1 Na svitlobo dane krajnske kmetijske družbe Tečaj srèdo 12. mali travna 1848. List Ljubljanski učenci STojim junačkim bratani lia imaju è ti dví guje Zdaj duh prosti se Z orlam pije sonca žar, V znanstev krogu se raduje Stan mu je nadzvezdni var. y erli bratje! pripustite y De tud' Krajnske lire Poje delà glas glasovite y Sreč prihodnjih lepi kvas. Polno, radosti pijano Vam serce nasprot plami Vam do zadnje srage vdano Vroco Vam daruje kri. y j' kolo valilo y Dolgo seWÊKÊÊÊM Nezvestobe in laži Vsac ga v teku svom zdrobilo Kdor ni vriskal sužnosti. Alj strašno je zagromelo Stoj!" kolesu silnimu y r> r> y in de smo tako Iskreni rodoljubi! kteri ljudstva lastnosti in potrebe poznate , zeđinite se, prevdarite korist in blagor naše mile Slovenje, in pridite kmalo, dokler je še čas od vsih Slovencov na Dunaj k dobrimu Očetu Ferdinandu; upati smemo, smemo gotovi biti, de nas bode vse Slovence Krajnce, Stajarce. Korošce in Primorce spoznaje nase čene brate sklenil. potrebe usliša! in dolgo s silo lo Varvajmo se dalje, de nas ne bodo zopet nemški deržavni vezi (deutscher Bund) pritisnili. Kar je skoz veliko lét v Avstríi se slavniga godilo in napravilo, je od Slovanov prišlo, Slovani zdaj tudi svojo kri na Laskim krivična, ktere list Němci v rokah prelivajo, zgodba pa deržé, le Nemcam vse pripiše ! Temu se mora po pipPB m a g a t i ! Ozrimo se na Nemško politiko, ktera se zmi-raj bolj očitno pokaže. Prusovski kralj je Pózno iz svoje oblasti spustil, o temu: de se bodo Poljci sami Rusam branili, Nemci pa za njih herbtam stali. Němci vedó, pa ga hočejo ki de je veliki del Avstrije Slovanski, nemški deržavni vezi potegniti, de bi hrabri vojšaki Slovanski se dalje za nemško slavo se bojevali. Bratje! slavo, z g o d b e s p o m i il y skorej narodnost smo zgubili, le jezik je še ostal, in ta je že tudi v nevarnosti. V serce nam posebno zdej doné krepke besede našiga slavniga Koseskiga: Gani se! komur je mar zahvale prihodnjiga vnuka, Gani se! kogar je sram zasmehovanja rodii! Ako boli vas ošabnih besed ostrupeno žélo Z umam orožite se, ne bojte se znoja na čelu ! Urno tedaj kresavnike v dlan, zedínite iskre, Dajte zasvetiti 1 uc, množite, sirite plam. Mnogo ledine je se, mnogo je krizama rok, Ganite jih, otrebite mah domovine do jedra, Dvignite seróno zaklad slovenskiga dlana in Biti slovenske kervi bodi Slovenca ponos! uma Martin Semrajc, pravdoslovec A. Globočnik, pravdoslovec. Slovenskim vliiovednikam l (Konec.) Kdor si gorico na novo zasaditi hoče, naj si omisli že ukoren in jenih tčrt, kterih si v Gradcu lahko zbere, 100 za 2 gold, in pol. Kdor pa hoče svoj stari naj vsako léto tisto staro pogrobati misli, in ktero to vinograd sčasama poboljšati tersovje, ktero drugo léto léto celo malo dobička obeta y y pocépi ali popélea, in obljubim mu, de bo že pervo jesen grozdje na novim žlahtnim tersu vidil; tode dozorélo mu še nebo. Spom- ladi pa pride ta terta na versto, grobati Pricijoci sostavek smo iz Dunaja přejeli, ko so bile Novice za pretêklo sredo že natisnjene. Nadjamo se, de tuđi danes prepôzno ne pride. Sicer pa današnji list na znanje da, de tudi miKrajnci ne spimo, ampak de se poganjamo za slo- močen žlahten ters, ki mu bo J° Gospodