je bilo pod vodstvom £MXižupana (prof. Jarca zelo feirokopotezrio in intenzivno, -zato tudi niso izostali uspehi.
Publikacije
Tajnik dr. Bnilej je poročal, da je me-
•Lna občina izdala za vsesokolski zJet nov prospekt, mesta LJubljane, ki Je že tretji v štirih letih, odkar obstoji Tujsko-prometni svet za Ljubljano. Prospekt Je izšel v nemškem, čeSkem. srbohrvatskem, francoskem jeziku in v esperantu, vsega sku-ipaj v 21.000 izvodih. Esperantske izvode je zopet agrilmi esperantski klub, M smo mu za to dolžni vso hvalo In priznanje, raaposlal esperantskim organizacijam širom sveta in s tem opravil že drugič zna-menilo propagandno delo za naSe mesto. Trenutno raapolagamo se z okroglo 17.000 prospekti vseh treh edioij in zato smo za letošnjo sezono zadostno založeni in letos ne bomo izdali nobenega novega prospekta.
Zračne zveze z Avstrijo in Nemčijo
Med najvažnejše tujsko-prometne do-godike lani spada nedvomno otvoritev ljubljanskega aerodroma in ureditev zračnih zvez Ljubljane z Zagrebom in Sušakom. Pri pripravah in iaposlovanju te važne prometne institucije je zelo aktiv-^no sodeloval Tu j s ko-prometni svet za Ljubljano (po svojem predsedniku. Obžalovanja vredna nesreča Je sicer nekoliko zatemnila veJlko veselje LJubljane nad tem novim prometnim sredstvom, ki bo Po vjostavltvi novih -zvez vključilo naše mesto v svetovno letalsko omrežje, vendar ni mogla zadržati 'zmagovitega razvoja te prometne panoge t/ud<I pri nas. Kakor upamo, se bo že letos posrečilo zvezati LJubljano Po zračni jvotl s Solno-gradim, Dunajem in Berlinom na eni in z  Milanom   na   drugi stian-i.
Gledališče v Tivoliju
Mestna občina je lani s precejsjijim<i žrcvami ustvarila prirodno gledališče v Tivoliju, ki naj bi nudilo domačim in tujim gledališkim družbam priliko prirejati gdedaliSke predstave na prostem. Vendar to prirodmo gledališče po mnenju cieia š. h * ♦ r oko vn j ako v ne ustreza svojemu namenu, ker se baje premalo vključuje in prilega V vso okolico naravnega gledališča, dalje ker ostri kvadrat odrisča prerezko preseka zelenje travnika in ustvarja na ta način nekak umeten oder, ki bi ga bilo treba s kulisami zasenčiti B>roti ozadju. Vrh tega je baje tudi prostor za gledalci ]>remajhen in bi ga bilo treba ransiriti, število sedežev pa (po-mmož/iti, tuda je visinska Tazlika med posameznimi vrstam: baje premajhna, tako da zadaj sedeči ne vidi na oder. Na več sestankih so se skušale ugotoviti glavne napake, ki bi jih bilo treba odpraviti.
Podpore
Iz svojih sredstev Je naklonil Tujsko-prometni svet 10.000 Din »Putnikut kot prispevek za nove lokale v nebotičniku pod pogojem, da bo v sezoni otvoril v svoji poslovalnici okence, kjer se bodo dajale informacije tujcem v Ljubljani. Dalje je prispeval TPS aerokiubu »Nasa krila« kot podporo 20O0 Din za konferenco na Bledu, ki se je bavila s tujsko-prcvmetnimi vprašanji in z zračnim prometom. Ljubljanskemu Fotoklubu za izdelavo filma o Ljubljani, ki naj bo prikazana kot središče slovenske kulture in gospodarstva in kot tujsko-prometno mesto pa 5000 Din.
Fotografska kartoteka
Mnogo pozornosti je začel TPS posvečati fotografiji Ljubljane. Poskrbel je, da se je pri kulturnem oddelku mestnega načelstva uredila fotografska kartoteka in uvedla evidenca umetniških fotografij, ki obstoje o Ljubljani. Na ta način je zbranega ie precej fotografskega gradiva deloina iz historičnih vidikov, deloma iz estetskih motivov obstoječ materijal, ki ga pri reklamnih noticah, brošurah itd. stalno potrebujemo.
Kakor prešmja leta, je tudi letos TPS uvrstil v nekatere večje Inozemske časopise reklamne notice in članke o Ljubljani.
Razstave
Tujsko-prometni svet je nabavil večje število povečav, izvršenih po zanimivih, umetniških prospektih ljubljanskih motivov; te povečave bo uporabljal za razstave in propagandne izložbe, dalje tudi za kolodvore in večje prometne centre. Prvo skupino slik Je poslal TPS na Jugoslovansko razstavo, ki jo Je priredila Ju-goslovensko-češkoslovaška liga v PlznI. TPS se udeleži tudi kartografske razstave, ki jo priredi velesejmska uprava na letošnjem spomladanskem velesejmu.
Velik uspeh »Kronike«
Na diskusijskem večeru, ki ga je priredila mestna občina lani, smo prikazali T primerni luči triletne agodovino TPS
za Ljubljano in rezultate njegovega dela. Tudi smo poskrbeli za predavanja v radiju, kjer se je obravnavalo tujsko-pro-metno delo v Ljubljani in ocenil statistični materijal, ki se je zbral v zadnjih treh letih.
Kot važno pridobitev Ljubljane v tuj-sko-iprometnem pogledu moramo zabeležiti Izdajanje periodičnega časopisa »Kronika«, ki bo iz vseh strani in raznih vidikov obravnavala naše mesto in kot prvovrstna prblikacija vzbujala tako pri domačinih, kakor pri tujcih zanimanje za Ljubljano. V zadnjem času se je posrečilo podžupanu Jarcu razširiti »Kroniko« v kroniko slovenskih mest. Sodelovala bodo mesta Maribor, Celje, Ptuj, Kranj in Novo mesto in še druga mesta, časopis je prejel priznalna pisma iz raznih srednje evropskih mest, kakor iz Pariza, in iz angleških mest.
Koncerti na prostem
Da poživi nekoliko življenje na naših ljubljanskih trgih in hkrati nudi naši javnosti ceneno in dobro glasbo, je sklenil TPS, da bo poleti in jeseni poskusno pri rejal pevske in orkestralne koncerte na prostem, in sicer vsakokrat na drugem ljubljanskem trgn. V ta namen smo povabili 27 ljubljanskih glasbenih društev, da prirede take koncerte. Odziv Je bil sla noten: samo dva orkestra in 3 ali 4 pev ska društva, med njimi nekatera pogojno, so obljubili svoje sodelovanje. Prvi tak koncert se je vršil v aprilu, priredili sta ga Nar. žel. glasbeno društvo »Sloga« in pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« na 5t. Jakobskem trgu. Prisostvovalo mu je okrog 2000 ljudi, s čimer je dokazan velik interes ljubljanskega meščanstva na takih prireditvah. Z razpoložljivimi zbori, ki so se prijavili, bomo skušali prirediti še nekaj takih koncertov, seveda radi slabega odziva glasbenih društev ne bo mogoče vsak teden oz. vsakih 14 dni prirediti koncert, kakor je bilo to prvotno nameravano.
Jesenski festival
Največja akcija, s katero se u .nje mesece bavi TPS za LjuLdjauo, pa je prireditev festivala slovanske glasbe in slovanskih narodnih plesov ki se bo vršila jeseni in ki bo, kakor upamo, pritegnila veliko število domačih in inozemskih gostov v Ljubljano. Prireditev je zamišljena tako, da se povabijo v Ljubljano v času od 1. do 10. septembra originalne skupine, po možnosti vseh slovanskih narodov, ki bodo ob spremstvu izvirne narodne glasbe in v narodnih nošah predvajale slovanske narodne plese. Poleg tega naj bi se vršile gledališke predstave na prostem in v gledališču s pretežno slovanskim programom, priredilo naj bi se tudi nekaj koncertov, na katerih naj bi se izvajala dela slovanskih mojstrov. Do-čim naj bi bile posamezne slovanske države: Češkoslovaška, Bolgarija, Poljsika in Rusija zastopane z eno do tremi plesnimi skupinami, naj bi Jugoslavija pokazala ob tej priliki čim največ svojih originalnih narodnih plesov, noš in muzike, kar bi bilo v tujsko-prometnem pogledu pomembno.
Statistika tujskega prometa
Podal jo je g. Šibenik. Sfcupaio število v Ljubljano došlih tujcev je znašalo lani okoli 86.000 z okroglo 300.000 prenoonlna-mi in je naraslo v primeri z 1. 1932. za okoli 35.000 in za 188.000 prenočmin. Na enega tujca pride povprečno 3.45 prenoč-nin. V primeri z lanskim letom so pre-nočnine narasle za na enega tujca za 1.5*5, torej razveseljiv pojav. Ako računamo, da je povprečno V6ak tujec potrošil v teh težkih časih dnevno samo 50 Din, vidimo, da so tujci pustili lani v Ljubljani lepo vsoto 15 milijonov Din. Ako primerjamo statistično tabelo, vidimo, da je došlo v Ljubljano iz Jugoslavije 75.26% vseh tujcev. Na drugem mestu eo Čehi (sokolski zlet) z 9.2o°&, na tretjem pa Avstrijci s 6.47%.
V ljubljanskih hotelih in prenočiščih j« bilo na razpolago 720 postelj. Hotel Ti-voti je prenehal obratovati, kar pa za tuj-s>ki promet ni ni kak a škoda.
Pri velesejmih in ob prilikah večjih prireditev v šolskih počitnicah, se dobi za skrajno silo s hoteli vred okroglo 2800 postelj. Pri največjih prireditvah, kakor pri lanskem sokolskem zletu, je nastanil stanovanjski odsek, ker so prišla v po-štev vsa šolska poslopja v mestu in okoliških občinah — z ležišči na slami nad 21.000 oseb.
TPS ima 76 kompletnih postelj in Je nujno potrebno, da bi se pridobile v kakem mestnem .poslopju 2 ali 3 večje sobe, kamor bi postavili vsaj 50 postelj.
Podžupan Jarc o festivalu
Podžupan Jarc je izčrpno poročal o pripravah za jesenski festival. Program slovanske glasbe je v sporazumu z gledališko upravo že določen. Vprizorite se bodo slovanske opere z narodnimi nošami. Pri izvajanju slovanskih narodnih plesov so zagotovili svoje sodelovanje čehoslo-vsAJta, Poljska, Rusija in Bolgarija. Sam
se je mudil v Brnu, kjer je vodil razgovore s čehd, in v Bratislavi. Obrnil se je na vsa naše inozemske konzulate lm poslaništva, istotako »a slovanska diplomatska zastopstva pri nas, da prevzamejo pokroviteljstvo nad plesi. Mudil se je tudi v Beogradn, kjer se mu je posrečilo doseči, da bodo Srbi poeebno močno zastopani. Originalna jugoslovanska kola bodo posebna atrakcija za Jesenske mednarodne prireditve. Zanimivo je. da imajo Srbi mnogo vrst kola, a nobene izčrpne publikacije o njih. Svoja kola bodo Srbi letos prvič organizirano pokazali. Skušali bomo rekonstruirati belokranjsko kolo in potrudili se bomo, da dobimo v Ljubljano tudi vrle Ziljane. V propagand/ni namen nameravamo iztdati brošuro s potrebnim komentarjem o plesih, narodnih nošah in muziki. Tudi bomo naglasili folklorni značaj prireditev. Poskrbeli bomo za znižano voznino In nastavili bomo popularne cene, da si bo mednarodne slovanske prireditve v Ljubljani lahko ogledalo tudi naše podeželje. Plesi se bodo Izvajali na sokolskem zletlscu v Tivoliju, ki  dobiva sedaj novo betonsko ograjo, v
slabem vremenu r>a v Union u in dragih večjih dvoranah.
Dnevi slovanskih narodnih plesov
V debati Je podžupan Jarc povedal, da sta se TPS lm velesejem dogovorila Ea skupen lepak. Dr. Brilej da so stroški festivala preračunani na okoli 100.000 Din In da računajo na izkupiček okoli 45.000 Din, Za ostanek bo treba dobiti podporo od občine, banovine in države. G. Mah-kota Je predlagal, naj se predvsem določi naslov, pod katerim se bodo vršile prireditve. Zedinimo se za »Dneve slovan-sklh narodnih plesov«. TPS naj gleda, da bo upošteval pri priglasitvi plesnih skupin le nastopajoče. Naj se zbero vsi priglašene!, potem pa naj se izbero izmed njih najboljši. Program ne sme biti dnevno daljši od 2 ur. Računajmo na 6—7 ur sporeda in glejmo, da jih kolikor mogoče zandmivo Izpolnimo.
Tehtne misli so prispevali tudi ftg. "VVester, Govekar ln ga. Gasjperlinova. Na predlog g. Mahkote Je bilo sklenjeno, da se takoj osnuje centralni odbor z več odseki, ki se bodo po potrebi iapopolmili.
Novo lice oKolice Gradaščice
Okolica Gradaščice je lepo urejena, samo v pogledu hfgtjene je še
zanemarjena
v Gradaški Ln Cerkveni ulici. Z vrtnarskimi deli so bila združena hkrati cestna dela, ki še niso Končana. Jeseni ki pozimi so dvigali cestišče v Gradaški ulici, da ga zravnajo z višino novega mostu. Vrtnarska dela, ki so zdaj že končana in ki so jih začeli v zgodnji spomladi, so pa bila ureditev brezin ob vodi na obeh bregovih s pasom ob cesti, zgradili so tudi poti k vodi, ob cesti so nasadili okrasno grmičevje in v Cerkveni ulici breze pred hišami.
Ljubljana, 19. maja. Ni še dolgo, ko smo opevali idilo ob Gradaščioi na Mirju in v Trnovem. Nekateri so bili navdušeni za ta košček »nedotaknjene« narave zlasti ponoči; mnogi so se pa za idilo ogrevali ob vsaki priliki. Saj poznate takikšne naše idile, ki so si tako podobne: ob cesti ali ob vodi se
bohotijo koprive in oskubono grmičevje, kjer najde sčasoma zavetje za velik muzej pobite in preluknjane Kuhinjske posode in kjer meščani, veliki prijatelji higijene ter snage, skrivajo smeti. Škarpe-te in vse drugo, česar ne morejo porabiti za gnoj na vrtovih. Vendar so takšni Idilični kotički privlačni in marsikdo odkrije poseben čar v njih. Tudi »nedotaknjeno« okolico Gradaščice so mnogi goreče zagovarjali  ter opevali.
Skoro tri leta je oku zevala zrak mla-kuža ob Dobrllovi ulici. Jamo so zasipavali tiia ob ulici s smetmi, ki so razkrajajoče se neznosno smrdele. Jeseni so pa prišli na levi breg Gradaščice delavci mestnega vrtnarstva. Idili so bile štete ure. Grmovje so iztrebili, strmi breg med vodo in cesto zravnali Ln obložili z rušo, k vodi so pa zgradili dve poti, ki padata vzdolž struge. Poti sta namenjeni pericam, držita k perišču, pa tudi za sprehajanje, da se lahko človek izogne s prašne ceste k vodi. Prijatelji nedotakljivosti naravnih kotičkov v mestu so lahko zadovoljeni; ob vodi ln cesti so ostale zelene trate, velika Btara vrba rase kar iz poti, vse je snažno, skrivališč za smeti nI več in menda se bodo potolažili tudi oni, ki žalujejo za plevelom. Nad brezino ob cesti je pas trate, ki so ga pa morali zavarovati v ožjem delu Dobrilove ulice z ograjnimi stebri. Vendar tudi to ne pomaga mmogo, ljudje še vedno kot za stavo mandrajo travo, otroci pa poeaušajo tr-pežnost svojih hlač po strmi brezini. To je pač najlepši dokaz, da še nismo dorasli, da bi imeli parke In bi nam morali vrtnarji še pustiti idilične kotičke, zarasle s koprivami.
Jeseni so uredili okolico Gradaščice ob Dobrilovi ulici, vendar je še ostalo nekaj dela, ki ga bodo končali zdaj, ko ravnajo pas ob cesti naprej proti novemu mostu ob Groharjevi cesti. Središče vrtnarskega dela Je bilo letos ob Oradaečlci
Vse to so na prvi pogled skromna sredstva, vendar je okolica Gradaščice povsem spremenila svoje lice. Vse je pomlajeno In obe ulici imata mnogu pri-kupnejše lice. Ob vodi so tudi nove klopi, zelo originalne, a povsem v slogu okolice. Posebno skrb tudi posvečajo pericam. Ko so pred leti regulirali Gradašči-co, so sicer zbetonirali na obeh bregovih stopnice, ki drže a vodi, a perišča s bila nekoliko pretesna, ker se je tudi ob njih spuščalo tesno do vode strmo nabrežje. Zdaj bodo razširili obe perišči, tako da bo zgornji obrežni zid pomaK-njen bolj proti cesti. Perišči boeta podobni v breg zasekani niši, obzidani s "Klesanim kanieujeni. Na desnem bregu so zidovje v glavnem Že zgradili, na levem pa kopljejo zanj temelje. To bosta vprav monumentalni perišči ter se bodo trnovske in krakovske perice lahko ponašale, da bodo prale na njih. Vsi pa se bomo lali'ko ponašali s tako imenitnimi perišči šele, ko ne bo več noben kanal dovajal nesnage v Gradašči-co. Ob Gradaščici Je več perišč Ln eno Je v Koleziji tik pod kanalom. Na desnem bregu Gradaščice namreč še nimajo zbiralnega kanala v vsej dolžini in mnogi hišni kanali so doslej vodili naravnost v strugo; Cerkveno ulico so nedavno kanalizirali, višje proti Koleziji pa še bruha nelkaj kanalov nesnago v strugo. Imenitna perišča ob Gradaščici torej še niso aigi-Jenična ln bl jih še ne smeli uporabljati.
Toda kdo bi si s tem grenil veselje nad lepim licem urejene okolice Gradaščice! Upajmo, da ne bo Imela vedno protekcije le lepota, temveč tudi higijena, sicer amo pa lahko veseli, da je prišlo vsaj do lepotne ureditve!
Iz Maribora
—Velik uPpeh koncerta APZ. V četrtek zvečer se je napolnila velika unionska dvorana kot redko kdaj. Sloves pevcev akademskega pevskega zbora iz Ljubljane je privabil v koncertno dvorano tudi take, ki sicer niso veliki prijatelji koncertov. Vsi poslušalci so posluhnili narodni pesmi, ki je privrela iz grl 40 odličnih pevcev pod vodstvom pevovodje g. Marolta. Namen koncerta je bil, tako pravi dirigent sam, zapeti koroško in belokrajinsko pesem. Ne gre za restavracijo narodnih pesmi, ker bi restavracija >narodne< nujno vodila do umetne pesmi in njenega avtorja. Ne gre niti za kakršnokoli »priložnostno« ali morda »koncertno« obliko, kakor bi to hoteli naši kritiki. Prirejevalci so podali s stilno pravilnimi priredbami tipične primere. Od 18 krasno in z globokim občutjem odpetih pesmi je najbolj ugajala »Pojdam u rute«. Za trud, ki je bil kronan z uspehom, je dobil pevovodja g. France Marolt zlat lovor-jev venec. Po koncertu, ki bo ostal vsem Mariborčanom v trajnem spominu, je bil pevcem prirejen družabni večer.
— Pes ga je ugriznil. V sredo popoldne je popadel 14-letnega gimnazijca Ivana MiliČiča na Ruški cesti pes in ga vgriznil v desno roko. Deček je vodil domačega psa na izprehod. pa se je zakadil vanj drug pes in ga poškodoval. K sreči pa rana ni nevarna, ker je pes zdrav.
_ V°zni red na binkoštoo nedeljo. Ob
priliki birmo van ja 20. t. m., ki se vrši v tuk. stolni cerkvi, se določa sporazumno z zadrugo izrvošekov naslednji cestno-policijski red: Iz 1. okraja desno od Slovenske ulice, iz 2. okraja levo od Aleksandrove c, iz 3. okraja brez izjeme, iz 4. okraja desno od Samostanske ulice — dovoz: Slovenska ulica. Gosposka in šolska ulica, odvoz: Gledališka ulica. — Iz 2. okraja desno od Aleksandrove ceste, iz 5. okraja brez iz-
jeme, iz 4. okraja levo od Samostansko ul. — dovoz: Glavni trg, Stolne ulica, odvoz: Orožnova ulica. Ta vozni red velja tudi za avtomobile in druge zasebne vozove.
— Nesreča nikoli ne počiva. Nenavadna nesreča se je v sredo pripetila Francu Kuharju, delavcu v Hutterjevi tovarni. S svojim žepnim nožem je rezal niti pri skladišču zavitkov blaga. Po nesrečnem naključju mu je nož spodletel v nadlehtni-co leve roke, kjer si je prerezal žile. Poškodovanca so reševalci nemudoma prepeljali v mariborsko bolnico.
— Birmovaii boste najboljše v >Narod-ni gostilni« na Aleksandrovi cesti 38, kjer Vam nudijo najboljša okrepčila in pijače.
Iz Ptuja
— Z iivU®keg*i trga. V petek je bii naš živilski trg izredno živahen. Kmetje iz okolice so prinesli vse dobrote, ki jih zmorejo. Izredno veliko je bilo perutnine, ki pa je za sedaj še precej draga. Par piščancev so prodajali po 15 do 20 Din, kure po 20 do 30 Din. Veliko je bilo tudi zelenjave, špinače, salate, graha, kolerabce. kumaric, gob, črešenj in jagod. Prodaja pa se žal Se vedno na kupčke, po kozarcih in pa mero na oči, le tu in tam vidiš predpisano mero. Upamo, da bomo enkrat le učakali enotno mero in vago!
— Zofija je tudi pri nas blagodejno vplivala in so ž njo zadovoljni zlasti kmetje, ki so dobili obilo dežja, tako da jim je dež se pravočasno namočil polja in vinograde. Dežuje že dva dni v presledkih in je pričakovati, da se bo letina še popravila, zlasti ker letos nismo imeli še toče, kakor v drugih krajih.
_ Sport. SK Drava gostuje v nedeljo
ponovno pri prvenstveni nogometni tekmi v Murski Soboti, in sicer s SK Mura ter pričakujemo, da bo to pot odnesla zmago Drava,
— Teden jadran»k^ Mraz« priredi tukajšnji krajevni odbor cd 29. t. m. do 3. 6. t. 1. Podmladkarji bodo v tem času prodajali kolke po 25 par, kot odkupnino za
hišne posestnike pa po "-5 Din v korist socialnega fonda. Pričakujemo, da se bo prebivalstvo rade volje odkupilo za malenkostni znesek in da ne bo zavračalo naših mladih stražarjev.
— Nov grob. Nenaune smrti je umrla 25-letna Olga Zavec v Krčevini pri Ptuju. Pokopana je bila ob veliki udeležbi Ftuj-čanov v četrtek v rojbinski grobnici na pokopališču v Kogoznici.
— Vlom. Pred kratkim so neznani storilci vlomili v gosposkč. niso v Brezovcu, last trgovca Hinka Krefta v Ptuju. Vlomilci so odnesli več predmetov, med drugim tudi gramofon s ploščami, in trpi g. Kreft večjo škodo. Vlomilce zasledujejo orožniki.
Iz Trbovelj
— Koncert okteta društva rudniških na mesčencev. Na praznik' vrothohoAl je priredil oktet tukajšnjega Društva rudni.škm namešćencev v Sokolskem domu pevski koncert, ki je nad vse pričakovanje uspel, kajti dvorana je bila zasedena skoraj do zadnjeg« kotička. Tok še bolj, nego v gmotnem, pa >e uspel v moralnem pogledu, čemur se pa ni čuditi. s.-, j tvori oktet DRN skupino nedvomno najboljših pevcev naše doline. — l'vodoma je predsednik okteta g. in/. Pavel Verbič pozdruvd ljubitelje nase prelepe slovenske narxlne in umetne pe snv. za katero nas zavidajo mnogi veliki ii bogati narodi. Naša pesem je ena sam« velika povest o ljubezni. Poje jo tant de* kletu. pa tudi dekle fantu, ko mu poklanja cvetko zalo. Pojejo jo • ponosom m bolestjo v srcu naši rojaki'v daljni tujini, ko se spominjajo in sanjajo o svobodni domovini. — Oktet DRN z gojitvijo lepe pc s:ni ne zasleduje posebnih ciljev, marveč poje zgolj iz ljubezni w idealizma do lepi pesmi, zato je povezal 16 najlepših pesmi
v šopek, ter ga poktonj«* nocoj ljubi tel jen oaae lepe pesmi. — Oktet je nato pokazal, na kako visoko stopnjo" glasbene rutine 6t je v razmeroma kratkem ćtisu tvojeg* udej-stvovanja povzpel. Yil|mn aplavzi občin stva so bili zaslužena ni^rada za ves trud ki ga imajo idealni pevci okteta s pospeševanjem   pevske    kulfjre   v   naš: dolin Agilni in požrtvovalni pevovodja okteta ^. Rude Dolničar. katerega neumorni in ži'a-
vi delavnosti se ima -ktet največ zahvaliti, da vziva dan&s ie tako odličen sloves, je razumel zbrati iz |ngOak}V€nskagi pevskega vrta v resnici tudi najlepše cvetke, ki pu jih je odpel oktet še posebno občuteno, tako da je bilo občinsr\\> i koncertom nad\s zadovoljno, zato moramo oktetu DRN k svojemu prvemu koncertu vsestransko čestitati z željo, da bi dOVOVal v tem pravcu naprej na povzdigi pevsk< kulture in umetnosti v rjxi.seii. revirju.
— Nogomet v Trbovljah. V ucdeJjo se je odigrala prven.stvena tekma med >k 1 i bovlje in iSK. Amaterjem, ki je kjnčalu z znuigo Trbovelj v razmerju 5 : 2. Moštvo Trbovelj, ki je leios v /redno dobri kondiciji, je igralo bolj %otno in povezan«>. dočim je Amater, ki je malo oslabljen stavil v>e šanse na večjo" borbenost svojega moštva, podlegel. V prvem polčasu so pre vladovali Trboveljčani ter zabili 2 efektna gola. Takoj v začetku II. polča.sa je prevzel vodstvo Amater in .'spelo inu je. da je deloma po zaslugi nasprotne obrambe izenačil. Tekma je postajala vse bolj ogorčena, vendar je tehnično boljše moštvo vidno prevzemalo vodstvo in še s 3 goli postavilo rezultat 5 : 2. Tek£u> je sodil g. Der-zaj iz Ljubljane dobro. SK Trbovlje je s to zmago zopet prevzel vodstvo prvenstvene tabele. Ima enako število točk kot Dobrna, vendar pa dosti bdjšo goal-diferenco. V pred tekmi rezerv je zmagala rezerva Trbovelj z rezultatom 3 : 0. Na binkoštno nedeljo popoldne ob 16. uri pa gostuje v Trbovljah SK Olimp iz Celja* ki se bo spo prijel na zelenem polju, s SK Trbovljem. Ta tekma obeta bit: zanimiva, kajti SK Olimp je drugoplasirani v celjskem nogometnem okrožju, zato SK Trbovlje ne bo imel lahkega posla, če bo hotel priboriti svojemu imenu novih lav'orik. —
— Vdovo Rošlinko bodo ponovili v nedeljo ob 8. uri zvečer na odru dramatrč-nega odseka NSZ pri Forteju. Kdor si bo ogledal to zabavno igro, mu gotovo ne bo žal. —
— Sokol Trbovlje obvešča svoje članstvo, da se bodo sokoliće mladinske slav-nosti ob binkoštnih praznikih vr&ile brezpogojno ob vsakem vremenu po določenem in objavljenem sporedu, l'ćeležba pri razvitju naraščajskega prapora v ponedeljek popoldne ob pol 3. uri je obvezna za vse člane in članice. Člani (telova<ieči in netelovade-či), ki imajo kroje, morajo priti v krojih, članice v telovadrrib oblekah. Zbirališče je ob 14. uri v sokolskem domu.
Iz Kamnika
— ItazveSeJjiva podjv»tfio*t. Kamniškim meščanom kljub slabim časom ne manjka podjetnosti, ki je prvi pogoj za vsak uspeh. Zadnje Čase je b'il v Kamniku postavljen temelj več novim obratom, izmed katerih so nekateri Ze pričeli z delom. Dobili smo tovarno za izdelovanje frotirk in kopalnih plaščev jJugopamuk«, dalje tovarno gumbov, v Mekinjaih pa je poleg spodnjih objektov tovarr_e > Vesna« v gradnji manjjša tekstilna tvornica in pletilnica. Na Grabnu so te dni montirali 9 ton težak drobilec za kamenje, k^bo porabil za svoj pogon odvižno pogonsko silo parne žage. V orjaškem drobilcu bodo mleli porfir, fel-zit, kremenjak in drugo kamenje za posipanje cećt in za izdelave" asfaltnega in betonskega cestišča.
Zadnja leta so napravili več poizkusov s kameninami iz doline Kamniške Bistrice in iz crne. Izkazalo se je, da imata zlasti porfir izpod Iverja in felzit iz črne veliko odpornost proti obtežbi *n obruSenju in se izborno obneseta kot posipni materijal za ceste, prav tako pa tudi v betonu in asfaltu. Poizkusi na kamniških cestah so v zadnjih dveh letih pokazali tako lepe rezultate, da bomo v bodoče morali izboljševati nase ceste* samo. v tej smeri. Pri tem nam bo prav dobrodošlo, da bomo imeli pri rokah drobilec za kamenino, ki ima veliko kapaciteto i^ bo lahko zadostil največjim naročilom. Drobilec si je nabavila tvrdka R. Kersmanc.
— Nov grob. Umrla je v nežni mladosti dijakinja "VTimica Torofiičeva. Na sadnji poti so jo spremile vse sošolke is Ljubljane, ki so tudi nosile krsto, žalujoči družini mizarskega mojstra g. Justina nase iskreno sožaljal
Stran 6.
»SLOVENSKI   NAROD«, dne 19. maja 1934
Kdo je rdeči vojskovodja Bliicher?
Moč sovjetske armade na Daljnem vzhodu — Bliicher je premagal zadnjega mongolskega kralja pustolovca Ungerna
Temelje rdeče armade je položila v Rusiji že revolucija. Pozabljeno je skoraj že, na koliko strani so se takrat sovjeti borili: Denikin, VVrangel, Kolčak, Nemci, Poljaki, Cehoslovaki in Japonci, to so bili samo glavni njihovi nasprotniki. Takrat so lx>ljševiki spoznali, kaj pomeni močna armada. V splošnem že takrat njih vojska ni bila slaba. Spomnimo se samo, kako se je valila rdeče armada v dveh veletokih na Poljsko proti Lvovu in Varšavi. Pilsudski in Haller sta bila tako zbegana, da bi bila Poljska razpadla, da ni bilo Francoza Wey-ganda.
Bluoher
\J sedanji rdeči armadi je znano, da je ena najboljših in največjih na svetu.
V mirnem času ima Sovjetska Rusija okrog 750.000 mož pod orožjem. Prvovrstne rezerve od 20 do 36 let se cenijo na 5,000.000. Še pred dvema letoma se je Vorosilov pritoževal, da nima tankov. Pritoževal se je, to pomeni pri Voroši-lovu, da je na zborovanju zmerjal komisarje in razbijal s pestjo po mizi. Takrat so se vsi od srca nasmejali, ko je Stalin opozoril Vorošilova: >KBm, nikar mi ne razbij mize!« Toda Vorosilov ni zaman rohnel in razbijal po mizi, zdaj ima svoje tanke.
Tanki, to je bila zadnja slaba stran rdeče armade. Letalstvo je bilo že takrat na poti k sedanjemu stanju,
ko je eno najboljših na svetu.
Zanimivo je, kako veliko pozornost so posvečali v rdeči armadi konjenici. Sovjetski vojaški strokovnjaki so korigirali po ruskopoljski vojni teorijo, ki jo je bil ustvaril začetek svetovne vojne, da je konjenica zastarelo orožje. Buden-ny je imel 40.000 konjenikov, pa je pretresel vso Poljsko in njegova konjenica se je izkazala celo proti strojnim puškam. Šele pred Varšavo, ko je bilo premalo ljudi, da bi obkolil trojni pas strojnih pušk, ki jih je bil tam postavil Weygand, čelni napad ni mogel doseči zaželjenega uspeha.
Posebno pri vzhodni rdeči armadi igra konjenica najvažnejšo vlogo. To pa ni konjenica, ki bi imela značaj izključno napadalnega orožja, kakor nekdaj. To je izpopolnjena dragonerija, oborožena z repetirkami, za boj od blizu pa z avtomatičnimi pištolami in ročnimi granatami. Ti rdeči jezdeci vzhodne armade so prav za prav pehotinci, posajeni na konje kot na prometno sredstvo. Imajo lahke strojne puške, Id jih nosijo konji. Konji so mongolski poniji, dobri za ravnino, še boljši pa za gore. Po skalah ti plezajo ti konjiči kakor gamzi. Na vzhodu, kjer se lahko
raztegne bojišče na sto in sto kilometrov,
je ta konjenica neprecenljivo orožje. To je zelo gibčna armada v kraju, kjer zadostuje pognati v zrak edino cesto, da postane motorizirana pehota zopet prava pehota v gorah in mandžurskih gozdovih. Ti konjeniški polki imajo še posebne stotnije strelcev. To so najboljši strelci sovjetske armade, oboroženi z avtomatičnimi puškami. Nekateri imajo bogate izkušnje še iz svetovne vojne.
Vsa vzhodna armada šteje 120.000 mož v 11 divizijah, je sijajno izvežbana in oborožena. To so vojaki po poklicu, nepremagljivi partizani, ki se zna vsak izmed njih
boriti na bojišču in na lastno pest.
Mnogi izmed njih so Mongolci in vsi so preživeli večino življenja v sedlu in s puško v roki. Na vzhodu ne bo vojne v strelskih jarkih, kakor jo poznamo v Evropi. Tam bi bilo brez pomena braniti iz strelskih jarkov košček zemlje, ko se lahko umakne armada sto in sto kilometrov daleč in pri tem izpremeni vse bojišče. Konjenica omogoči Rusom poskus objeti še tako dolgo fronto. V partizanski vojni, v spopadih tolp in po-edincev
odtehta vsak vojak vzhodne rdeče armade pet Japoncev.
Strategično važne kraje na Daljnem vzhodu imajo Rusi že dobro utrjene. Okrog Čite so zgradili trojni pas betonskih utrdb in dvojni pas podminiranega polja. Veriga utrdb se vleče ob rekah Argunu in Amuru in utrjuje tako oviro, ki jo tvorita ti dve reki že sami po sebi, ker rta silno deroči Mreža ozko-
tirnih železnic se zajeda globoko proti jugu v sovjetsko Mongolijo, da omogoči hiter prevoz vojske na jug. Tudi v sovjetski Mongoliji je zgrajenih mnogo podzemnih utrdb, zlasti močno so utrjeni bregovi Dalajskega jezera. Če pride do rusko-japonske vojne, bo ta kraj najbrž
pozorišče najsrditejšega roškega protinapada.
Proti severu in vzhodu je močno utrjen Blagoveščensk. Mesto je polno orožja, streliva in zalog, da postane izhodišče neverjetno drznega načrta prodreti skozi severne mandžurske pragozdove v hrbet utrjenemu triko tu med Cicikarom in Harbinom. V te gozdove si ne upa niti cel japonski polk, ker bi brez sledu izginil. Baje je v teh gozdovih okrog 100.000 Hunguzov, ki bi se takoj pridružili Rusom. Reka Amur je važna prometna žila. Na nji so s topovi oboroženi motorni čolni, pod njihovo zaščito in za verigo min bi sovjetske ladje prevažale vojaštvo in strelivo.
Tudi Vladivostok je dobro utrjen, vendar pa Rusi sami močno dvomijo, ali bi se mogel držati le kratek čas, če bi Japonci navalili nanj. Pa rudi tako bi postal baza za
grandiozen letalski napad na japonske otoke.
Če pogledamo, kako se po Japoncih okupirana Mandžurija v obliki klina zajeda v rusko ozemlje in v kakšne klešče je prišlo s tem rusko primorje z Vladi-vostokom, moramo domnevati, da bi se Rusi morali umakniti iz primorja. Pač bi se pa ruske klešče tako zagrizle od juga in od severa v zapadno Mandžurijo, da bi se bojišče hitro preneslo pred trdnjavo Cicikar. O njeni usodi bi odločal uspeh ali neuspeh akcije iz Blago-veŠčenska.
Vorosilov
Poveljnik rdeče vzhodne armade je Bliicher, odlikovan s štirimi redi rdečega prapora. Njegov sedež je v Citi, glavnem mestu zabajkalske oblasti, zdaj trdnjavi prvega reda. Kdo je ta tvorec sovjetske vzhodne armade? Nedavno, po kongresu komunistične stranke v Moskvi, je svetovni tisk znova sprožil to vprašanje. Ime Bliicher je namreč psevdonim. Kdo je prav za prav ta mož, ve samo Stalin.
V sovjetskih arhivih čitamo, da je bil rojen leta 188S v Jaroslavu, da se piše Gurov in da je bil strojnik. Ime Bliicher si je vzel od znanega »maršala Vor-wartza«, ki je premagal Napoleona. Domnev o njegovem izvoru je bilo več. Večina ljudi vidi v njem Nemca, nekateri .tudi Avstrijca. Znano je samo, da se je leta 1917 pojavil mož po imenu Bliicher iz vrtinca revolucije v Samari kot komisar pri divizijonarju Saviču. 2e takrat ga je opisal Valerijan Kujbišev kot zelo sposobnega moža. Pozneje si je pridobil največ zaslug pri porazu Wran-glove armade. Najbolj je pa pokazal svoje vojaške sposobnosti, ko je odpihal v morje pogina zadnjega mongolskega kralja barona Ungerna Sternberga.
Če bi ne bilo potrjeno z zgodovino, bi nihče tega ne verjel, tako fantastična je usoda tega madžarskega plemiča, ki je nosil staro moravsko ime. Bil je esaul v Nerčinsku na mandžurski meji. Odlikoval se je z izredno hrabrostjo, pa tudi krutostjo v svetovni vojni, kjer je bil odlikovan z redom sv. Georga. Naenkrat se je pojavil v Mongoliji, zbral je okrog sebe bele pustolovce in mongolske konjenike, iztrgal Kitajcem iz rok mesto Urgo in okrašen z modrim trakom, ki mu ga je poslal v znak pogodbe iz Lhasse Dalaj lama, je zasedel v Urgi prestol in
se proglasil za mongolskega kralja.
Potem je napovedal boljševikom boj na življenje in smrt. Mongoli so ga oboževali. Bil je mož koščene postave, žolte-ga obraza, koničaste glave, rdečkastih, visečih brk v kotih ust in krivih nog. Kadar se je pa zavihtel v sedlu in razprostrl v galopu za seboj žolti tibetski plašč, se je zdramila v njem divja zver. Vodeno zelene oči so mu žarele v strašni krvoločnosti. Iz njih je zrla kri, ki jo je ta sadist prelival brez mere na Čehi svojih jezdecev po vseh svojih potih. In na to zver v človeški podobi je naletel Bliicher. To je bilo v začetku 1. 1921 in že v septembru po bitki pri Kiahti so Blucherjevi vojaki ustrelili v Čiti samozvanega mongolskega kralja. Razblinil se je kakor milni mehur, po katerem udari železna pest. Bliicher je gladko obračunal z njim, čeprav je bil eden naj&traftnejftih krvoločnežev.
Bliicherja vidimo pozneje pri vojaških pogajanjih med Rusijo in Japonsko v Daljnem. Kmalu potem pa izgine. V tem času se pojavi na Kitajskem pri sovjetskem poslaniku Borodirju pustolovec. ki
se skriva pod imenom Gafin.
To je bila pa samo kratica imena Poljaka Halinskega, ki je deloval takrat pri komunističniih kitajskih velikanih v Indiji. Mož, ki se je izdajal za Galina na Kitajskem, je postal po navodilih iz Moskve na Borodrnovo priporočilo desna roka Čankaj&ka.   ki   je bil takrat še
ĆankajŠek
Sunjatsenov pristaš. On je organiziral Čankajšku armado, s katero je porazil vse sovražnike. Toda Čankajšek bi ne bil Kitajec, če bi ne bil izdajalec. Ko je postal fašist, so preganjali njegovi vojaki po vsej Kitajski Galina tja na sever k Fenjisjanu. In za Fenjisjanom je šel Galin od uspeha do uspeha kot njegov svetovalec in od zmage do zmage nad Čankajškom. dokler ni Fenjisjan naenkrat
prodal svoje armade Čankajšku
in potem so Fenjisjanovi vojaki podili Galina iz Kitajske.
In ta Galin je postal pod imenom Bliicher poveljnik sovjetske vzhodne armade ter se je izkazal kakor na Kitajskem tudi tu za izredno sposobnega organizatorja. Iz nič je prav za prav ustvaril močno armado, zgradil je trdnjave in kar tako mimogrede je z vojnimi operacijami, ki so jih občudovali strokovnjaki vsega sveta, odbil leta 1929 Kitajce pri znanem sporu glede vzhodno-kitajske železnice. To je vse več ali manj znano. Toda kdo more z gotovostjo trditi, da je to isti Bliicher-Gurov, ki je leta 1917 v Samari s Kuj-biševim snoval revolucijo, ki je upihnil luč življenja Ungernu in izginil po pogajanjih z Japonci v Dajrenu? Kaj če je ta Bliicher-Gurov umrl, njegovo ime in življenjepis je pa
posodila Moskva Galinu,
ki ni mogel ostati Galin poleg Galina-Halinskega, o katerem nekateri trdijo, da je pozneje padel v Indiji, drugi pa. da na poti v Ilabarovsk.
Škoda bi bilo zaupanja, ki ga je imela armada v Bliicherjevo ime. Bilo je torej dobrodošlo, ko se je našel dedič, ki iz kateregakoli vzroka ni mogel nositi svojega imena. Baje je ta Bliicher tudi Rus. V nekaterih sovjetskih salonih v Moskvi celo trdovratno zatrjujejo, da je to bivši knez iz kraja, odkoder je doma tudi Džugašvili (Stalin). Ta Bliicher se ne zdi star 46 let, kakor bi moral biti po svojem uradnem življenjepisu, temveč mnogo mlajši. To je krepak mladenič nežnih rok. ki dolgo sploh ni bil član komunistične stranke. Govori gladko rusko, pa tudi francoščina, angleščina in nemščina mu gredo dobro. To je lep, izobražen mož, krasnih modrih oči, od-likujoč se od drugih rdečih poveljnikov po svojih manirah. Bliicher je najboljši vojak v Sovjetski Rusiji. Celo Vorosilov si je moral opetovano izposlovati pokorščino med rdečimi vojaki s strojnimi puškami. Bliicherju zadostuje vedno le pogled.
Stenografija je že stara
Malokdo ve, da stenografija ni nov izum, temveč da jo je poučeval že pred 2000 leti suženj slavnega Cicerona v starem Rimu, ki je baje izumil način pisati tako hitro, kakor se je govorilo. M. T. Tiro, kakor se je ta suženj imenoval, se je prikupil svojemu gospodarju in ta je sklenil, da bo uveljavil njegov izum v senatu, kjer je bilo večkrat treba govore senatorjev takoj zabeležiti. Tiro je naučil stenogra-firati še nekaj sužnjev, ki so prišli v senat in tako so postali predniki naših parlamentarnih stenografov. Eden prvih stenograiiranih govorov je bil slavni Ciceronov govor proti Catiflinu. Tiro je bil v nagrado za svoj izum osvobojen, doživel je 100 let in ves čas je izpopolnjeval svoje tironovske znake, kakor se je imenovala takrat stenografija.
Sistem njegovih znakov je bil pa zelo kompliciran in težJco je blio naučiti se ga, saj je imela skoraj vsaka beseda svojo kratico. Vendar se je pa ta novi način pisanja kmalu razširil. Sam cesar Avgust je bil baje spreten stenograf in tudi svoje otroke je učil stenografirati.   Stenografijo uvedli
kot obvezen predmet na 300 rimskih šolah. Ker je pa bila zek> težka, so se kmalu^ pečali z njo samo sužnji. Filozof Seneca je dejal o nji, da je naj-ostudnejši izum na svetu. V srednjem veku je stenografija naenkrat izginila, proglašena je bila za hudičevo umetnost. Pojavila se je znova šele v novejšem času.
Spomenik Dona Carlosa-ulj
Špansko mesto Astorga v provinci Leon lahko po pravici trdi, da ima spomenik, kakršnega še ni videl svet. Madridski listi poročajo, da je prišlo po golem naključju na dan, da ima omenjeno špansko mesto najslajši spomenik na svetu, čeprav ne ve, kako priti do zdravilne in sladke vsebine bronastega kipa. V mestu stoji kip Dona Carlosa in mestni očetje so se oni dan spomnili, da bi ga kazalo temeljito osnažiti. Prišli so delavci, toda komaj ^jo se lotili dela, so se vsu-le iz spomenika nanje čebele, ki so jih pošteno opikale.
Roj čebel si je izbral namestu ulja votel spomenik Dona Carlosa, kjer se pridne čebelice prav dobro počutijo. Za vhod in izhod jim služijo nosnice zgodovinskega junaka. Ves kip je baje poln medu in skrbni očetje mesta Astorge si belijo zdaj glave, kako spraviti iz bona-stega kipa med.
Največja ladja sveta
V francoskih ladjedelnicah v Saint-Nazaire bo kmalu dograjena največja ladja sveta »Normandie«, ki bo vozila med Le flavrom in New Yorkom. Imela bo 75.000 ton, dočim ima sedanja največja francoska ladja »II de France« samo 47.000 ton. »Normandie« je dolga 313 m in tehta IVi krat več, nego Eifflov stolp. Njeno krmilo je višje od carrouselskega slavoloka v Parizu. Ladja bo seveda zelo razkošno opremljena, obenem bo pa imela po zadnjih žalostnih izkušnjah najboljše varnostne naprave, zlasti proti požaru. V veliki kinodvorani bodo posebne signalne naprave in gasilni aparati, tako da bodo v primeru požara v nekaj minutah avtomatično polite z vodo stene, strop, tla in seveda tudi gledi'ci.
»Normandie« je pravo čudo modernega ladjedelništva, bodo.e »plavajoče velemesto«, samo da moramo tudi v tem primeru skromno pripomniti, da nismo kdove kaj prekosili kulture starih Egipčanov. Vladarji iz rodu Lagi-dov. iz katerega je bila zadnja Kleopatra: so imeli iadje s 25 do 40 vrstami vesel, druga nad drugo, ki jih je poganjalo naprej 4000 sužnjev. Ladja tirana Hiera iz Sirakuze je imela celo svoi svetilnik. Tudi ladje starih narodov so bile razkošno opremljene. Gradili so jih sicer samo iz lesa, vendar je bilo pa ladjedelništvo že v najstarejših časih visoko razvito, saj je zgradil Scipio st. celo bojno eskadro, bro-ječo 220 ladii. v 45 dneh.
Zaušnice ni opazil
ženske pa 153.5 cm. Teža starčkov se giblje od 60 do 80 kg, stark pa okrog 50 kg. Trditev, da si ^ahko človek podaljša življenje, če neJpije in ne kadi, torej ne drži vedno.
Sovjetsko brezmotorno letalstvo
Na slovanskem letalskem mitingu v Brnu bodo sodelovala tudi sovjetska brezmotorna letala, l^i vest je vzbudila zanimanje za brezmotorno letalstvo v Rusiji, ki je na zelo visoki stopnji. »Osoviahim« prireja vsako leto tekme brezmoiornih letal. Lani so bile velike tekme v Koktebelu, kjer se je zbralo nad 250 letalcev, inženjerjev in konstrukterjev, med njimi tudi sla vir. pionirji brezmotornega letalstva Ano-hin. Jost, Stepančtnko in Jungmeister. Meteorološka služba $e bila v rokah velikega propagatorja brezmotornega letalstva prof. Molčanov.i.
Ruski konstrukterjj so pokazali na lanskih tekmah presenetljive nov« Tako je pokazal Gramovskš brezmo-torni hidroplan, šeremetjev brezmotorno letalo, ki ima Samo krila, repa pa ne. Borodin je letal z brezmotor-nim letalom z dvema potnikoma nad štiri ure. Pleskov se m dvignil v brez« motornem letalu s potniki 1945 m visoko. Judin je privezal svoje brezmotorno letalo k letalu z motorjem in tako je preletel 9550 kr#. Štepančenko je napravil s svojim brezmotornim letalom v dveh urah 150 loopingov, sedem minut je letel na hrbtu in delal razne druge zračne akrobacije, da so gle,: ci kar strmeli.
Pri želodčnih težko<7th. zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritiski; na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Joaefovev. grenčice takojšnje pcživl^enje zastal« prebave. Zdravniška sporočila iz tropi< -nih dežel slave »Fra^p Josefove« vode kot važen pripomoček proti priži, kakoi tudi proti želodčnim obolenjem, ki nastopa jo v zvezi z mrzlico. »Franz Joaefc va« grenčiea se dobi v vseh lekarnah
drogerijah in špecerijskih trgovinah. _ m
Zdravnika zamenjal z zapeljivcem
Vpokojeni stotnik Alexander Pazar, zdaj lastnik prevozniškega podjetja v Budimpešti, bi moral biti od svoje žene sodno ločen in sicer po lastni krivdi. To mu pa ni dišalo, ker je dobr«> vedel, da bi moral v«tem primeru plačevati ženi alimente. Te neprijetnosti bi se mogel izogniti samo, če bi pred sodiščem dokazal, da mu je bila žena. ki z njo že dolgo ni živel v skupm i gospodinjstvu, nezvesta. Treba je bilo zasačiti ženo z d#gim v kočiji ven položaju aH dobiti kan:o drugače doka/ njene nezvestobe. In tako je z: budno paziti na vsak ženin korak. Sreča mu je bila mila.
Nekega dne se mu je posrečilo zasačiti tujega moškega baš, ko je odhajal iz stanovanja gegove /ene. Ke je rabil dokaz, da se mu je /ena izneverila, je njenega dozdevnega zaneltiv-ca pošteno premikast.il. Toda stvar se je obrnila drugače, kakor je Pazar želel. Mož je namreč napadel in pretepel zdravnika dr. Hammanga, ki je bil pri njegovi ženi po operaciji. Zdravnik namreč s takim honorarjem ni bi! zadovoljen in je vložil tožbo, tako da ima Pazar zdaj na vesti še en proces.
— Dobili ste zaušnico gospod, pa ste jo mirno spravili v žep ?
— G romska strela, tega pa res nisem opazil, sicer bi bil že pokazal temu f a lotu.
Alkohol
ne
iuje vedno
Bivši nemški mornariški zdravnik dr. Greif, ki živi zdaj v Stuttgartu kot upokojenec, se je zanimal za nad 100 let stare ljudi v svoji domovini. Obrnil se je na 125 starčkov in stark s prošnjo, da mu opišejo svoje dolgo življenje. Dobil je zanimive odgovore, iz katerih je posnel gotova pravila. Večina nad 100 let starih je iz severne Nemčije, največ iz Prusije. Kakor povsod, so rudi tam v večini ženske. Razen treh so ostali vsi na kmetih, večinoma v rojstnih krajih. Vsi možje so bili oženjeni in vse žene omožene in razen ene so imele vse otroke, najmanj po tri, nekatere pa tudi po 10 do 12. Iz tega se da sklepati, da je zakonsko življenje, zlasti pa materinsko zdrava institucija.
Zdaj pa pride glavno. Izkazalo se je, da med starčki in starkami, Id so dosegli tako visoko starost, ni nobenega ve-geterijanca ali abstinenta. Večina navdušeno je meso in pije pivo, vino ali žganje, če ga le ima. Kadili so pa vsi, razen enega, ki je opustil kajo, ko mu je bilo že 105 let. Kar se tiče postav, dosegajo ti Metuzalemi okrog 164 cm, i
čudni klubi
\, Angliji še vedno nimajo dovovj klubov in zato razmišljajo, kako bi spravili ljudi v nov^ klube. Nedavno so ustanovili klub nosačev in klub ljudi brez nosu, namreč takih, ki so izgubili nos z operacijo. Člani kluba brez-noscev imajo vsak mesec gostijo in na mizo pride praš&ek, ki mu predsednik svečano odriže rilček, Angleži imajo pa tudi klub ljudi izbuljenih oči, kamor sprejemajo samo ljudi, k. imajo oči kakor rak^v klubih so organizirani tudi ljudje \tlikih ust, štrle.čih ušes itd. Namen teh klubov je lep, saj hočejo v njih pokazati človeku % aLi ono telesno hibo, da ni osamljen, temveč da dele enako usodo tudi drugi ljudje.
Klub požeruhov ima pa namen iztrebiti med ljudmi prepričanje, da je mnogo jesti sramotno. Kdo bi se tudi sramoval, če pa vidi v klubu pojedine, ko pride na mizo do sto jedil. Boli smešnega značaja Je klub zatiranih zakonskih mož, ki se zbero in potožijo drug drugemu, kako^ jih boljše polovice zatirajo. Bahajo. se, kolikokrat je kdo umival posodo,- postiljal postelje in opravljal druga domača dela. Drugi klubi so zopet združeni s posebno tendenco, tako recimo klub nasprotnikov številke 13. Ta klub se bori proti prepričanju, da pomeni trinajstica nesrečo. V Angliji je to prepričanje močno razširjeno in deU posebno hotelirjem hude preglavici, ker noče nihče najeti sobe številka 13.
Nov radionbonent. Meščan kupuje radioaparat in trgovec mu pojasnjuje, kako se z njim ravna.
— Da, odgovori kupec, toda kaj ko pri nas   nimamo elektrike.   Ali se d vključiti tudi na plin?
V ML
Učitelj:   Povej nam. Mihec 1 živel v starem Egip:u?
— Mumije, gospod učite.
113 »SLOVENSKI  NAROD«, A»W.»klWi *trar,7
BOLGARSKA MUZIKA
nastopu najstarejšega in najodličnejsega bolgarskega ►kega društva ..Rodna nesem" v Llubliani
Ljubljana, 19. maja. Avgusta meseca leta 1938. sem na povabilo »Bulgarskega profesionalnega muzi-kalnega sojuza« obiskal vsa večja bolgarska mesta ter se po posredovanju prijateljev Borisa Gajdarova in Moceva, glasbenih učiteljev v Lomu ob Donavi seznanil z ^ veliko večino bolgarskih glasbenikov. Vtise iz tega prelepega, nepozabnega potovanja sem v nekaterih črticah opisal v reviji Življenje in svet še isto leto.
V Plovdivu sem pred vsemi drugimi obiskal Angela Bukoreštlijeva. skromnega, tihega glasbenega delavca, ustanovitelja plovdivskega pevskega društva »Rodna pesem«, ki je v dneh »Slavčevega« jubileja naš dragi gost s svojim ustanoviteljem na čelu. Kakor sem v ljubeznjivi. zanimivi družbi Bukoreštlijeva prebil nekaj prav prijetnih ur, tako mu tem potom želim, da bi se mu te dni dobro godilo tudi med nami.
V kratkih stavkih bi rad orisal glasbeno življenje v Bolgariji, da bi naše občinstvo s tem večjo pazljivostjo zamoglo slediti koncertu, ki ga namerava v okviru Slavčevih slavnosti »Plovdivsko pevsko društvo« prirediti v Unionu v nedeljo dopoldne. Opiral se bom pri tem na informacije in zapiske glasbenega esteta in kritika Ivana Kamburova, ki je nedavno predaval o bolgarski glasbi v Beogradu in Zagrebu in ki je bil namenjen priti tudi v Ljubljano, a je to namero, ne vem zakaj, žal, opustil.
Preko polveka je minilo od bolgarskega osvobojenja izpod turškega iga. Kljub novim vojnam in svetovni vojni je bolgarska umetnost, v prvi vrsti glasbena živo napredovala.
Pot od Emanuela Manolova do Pančo Vladigerova, do najmlajših je velik in »trm. Odkriva vedre horiconte in široko prostore v bodočnost.
Celih pet vekov je bolgarski narod stokal pod težkim duhovnim in političnim pritiskom. Začetek tega robstva sega v čas, ko je zapadna Evropa pričela živeti novo duhovno življenje zlasti v svetu umetnosti. Bila je ta doba zgodnje renesanse. V glasbi je cvetela polifonska. cerkvena mnogoglasna pesem. Ta umetniški val je šel preko celega kontinenta, ni se dotaknil le Rusije in balkanskega polotoka. Na Balkanu, zlasti pa v centru turškega političnega gospodstva, v Bolgariji, je nastopilo tačas popolno mrtvilo. Le narodna pesem, narodni plesi so bili edino sredstvo, s katerim je mogel narod nekaznovan dati duška svoji žalosti, tugi po izgubljeni svobodi in vero v svetlo bodočnost. Takrat je nastalo na tisoče tužnih pesmi, v katerih se široko razliva narodova muka. so nastale prekrasne junaške pesmi, svatbene, ljubavne in celo takozvane »smešne*, vesele pesmi, ki so se prepevale pri zaprtih vratih. Mimo bolgarskega duhovnega življenja so šli neopaženo Bach, Havdn, Mozart, Beethoven in vsi romantiki.
V zameno za to izgubo je ustvaril visoko glasbeno nadarjeni bolgarski narod velik zaklad, ki bogato kompenzira vse, kar je zamudil. To je nešteto prekrasnih narodnih pesmi in plesov. Bogate po hi-storično-muzikalni plati in umetniške po svoji ritmični raznolikosti, originalnosti, edinstveni melodiki ga nimajo para v celi zapadni Kvropi. O ritmiki bolgarske pesmi so napisali bolgarski glasbeniki široke, učene razprave in niti do danes to vprašanje ni dokončno rešeno.
l>rugi zaklad, • katerim se morejo ponašati Bolgari, je cerkvena pesem. Arhaični sledovi bolgarske cerkvene pesmi so bili odkriti najbolj pri izučevanju »So-lovcke« biblioteki na kazanski duhovni akademiji; poznejše v Kievu, Moskvi itd. Bolgarska cerkvena pesem je izrasla na nacionalni podlagi. Iz Bolgarije je bila prinesena v petnajstem stoletju v Rusijo. Stare bolgarske corkvene pevske knjige so bile napisane z originalnimi bolgarskimi notnimi znaki. Največji ruski glasbeni tvorci so v svojih duhovnih pesmih črpali iz bolgarskih starinskih cerkvenih nape-vov.
Narodne pesmi in plese je narod svi-ral tudi na narodnih glasbilih: Najvažnejši narodni glasbili sta bili in sta Še kaval in gajda. V epohi narodnega prebujenja so se pričele glasiti z zapada prinesene osvobodilne pesmi, ki so jim Bolgari podlagah lastna besedila. Zapadna glasbena umetnost je pronicala v zemljo tudi preko tujcev, ki so bili uslužbeni pri turškemu imperiju. Neki vojaški zdravnik Suni .nskega turškega gamiziona. rodom Poljak, je prvi učil Bolgare na violino ter je celo poskusil ustanoviti prvi godalni orkester. Dobri Vojnikov je kmalu na to ustanovil prvi bolgarski orkester, to je bilo pred blizu sedemdesetimi leti. Se izza časa pred osvobojenjem pa datira prvi bolgarski pevski zbor, ki ga je ustanovil v Svištovu učitelj Janko Mustakov. Njega tmatrajo tudi za prvega bolgarskega komponista, ker je on prvi napisal štiriglasno j Opelo na Krista« na besedilo Pišurke. V Svištovu je zapel tudi na pobudo Musta-kova prvi bolgarski cerkveni zbor, ki obstoja še danes.
Osvobojena bolgarska država je potrebovala takoj inozemskih inštruktorjev v vseh nanogah. največ v področju učnega dela in vojske. Treba je bilo vojaškim nvizikam kapelnikov, za šolsko glasbeno vzg Jo učiteljev. Prišli so v prvi vrsti Čehi, nekoliko je bilo tudi Nemcev. Ti so bili prvi učitelji, ki so učili Bolgare zapad : glasbene umetnosti. Rusi, bolgarski c oboditelji pa zbudili cerkveno pevske zbore po vseh mest:'1 in vaseh, cerkvene dl . ske zbore, ki tvorijo pretežno število vseh pevskih zborov še danes. Ustanavljali so jih tudi domačini. Tako je, kakor že P -vedano, ustanovil v Plovdivu domače pevsko društvo Angel BukoreŠtlijev, slovelo je cerkveno pev. dr. v Ruse (Ruščuk) »Lira*, v Si 1 i s tri j i »Sedjenka«. starozagor-ski »Kaval«. Sofijsko glasbeno društvo je pri -ja!^» koncerte s tujimi artisti. Bilo je tudi prvo, ki je raznisi.lo prvi kompozicijski konkurs. Premije sta dobila hrvatska koi.iponista Ivai. pl. Zajec in A. Macak. Povabilo je v Bolgarijo L. Kubo. da bi notira! bolgarske narodne pesmi itd.
Glr.beno delo teh društev je cvetelo po večini v znamenju diletantizma. V tako-z- uh diletantskih literaturno-muzikalnih večerinkah se je izživljalo, kakor tudi pri nas, vse muzikalno življenje. L dejstvovali so se pa tudi kapelniki-strokovnjaki. ki so
za bolgarsko muziko storili mnogo koristnega, tako n. pr. V. Kauckij, komponist opere »Kamen in Cena«, K. Mahan, ki je »pisal prvo šolske glasbene knjige, ustanovil prvi glasbeni list »Kaval«, dalje Stros, Jermarš, Kohola, Macak itd. To je bila v bolgarski muziki takozvana »kaoelmajstor-ska« epoha. Izmed Bolgarov te dobe je omeniti Atanasa Paunova, sestavitelj prve šolske pesmarice, Georgi Bajdanov, pisec temeljitih razprav o glasbeni pedagogiki, Rusi Kadžamanov. harmonizator narodnih pesmi atanas Božinov,, Beškov, A. Stoja-nov. N. Nikolajev, osnovatelj in regent zbora stolične katedrale »Sv. Nedelja«. V devetdesetih letih (1891.) je začel izhajati v Plovdivu prvi bolgarski glasbeni žurnal »Gusla«, redaktor Bajdanov. Drugi glasbeni list je bil »Kaval«. ki je izhaja! najprej v Silistri, nato v Lomu in Sofiji, redaktor Mahan.
Prvi bolgarski instrumentalist je Angel BukoreŠtlijev. Na praškem konservatoriju se je učil orgel in klavirja. On je tudi prvi bolgarski klavirski učitelj. Pobudo za klavirski, oziroma sploh instrumentalni pouk so dajali inostranci-artisti, ki so koncerti-rali po bolgarskih mestih. Omeniti je treba v letih 1894. in 1910. prihod »Beograjskega pevskega društva« v Bolgarijo, ki je s svojim solidnim zborom ostavilo v Bolgariji zelo močan vtis. Poset »Češkega kvarteta« je prestolično časopisje zabeležilo kot najvažnejši umetniški dogodek po osvoboje-nju. Opero je v Bolgariji prva zanesla operna trupa Massini {1692). Za lastno, domačo opero pa se je pred vsemi trudil Angel BukoreŠtlijev,, ž njim Karakov, Vizner, tenorist Slavkov itd. Za prvo silo so se dajale z lastnimi močmi posamezne scene iz lausta, Karmen itd. Domači operni solisti, n. pr. Rajčev. Ana Todorova. Zolotovič, Dimitrov, Ceko Karolev, Manov in drugi so začeli pevsko karijero iz cerkvenih zborov.
Prvi domači dirigenti so po devetdesetih letih bili Ivanov Manolov, za njim BukoreŠtlijev in malo poznani Atanas Badev. Prvi bolgarski balet »Svetulka« je napisal nemuzik Ivan Ekzarh.
V drugi perijodi razvoja bolgarske glasbe so se pojavili glasbeniki, ki so po znanju in strokovni naobrazbi daleč nadkrilje-vali starejšo dobo. Začela se je čistiti gro" bega diletantizma, ki je bil značilen za minulo epoho. Javljajo se prvi bolgarski tehnično podkovani instrumentalisti, solidno specijalno izobraženi violinisti in pianisti, dobri pevci itd. L. 1903. so poklicni glasbeniki sklicali prvi muzikalni kongres. Osnovala se je bolgarska glasbena zveza, ustanovil list »Muzikalni vestnik«, V letu 1904. se je osnovalo v Sofiji prvo narodno muzikalno učilišče. subsidirano od države, izpremenjeno !. 1912. v državno, a 1. 1921. v »Državno glasbeno akademijo«. Za tem učnim zavodom so se pojavili drugi v Plovdivu. v Burgasu, v Varni.
V 1. P>07. se začenja resno delo za lastno narodno opero. Med prijatelji opere ;n njenimi protivniki se je vnela »operna vojna«. »Bolgarska operna družba« je v 1. 1908. vprizorila prvo operno predstavo v Narodnem teatru. Izvajali so dva akta Fausta in en akt Trubadurja. V 1. 1921. je »Bolgarsko operno družbo« prevzela v svojo skrb država in jo preimenovala v »Bolgarsko narodno opero«.
V prestolici sta bila tudi kar dva operetna teatra »Renesans« in »Svoboden«. Končno je ostal le eden združivši oba pod imenom »Kooperativni«. Ima pa mnogo nasprotnikov. Hoteli so opereto osnovati tudi v Plovdivu, no. to namero ie do sedaj preprečil A. BukoreŠtlijev. Zelo pa sc je razcvetela tako zvana »Detska operetka«, ki jo kultivirajo -»Detski muzikalni kitki«, to so mladinski pevski zbori, ki so v Bolgariji bili osnovani že davno pred vojno in uživajo doma velik umetniški ugled. L« malokomu se je takrat še pri nas san;aio o mladinskih zborih. Pionir tega dela je Lil učitelj  Boris Tričkov.
Najmlajša bolgarska glasbena institucija je »Bolgarska narodna filharmonija«, osnovana v I. 1923. Njeno jedro ie operni orkester. Vobče karakterizira bolgarsko g'as-beno življenje v novem času stremljenje k najvišjim ciljem. V četrt veka je storjen dolg in strm pot navzgor. Danes ima Bolgarija glasbene tvorce kot so: Dobri Hri-stov, maestro Atanasov, Dimiter Karadžov, mladi, visoko talentirani Pančo Vladig^rov. A sen Dimitrov, Andrej Stojanov, Herakli Nestorov, Benedikt Bobčevski, Tankov, Tumangelov. Todorov, Štefan j v td.
Najznačilnejši glasbeniki polpretekle *n sedanje dobe so:
Emanuil Manolov (r. 1860). Njeg >vo kompozitorno delo sloni glavno na njegovih šolskih in obdelovanju narodnih pesmi. Njegova zborovska dela, zlasti »kitke« so silno popularne. On je nekak bolgarski Mokranjac. Naiven poizkus je i Jegova opera »Siromahkinja«. Atanas Bad:;v. skrajno skromen, v sebe zaprt, prerano umrla glasbeni delavec je prvi, ki je začel p^mievat; teoretično ritmično osnovo bolgarske narodne muzike. Znamenito je edino *-skano njegovo delo »Zlatou9tova liturgija«. Bil je močan kontrapunktik, velik pedagog in zborovski dirigent.
Dobri Hristov (r. 1876.) je najpoznancjs\ najpopularnejši bolgarski komponist. Ne-broj je njegovih zborovskih in soio-p«.-smi. Čislana so njegova orkestralna dela (Dve suiti, Ivajlo, Slavnostni marš, balada *Car Sa muil«). On komponira v bolgarskem nacionalnem duhu. je zbral in izdal zbirko narodnih pesmi s študijami o nrhovem ritmu itd. Njegova hčerka je odlična pianistka, ie že lani ali predlanskim koncertima t'iii v Ljubljani.
Angel BukoreŠtlijev je edini, ki >e posvetil svoj« glasbeno delo prov-n.-j. Vsi drugi streme v center. On pa je ostal zvest drugi prestolici. Plovdivu. Vrnivši sc iz Prage je dvignil »Plovdivsko pev. eruštv j« do znatne umetniške v šine in je ta postal«) voditelj zborovskega dela cele u-žns Bolgarije. Kot prvi bolgarski pianist je prirejal v Plovdivu komorne koncerte. Kot pedagog je vzgojil v Plovdivu nekoliko generacij pianistov. Njegove »kitke« so poiea Manolovih in Hristovih stalno na sporedih vokalnih koncertov. Teh devet »fci:^a nima samo umetniško značenje, ampak tudi ?:sto kulturno, ker se v njih razkriva vsa krasita bolgarske narodne pesmi. Bukor :št" :eve "kitke« so vedre, sveže in opevajo divno
Rodopo, veličastni planinska khbtafcrt. Razmah je v njih, široke*t.
Zbral >e sam 3600 narodnih napevov, od katerih jih je 500 že izdal« »Nsotna akademija«. BukoreŠtlijev je redaktor sborni-ka za zborovske pesmi. Predlagali so ruti mesto direktorja muzi kalnega uc*tt*6a, a kot »eriozen, soliden glasbena k, ki se je hotel ohraniti sam zase, je mesto odklonU. Ime Bukoreštlijeva j« zvezano z vsemi muzikalnima i niči jati vami drugo preatolice. Glasbena šola je njegovo delo, prvi pobornik je za plovdivsko opero. Sovražnik pa je operete. Kot sovrstnike imenovanih, a manj pomembne naj imenujem Panajota Pipkova, Petka Naumova, vedno šaljivega in veselega Aleksandra Krstjeva, Petra Bo" iadžijeva itd. Georgi Atanasov je Plovdiv-čan. Ustvaril je prve narodne opere. Opera ■liorislav« (1910). je razdelil« publiko na dva tabora: za njo in proti nji. V naslednjem letu je napisal opereto »Samodin-skoto irvorče«. Ples »račenica« iz nje j« Sel po vsej Bolgariji. L. 1917. je komponiral drugo opero »Gergana«. Imela je ogromen uspeh. Za njo je prrHa opereta »Zlatnoto momče«. Tretja opera je »Zapustjalata vodenica«, 1. 1925. je dokončal opero »Cvjeta« (Macedonska krvava svatba), zadnja do seda i pa je »Kosara«.
Tudi Dimiter Georgijev je posvetil svoje glasbeno znanje operi. Mnogokrat se izvaja njegova dramatična opereta »Tahir Begovi-ca«. Ustvarja že nekaj let opero na tekst Strašimirova. Napisal je kantato na Carja osvoboditelja, uverturo »Lisec«, solo pesmi itd. Nekaj oper je napisal dalj« dolgo časa na Dunaju živeči in v tamkajšnjih umetniških krogih zelo čislani Dimrter Ka-radžov. Izvajale so se opere »Na morskija brjeg«, »Antigona«, debusijevsko napisana »Dšterjata na Pilata«, »Mladi ja kralj«, ki je bila dana na Dunaju kot matineja avstrijskega »Schriftstellervereina«, »Micka-na«. »H?mna na solnce« zahteva štiri harfe, orgle, zbor in kolosa len orkester.
Pančo Vladigerov je svetovno znan komponist. Piše komorno muziko (sonata za violino, klavirski trio. klavirske stvari), muziko za violino (violinski koncert, rapsodije, parafraze), orkestralno muziko (impresije; Kupnež, Strast in Iznenada, simbolična legenda), scensko muziko (Krog s kredo na Klabundtov tekst), vokalne stvari itd Bolgari ga smatrajo za svojega največjega glasbenika nove dobe.
V instrumentalni muziki vzporedno z Vladigerovim so se z večjim ali manjšim uspehom poizkušali: Nikola Atanasov. Prva njegova simfonija, Šolsko delo izza studiranja na zagrebški glasbeni akademiji je vzbudila za komponista živo zanimanje in izredne nade v njegov talent. No. druga, d-mol simfonija teh nad ni opravičila.
Asen Dimitrov je končal praški konser-vatorij pri Novaku. Napisal je med drugimi dve veliki simfonični deli: poemo »Ha~ dži Dimitr« m »Cigular kasta ne hrani«, godalni kvartet itd. Andrej Stojanov je pisal klavirske stvari. Nestorov simfonično poemo »Letni dan«. Bobčevski — študiral, če se prav spominjan, v Berlinu — piše zborovske in solo pesmi. Cankov klavirske pjese, TumangeJov, Todorov, Štefanov so se ponajveč posvetili Soli, dirigentstvu in zborovati kompoziciji.
Kolikor toliko jasen pregled bolgarskega glasbene{ja življenja naj končajo imena nekaterih znamenitih reproduktivnih umetnikov. Znani so instrumentalisti: Saša Popov. Ljuben Vladi-gerov, Bojan Konstantinov. Slavko Popov. Vesel in in Asen Va por d zijev, pianisti: Ivan Torčanov. Andrej Stojanov, Liljana Hristova. pevci: Ana Todorova, Hristina Morfova, Kon. Kirova, Gre-žova, Doskova, Svilarova, Rajčev, Krajev, Zolotovič in še mnogo mladih.
To je kratek, bežen pregled bolgarske muzike, a Se ta kaže njen silni, sodobni razvoj. Naj ga končam z besedami dobrega Hristova:
»Pri naiično9t'ta i na o grom na to sltro-vištnica ot redki po krasota i ekzotičnosti beziskustveno tonovo tvorčestvo, može da se očakva u nas ©dna svjetla muzikalna badnina«.
Emil Adamič
Zobno pasto, prepreči grdo obarvanje zob in t
neprijeten vonj iz ust
Učiteljsko zborovanje v Makolah
Makole, 18. maja.
Učiteljstvo slovenjebistniškega okrajnega društva si je za svoje majniško zborovanje, ki je bito v sredo 16. maja, zbralo romantične Makole in to prvič v 62 letih društvenega obstoja. Vsa pa so bfli mnenja, da pohdte v ta doslej mačehovski kraj še večkrat, saj se tako dobro niso počutili vse izza zadnjega zborovanja na Timu, na Pohorja, za kar gre zaslaga predvsem tamo$n|emu učitcijstvu in drugim domačinom.
Predsednik društva Miioš Tajnik le prav prrsrčoo pozdravid vse, zlasti Se nadzornika Cerneja in Ko rop ca ter v pok. Sol. uj>rav«tel>a Ko4cla in novo tovarvŠico Elo Žitnik. Spomni! *e I© tudi Jožeta Saibatija, bivšega predsednica društva, ki je obhajil ta dan zlato poroko, k čemur mu je zbrano učitellstvo poslado pismene čestitke. ObrazJoiil je spor, položaj in razmerje v JUU, kar se bo razčistilo na 'Skupščinah. Mnogo se J© debatiralo o zadnji redukciji prejemkov. Izkazalo se je, da je udarila najbednejše. Ta uredba, ki zna marsrkod povzročiti razvrat in nemoralo, }© z4o za prosveto in naj se revidira, odnosno razveVjavi. Obravnavale so »se še oru^e stanovske in šolske zadeve. Tako se je glede »Našega Roda« .m »Mlade Jugo-slavijec ali sploa časopjsa. odločHo učitelj stvo za »Naš Rod«. S težavo izvojevane proračunske postavke za učila, knjižnice itd. naj se ne črtajo. Članarina SŠM naj se poravna do prihodnjega zborovanja, ki bo 16. junfija v idiličnem Smartnem na Pohorju. Do takrat naj se pripravijo in predlože tudi eventuelni predlogi za skupščino. Po oficielnem delu so si mnogi ogledali kraj in njega posebnosti, nakar je v postrežljivi in stari Mahoričevi gostilni ob tovariSkem kramljanju kar prekmalu prišel čas slovesa m odhoda.
ODOL
Zobna posta ima veliko čistilno moč Zaradi svojih obilnih koloidnih sestavin Zobovje očisti temeljito ter odpravi vsak neprijeten vonj vsa barvila in vso nesnaga
Bruno Vavpotič in rožice
Velika kolektivna razstava Vavpotičevih akvarelov v«Koso\eni satenu na Mestnem trgu
LJubljana, 19. maja.
K trem razstavam, ki se sedaj Ljubljana ponaša z njimi, &mo dobiti v četrtek zjutraj še četrto, ko je <akaU slikar Bruno Vavpotič odprl veliko kolektivno razstavo svojih akvarelov v Koso-vem salonu na Mestuem trgu. Tako imamo danes v Ljubljani razen protituuer-kulozne razstave še tri razstave, ki jiini je glavna vsebina umetnost. Na razstavi ženskih ročnih del občudujemo umetniško izživljanje kmečke in mestne žene, ua svetovni fotografski razstavi stremljenje ogTomnih množic poklicnih fotografov 'n fotoamaterjev za umetnostno izražanje, ko mojstri z vsega sveta pre.pri\Mjlv0 dokazujejo, da se je raznim panogam ii-kovne umetnosti dostojno pridružila 4ui1i fotografija, a pri Brunu Vavpotlču občudujemo viške  izrazne moči akvarela.
Sam umetnik se nam predstavlja s svojim portretom, ki ga je naslikal njegov oče prof. 'Ivan Vavpotič, razen tega pa vidimo na razstavi 60 akvarelov, ki nam jih je Bruno prinesel s svojih sprehodov po Parizu, BenetJkah, Dalmaciji in a svojih izletov po naših planinah. Povsod je mladostno krepak, živahen in ko-rajžen, povsod pa tudi svetsko umerjen. Velik del njegovih stvari Ima močno dekorativno noto, saj je Bruno Vavpotič vendar med najbolj talentiranimi gledališkimi slikarji, kar jih ima naša država. Posebno izrazit je v močnih barvah i u predrznih kontrastih, ki izražajo hotenje po novih izraznih močeh. Kakor moderna muzika so nekatere njegove slike, k1 pa navzlic nenadnim kontrastom zvene s sonornim i akordi v mogočne harmonije, će-prav slika ulice, pokrajino in arhitekturo, torej mirne in cegiibme objekte, vendar Je v njegovih stvareh polno dramatičnosti in dinamike, kakor morda pri nobenem  njegovem   slikarskem tovarišu.
Vsakdo bi pri »kMi Bruaouu slu u i vplive očeta Ivana Vaipotiea, vend<ar sta al pa nasprotna, hafcor dva odbijajoča se pola, le kultura giedenja je obema etoaka .n. kar jt> pri oče"tu ug*aja«ia eleganca. Je pri sinu razgibana apartnoet. će Bruno ostane pri akvareki, dobimo prav velikega m,oj»tra te najtezj« slikarske tehnike, a če se obrne k oJJu, nam se z njim obe ta sliikar iivljetnja tu dinamike v prirodi, kakršnega še nimamo. Mlad jv še, k<>-rajžen in borben, vendar Je pa že našel svojo obliko in as z lahfkoto zagnal nad (povprečnost.
Poleg razstave Brvna Vavpotiča je pa pri Kosu še druga socialna  in prav b« zonska razstava, ki bo gotovo očarala \>< obiskovalce. Na tej razstavi vidimo, kak.-> se   je   pri   nas   razmahnilo   ljubiteljstv-1 cvetja. Same cvetiice in nože razstavljajo naši najbolj znani umetniki, saj se ta <epa panoga slikarstvu pri nas množi in *v»iša od dneva do dne.  Največ cvetličnih aranžimaiiov  razstavijo   obo-ževalee barw K i h and Jakopič, saj s cvetlic sprejema najiiep^srednejše darove svoje Muze. Takoj  ob   njem   je   znana  slikarica cvetlic Anica  So d n i k - Z u p a n č e v a,   za n> pa Avgusta Š a n t e 1, a tudi Ivan Vavpotič, P"ran P a v 1 o v e c, Sirk in Ola' G 1 o b o č n 1 k, vsak  po  svoje   iz cvetih ustvarjajo   naj pri kupne jše   umetnin«-, c* prav smo dolgo smattaM, da so cvetlic* riaino motiv za ženske, škoda, da na rzv stavi ni xastopan tudi Sternen, ki je pre leti prav rad slikal (%'etje in se je sp«-' vrnil   k   cvetlicam   s    svojimi bohotnim: »Krizantemami«, a tudi Gojmirja A. Ko sa in več drugih pogrevamo. Siploh bi bil prav, če bi abrali vse sWke cvetlic, kar so jih ustvarili nasi umetniki In umetji: ce,  na  posebni  razstavi, n.  pr.  na ve-le-sejniu   In  videli   bi,  d t  smo tudi  v   te i stroko prav bogati. A. <i
Bernardu Jeločniku v spomin
Ljubljana, 19. maja. Zatisnil si za vselej svoje trudne očd, ki so uživale ta lepi svet, pa videle tudi mnogo bridkih razočaranj.
*
Preminul je jugoslovenski Častnik visokega čina, rodom Ljubljančan, al je bil vedno — tudi v prejšnjih razmerah — odkrit Slovenec, pa tudi inidjativen v svojem slovenskem častniškem krogu, kadar je 6io za denarne prispevke OMiD in za druge narodne namene.
Rojen Je Ml 1. 1879 v Ljubljani na Kongresnem trgu (stara h. st. 14) kot iprvorojeni sin Antona Jeločntka, tovarnarja. Njegov oče je bil kot zaveden, naroden mož mnogo let odbornik in tajnik Ljubljanskega Sokola, pozneje pa med ustanovitelji pevskega društva »Slavec«, ki praznuje letos svojo oOletnico.
Po očetu in svojem okolišu je prejel (pokojnik narodni, po materi pa umetniški čnt. Njegov stari oče z materine strani, Bernard Kogl, tudi Ljubljančan, sin Babete K. roj. Podboj, se je udele*il vojne na Laškem, #e nastanil pozneje v Benetkah, poroci 1 Wirtemoeržanko, ter sta Istotam ustanovila privatno Sok>. Po mo-fte-rt smrti e« J« napotila voora v Ljubljano.
Hči iz tega zakona je bila mati pokojnega Bernarda, k1 je ipreilvel dijaška leta v Ljubljani, maturiral na realki in vstopil v vojno mornarico, kjpr jra je kmalu zadela poklicna nezgoda. Njemu nenaklonjeni šrtabni zdravnik mu je prisodil bolezen, ki je ni imel. Odrpusčen Iz vojaSke službe je bival skoro leto dni ves potrt v Litiji, ikjer je IM1 njegov oče knjigovodja v predakilot Da je bil reaktiviran, gre velika zasluga naprednim slo-venskiin državnim ipoelancem. Od tu se je začela pokojnikova karijera kot pomorskega častnika, zlasti, ko se je udeležil na bojnem brodu ekspedicije veloeH, •ko je bila ustaja na Kitajskem Vmivši se zdrav In odlikovan med drugim tudi s francoskim redom na dopust, je rad prihajal med sorodnike v Ljubljano in Litijo.
Za narodne zadeve je kazal vedno odkrite interese. Saj je že kot dijak zahajal k Sokolu v Narodni dom k dijaš>ki telovadni ter se povzpel tu in pod prof. Brunetovim vodstvom na realki do izvrstnega   telovadca.   Poleg  svojih poklic-
nih predmetov s« je p*-oal predvsem s slikarstvom in glasbo. Obe stroki si *e pr-svojil do take višine, da so bile njegove slike zares umetniške; ionako mojstrsko je obvladoval glasovir. Dru*bi je pokojn: Na rdi mnogo žrtvoval. Znano je, kakšne zasluge si je pridobil kot aranžer in dekorater pri zabavnih prireditvah častniškega zbora v PuIJu. Pa tudi naša vrla Jadranska straža ve ceniti pokojnikov XHj/.;-'lv\jvaLni in uspešni trud ter njegovo umetniško vodstvo v j>rvlh letih svoje^s delovanja v LJubljani, slasti pri sijajnih zabavnih prireditvah JS.
Največ zaslug si je pa poidobil pokojni z organizacijo naše vojne mornarice. O tem pač dovolj pričajo njeeova visoka odlikovanja. Deloval j« kot profesor na naši vojni akademiji in organlxiral pred leti 'kot poveljnik* broda z akademiki potovanje v Levaato. Pri tej priliki je prejel od gr&ke vlale visoko odliko«va-nje.
2Jiveč   v  TIvtu   tudi  Ikot  deJarec nu narodno-proevetneni   jcolju    ni počival. Udejstvoval se je pri*tamošnjem So&o^u z vso njenju lastno agUnostjo. Kot rpo-kojenec je stanoval već let v Rožni dolini  pri  ViCu, kjer ga Je  vse  rjubilo ln spoštovalo.   Obiskovali    so   sa tamočnji mladeniči in dečki, katerim ni bil le pri jatelj  in  vzgojitelj, temveč tudd dobrot nitk. Marsikomu je utrl pot do oaAe mor narice. Oft> krsti so plakali njegovi mdad prijatelji kot za svojim očetom.
V družabnem občevanju Je bil — i« zdrav — vedmo vesel, dovtipen, razigran, prava  umetniška narava.
Kakor meni, je tudi še marsikiosmi v spominu, ko se je po4ojn.i udeleiil Prešernove veselice v Zveadl 0h prtjiki odkritja spomenika ln prinesel anatna denarna darila slovenske kolonije km Puljn v narodne namene v najorlgin aknejSi ob liki...
»Al' prljat'la ni vec nazaj!« bi mu lahko zapeli vsi, ki »o g"a. poaual!  Ln Ljnblh Naj  TI  bo  to zadnVi  pozurav. dfrag: Nardi!
Ave,  anima candlda! Pavle.
Kdo je najboljši učenec
Stric: No, otroci, kako se učite v šoli?
Prvi deček: Jaz sem prvi v računanju.
Drugi deček: Jaz sem pa prvi v pisanju.
Tretji deček: A jaz- sem prvi na ulici, ko je šola končana.
Stran H
>SLOVENSKI NAROD«, dne 19. maj* 1984
Ste?. 1 13
Ponson du Terrail:
26
Lepa Židovka
Roman.
— Sedem jih je!
— Zmotili ste se, — je pripomnil Samuel.
— Kako to?
— Poglejte bolje.
In res, na jrugi strani uliice so se pojavili se šti** «oožje z golimi meči v rokah.
— Sedem n. to je enajst. Bogme, težko delo -a;u čaka, — je pripomnil Filip hladno.
— Gorje! — je začel tarnati Žid. — Izgubljeni smo.
— Ali nimate puške?
— 2al ne!
Maskiram možje so neprestano razbijali po vratih. Kar se je začu! od spodai glas:
— Gospoda, poznam dobro Samuelova vrata. Znotraj so obita z želez-j-em in če nam ta stara mrha ne odpre, se bomo zamudili dobri dve uri, predno se nam posreči vrata razbiti.
— Toda v h\Ko moramo priti na vsak način. — se je glasil odgovor.
— Res je, — je nadaljeval prvi glas. — toda jaz bi vam predlagal drugo sredstvo.
— Kakšno pa?
— Prinesti lestvo.
— In potem?
— Pristaviti jo k oknu v prvem nadstropju, ki ni zamreženo.
— Kje pa naj najdemo zdaj lestvo?
— Pri kapelici sv. Janeza se bo gotovo dobila.
— Takoj grem po njo.
In eden izmed maskiranih mož j« hitro odšel.
Med tem pogovorom so se štirje neznanci, ki jih je bil Samuel zagledal na drugi strani u-Lice, naenkrat ustavili in čudno je bilo, da se za drugo maskirano družbo niso prav nič zmeni 1L
— Čakajo, da prinese lestvo, — je zašepetal Filip Raoulu.
— Branila se bova sicer kakor leva, toda spopadi, kjer zmagata dva proti enajstim, so mi znani samo iz starih viteških knjig, dragi moj.
— Ah, — je vzdihnil Samuel, — zdaj vidim, da ni nobene pomoči!
— Ne, — ga je zavrnil Filip. — predno prineso lestvo, imamo še deset minut časa, in ta čas se moramo za nekaj odločiti.
— Ne razumem vas, — je zajecljal Samuel vedno bolj prestrašen.
— Maskirani možje, ki bi radi vdrli v vašo hišo, — je nadaljeval Filip, — niso prišli po vaš denar, temveč po vašo nečakinjo. Zdaj že razumem vse. Pošilja jih markiza.
— In kaj potem? — je vprašal Samuel.
— Treba je pobegniti in ne braniti
se.
— Pobegniti? — je vzkliknil Raoul.
— Seveda. Treba je odvesti Saro po podzemnem rovu do caillauskih vrat.
Samuel je odkimal z glavo.
— Vrata se nam odpro, — je pripomnil Filip.
— In kam se obrnemo potem?
— Tega še ne vem; bomo že videli. Filip de Blossac   je   bil pogumen,
toda svojo ženo in svojega otroka je zelo ljubil in tako ga je skrbelo, kaj
bo z njima.
— Torej   odidemo? — je vprašal
Raoul.
— Da.
— Toda ti lopovi mi oplenijo vso hišo, — je tarnal Žid.
— To so plemiči, ne pa tolovaji, — je ugovarjal Filip.
— Hišo mi zažgo!
— Ne bodo si upali! — je vzkMaiil Raoul. — Se sem tu jaz.
Grof Filip se je vprašujoče ozrl na svojega mladega bratranca.
— Grofici de Blossac me pa lahko predstavite ob drugi priliki, — je nadaljeval Raoul.
— Kaj hočeš reči s tem?
— Odvedite ju, jaz pa ostanem tu in branil bom hišo.
— Ti hočeš ostati tu?
— Da in kot rečeno, bom branil bišo.
— Sam hočeš nastopiti proti enajstim?
— Ne skrbite zame in zbežite!
— Tudi jaz ostanem tu, — je izjavi i Samuel.
Fi ip je spoznal, da ne sme več izgubljati časa. Najprej je balo treba rešiti ženo in otroka, ko bi bila pa na varnem, bi prihitel Raoul na pomoč. Zato je hitel po stopnicah gori. Stoječ na zgornji stopnici je dvignil z glavo zakiopna vrata, skozi katera je bil zlezel prejšnjo noč v Sarino sobo.
Sara še vedno ni ničesar slišala. Sedeia je pri zibelki svoje hčerke Cim je zagledala Filipa, se mu je vrgla okrog vratu in vzkliknila:
— Ah! Bala sem se že...
— Sara. dušica moja! — je vzkliknil Filip, — po pravici si se bala... Bežat: moramo.
— Bežati? — j« zajecljala vsa prestrašena.
Sele sedaj je opazila, da stiska Filip v roki ročaj svojega meča.
— Moj bog, kaj se je pa zgodilo?
— Ta Čas je Filip vzel svojega otročička iz zibelke v naročje.
Otrok se je zbudil in zaplakal.
— Vzemi svojega otroka, Sara, — je dejal Filip, — in potolaži ga. Njegov jok bi naju mogel med potjo izdati.
Materinski čut in ljubezen sta vrnila mladi ženi toliko poguma, da je vzela otroka v naročje in ga poujčkala, da je nehal plakati. Potem se je pa ozrla na Filipa in vprašala:
— Zakaj moramo bežati?
— Ker so oboroženi možje obkolili našo hišo.
— Križ božji!
— To so ljudje, ki strežejo meni in morda tudi tebi po življenju, — je pripomnil FiJip.
Hitro je šel nazaj p3 stopnicah in Sara mu >e z otrokom v naročju sledila.
Nista pa še prišla do polovice spodnjega hodnika, ko jima je prihitel naproti Raoul, ki je zamolklo vzkliknil:
— Filip, odvedite gospo grofico nazaj v njeno sobo!
— Kaj? — se je začudil Filip. — Pa vendar še ni prepozno?
— Ne, toda zdaj nisvi več dva prod enajstim ...
— Temveč?
— Temveč je nas šest proti sedmim.
— Kaj poveste!
Raoul je odvedel svojega bratranca k okencu, rekoč:
Iz Ce%l
ja
—c Slovesnosti Jadranske straie v Celju. V dneh 2. in 3. junij« bodo v Celju velike prireditve Jadranske stru/e pod gcsiocn >•'■'■ dranski dnevi«. V soboto 2. junija zvečer bo v Mestnem gledališču ftlavnostat akademija celjskih kulturnih tkustev. V nedeljo. 3. junija zjutraj bo skupščina manborsk in ljubljanskega oblastnega odbora Jadran" ske straže. Ob 11. bo ohhod mladine, dele gacij in deputaoij z gotba mi po iiumu in zbor pred mestnim nMg*9tr«toai I MflOVOfi voditeljev Jadranske stražo. Sodelovali bo* do tudi pevski zbori. Popoldne Ko na Gla-ziji javna tombola iS. rato pa bo istotam a-kadem-ja šolske mladce.
—c Esperantski klub jc imel v ponedeljek svoj redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen naslednji odbor« predsednik Milo! Bobek. podprcdscdn'k Anton Ofl žem, tajnik Mihajlo Surlan. Tajnikov namestnik Vinko Ga i>ek. bUi^a jničarka V»\v la Pavi-ničeva. člani odbor* Milen* OrauV mova. Otmar Gorsek. Ivan Ružičkl in Rudolf Rojnič.
—c Frizerski lokali v Celju in okolici bodo na binkoštno nede! jo ves dan zaprti, na binkoštni ponedeljek pa odprti od pol 8. do 11. dopoldne.
—c Nesreča z orožjem. V sredo se ie 211etni Konrad Spol vir. sin pooostniee v Sodni vasi pri Pristavi po nesreči obstrelil v levo roko. Zdravi se \ Celjski bomišn c
—c Podsavezna prvenstvena nogometno tekma med SK Celiemlin SK Rapidom iz Maribora se bo pričela na b;nkontno nedeljo ob 16.30 na Glaziiv Sodil bo s s. g. Pe-valek iz Ljubljane. Ker sta obe moštvi v dobri formi, bo tekma, s katero SK Celje zaključi svoje tekmovanje v podsave/n; H-gi. gotovo zelo zanimiva in napeta. Va ' kako pa bodo morali Celjani pokazat1 vse avoje znanj«, če bodo hoteli doseči časten rezultat.
—c Nočno lekarniško službo i'na do vštetega petka 25. t. m. lekarna »Pr orhi-na Glavnem trgu.
Restavracija „Frankopanslrf dvor" v Šiški
priredi na binkoštno nedeljo domačo zabavo s plesom brez vstopnine. — Pristna nova vina, dobra kuhinja — specialno ocvrt kozliček. Vabi ITKMAR, restavrater.
ii2iM.....i MVkmimmmmmmm^mmBmm
ZADOVOLJIMO
VSAKEMU OKUSU!
1 Kemična čistilnica, pralnica in svetlo-
likalnica
SAVS STANE
LJUBLJANA, Tyrševa cesta št. 36
!
. luiatj za volane v različnih gubah. ^FECIELNl ENTEL oblek, volan, šalov i. t. d. AŽURIRANJE, entel vložkov tn čipk.
'UEDTISRANJE,  VEZENJE MONOGRAMOV, zaves perila.
Hitro, fino in poceni izvrši
Matek © Mikeš, Ljubljanr
TJoleg hitela ŠtraJcelj
-----------
ga po Din 600.— izdeluje
KAREL SITAR, tapetnik in dekorater
LJUBLJANA. VVOLFOVA ULICA ŠT. 12 (dvorišče)
Tekoči pralni lug ,PERICA4
prekaša vsa druga sredstva za hitro in uspešno pranje perila, podov, stopnic itd. — s PERICA« je najboljša pomočnica gospodinj in peric. — Dobi se po izredno nizki ceni Din 4.— steklenica v drogeriji
R. HAFNER, LJUBLJANA VII, Celovška cesta 61
1864
Preo naKupom si oglejte veliko razstavo otroških in lgračm:. vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne
»TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KABLOVSKA CESTA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko!
^niaterini^reto uspešneje in brez vsakih žrtev pobija brezposelnost?
Z novimi posojili domačih denarnih zavodov, ki bodo dala kruha in zaslužka trgovini, obrtu, industriji, delavcem in kmetovalcem.
Zato nalagajte Vaš denar v
Mestno hranilnico ljubljansko, Prešernova ulica 3,
ki je največja jugoslovanska samoupravna hranilnica, ima vlog Din 420,000.000.— in Vam nudi popolno varnost, ugodno obrestovanje ter izplačuje nove vloge, vložene po 1. I. 1933, vedno v vsakem obsegu.
MALI OGLASI
V vseh malih oglasih velja beseda 50 para, davek Din 2.—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.—, davek Din 2.—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znamkah. — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko  — Popustov za male oglase ne priznamo.
KLAVIRJE, PLANINE
prvovrstnih inozemskih znamk, ugodne cene; tudi na obroke in hranilne knjižice. — Najceneje popravlja in uglašuje — MUZIKA, Sv. Petra cesta 40. 8/T
z-a glasbeno šolo »Sloge« uglašuje,   popravlja   in prenavlja
TVRDKA J. BAJDE. Istotam se sprejemajo naročila! Delo točno in solidno! — Cene nizke! — Ljubljana, Pražako-va ulica 19. — Telefon 31-39
33/t
UŠEL JE KANARČEK zeleno-rumen. — Najditelj naj sporoči hišnici, Erjavčeva cesta št. 4, kjer dobi nagrado.
1866
POSOJILA
in bančne vloge v zameno tudi za blago posreduje Augustin, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 4. 1880
IŠČEM POSOJILO DIN 5000.-proti plačilu obresti po dogovoru. Posojilo bi se eventualno lahko vknjižilo na moje posestvo. — Leskovšek Jakob, Loke 7, Trbovlje I. 1873
ŽLMIIVE
STAREJŠI TRGOVEC
želi dobro gospodinjo z nekaj denarja za ženo. — Dopise na upravo »Slov. Naroda« pod značko »Visoki dohodki 1861«.
GOSTILNA
s stanovanjem in pritiklinami ter inventarjem se odda v najem na Zaloški cesti štev. 7 v Ljubljani (»Pri Flegarju«). — Ponudbe pod »Gostilna 1860« na upravo »Slovenskega Naroda«.
SODOBNO SAMSKO SOBO in lestence, skoraj novo — prodam tudi za hranilne knjižice. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 1875
MANJŠE POSESTVO v bližini železnice kupim na Gorenjskem ali na Pohorju. — Ponudbe pod »Št. 37.527« na Pu-blicitas, Zagreb. 1837
STAVBNO PARCELO
587 m2 veliko, ugodno prodam v Rožni dolini, Cesta vjh. — Poizve se: Zgornja Šiška 194, l nadstr. (pri novi šoli). 1863
LEPO HIŠO
na Gorenjskem ob vodi Sori, blizu postaje in na prometnem kraju, prodam. — Ponudbe pod »Lep kraj 1867« na upravo »SI. Naroda«.
KUPIM PARCELO ali HIŠICO
blizu aerodroma Dev. Mar. v Polju. Na razpolago je tudi lahko zamenjava hišice, odnosno parcele, ki leži v okolici Ljubljane s parcelo, odnosno hišico blizu aerodroma. — Ponudbe pod šifro »Lipa 2000« na upravo »Slovenskega Naroda«, Ljubljana. „ 1871
ZAMENJAJ pol trgovske in s* anovanjske hiše ob najbolj pn.metni cesti centra z enorodbinsko vilo 3—4 sob; diferenco zahtevam v gotovini ali prodam prej navedeni del. — Ponudbe pod »420/1815« na upravo »Slov. Naroda«.
HRANILNE KNJIŽICE
(tudi prepise) prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov jemljemo zopet do preklica v račun. — A. & E. Skaberne, Ljubljana. 1865
LIKAM, POPRAVLJAM
in tudi snažim obleke od 16.-do 30.- Din; posebno se priporočam gg. natakarjem. — Hrenova ulica štev. 24 (Markič).
1862
Tudi Vaš: obleka bo kakoi nova.
ko jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarni
JOS. REICH
LJUBLJANA,
Poljanski nasip stev. 4-<J Pralnica — svetloukalnica
VELIKA IZBERA
SVILE
v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, sa obleke, bluze in perilo
1*
Škofu
M
Ljubljana
8142
Kavarna »NEBOTIČNIK"
L
bo na binkoštno soboto in nedeljo odprta
do 4. ure zjutraj.
dancev G 5 dni v tedntj po običajnih kavarniških cenah, samo vsako sredo, soboto in dan pred prazniki SO CENE delno povišane. — v teh dneh je plesna dvorana odPRTA do
štirih zjutraj koncerti popoldne'tn zvečer. CENE VINA IZDATNO ZNIŽANE.
Elegantne obleke
po meri in vsa druga krojaška dela   izdela  solidno  in točno MODNI ATELJE
J. JELOVSEK,
LJUBLJANA, Kongresni trg št. 8 I. (poleg sKina Matice«)
ZAVESE vam najlepše napravi po izbiri blaga specijalni oddelek za zavese — RUD. SEVER, Ljubljana, Marijin trg 2. — Kdor kupi blago pri meni, mu jih iz-gotovim brezplačno! 36/T
PO 50 PARA ENTLANJE izdelovalnica perila, vezenje zaves, monogramov, azur j a, gumbnic itd. — »J uljana«, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12 (poleg Slamiča), VošnJakova št. 2. 25/T
PRVOVRSTNI SLADOLED
pecivo, čokolado, kandite na drobno in debelo pri Dich Ema-nuel, slaščičar, Maribor, Slovenska ulica 5, Aleksandrova cesta št. 40. 1834
Botri in botrice!
Birmske ure od Din  40 naprej zapestne »   »   »    80 » srebrne    »   »    »   130 » 14k.zlate »   »    »   250 » dobite samo pri ANT. KLFFMANN, Maribor,
Aleksandrova stev. 11 nasproti gostilne »Pri grozdu«
1803
ZELO POCENI
se obleče te pri PRESKERJU, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta st. 14. 6/T
OKREPCDLA, SLADOLED,
ledeno kavo, vseh vrst sadne sladolede iz naravnih sadnih sokov in sadne kreme — priporoča slaščičarna J. Pelikan, Maribor, Gosposka ulica štev. 25.
1833
kavarna stritar vsak večer koncert — »prvovrstne pjevačice«. 34/T
Svete,, najfinejše norveško
RIBJE OLJF
iz lekarne IJ>R. G. PICCOLLIA V LJUBLJANI — priporočljiv« bledim   in   slabotnim osebam
Makulaturu! papii
proda uprava »Slovenskega Naroda11, Ljubljana, KnaHjeva ulica štev. $
■■■^■■■■■HnHHBBnUHi
najtoplejše kopališče v dravski banovini
ČATEŠKE TOPLICE
pri Brežicah
so odprte od 1. maja t. 1. Radioaktivna terma 50 stopinj Celzija zdravi revmatizem, išias in ženske bolezni. V predsezoni popusti. Zahtevajte prospekt«!
Hotel BELLEVUE
V LJUBLJANI '
se priporoča cenj. gostom, botrom in botricam. Priznano izvrstna kuhinja in izborna vina ter pivo (ležak). Lepe terase s krasnim razgledom na mesto in planine. Lepo urejena tujske sobe, pension od Din 50.-"-.
Zelo prijetno bivanje za letoviščar je
TELEFON INTERURBAN .30-42
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da s* je danes po dolgem, muka-polnem trpljenju v cvetu dekliške mladosti, previđena s sv. zakramonti, ločila od nas za vedno naša ljubljena hčerka, sestra, tetka in svakinja
f
ora
Pogreb nepozabne bo v nedeljo, dne 20. t. m. ob 15. uri iz h1Se žaliti na farno pokopališče v Kranju.
Kranj, Domžale, Ljubljana, Novi Sad, dne 18. maja 1934.
Žalujoče rodbine:
BLAGNE, KVARTIČ, ROJINA, dr. VAJ
Urejuje: Josip Zupančič. — Za >Narodno tiskarno«: Fran Jezersek. — Za upravo ln inseratnj del lista: Oton Cnriatot. — Vsi » LJubljani
3529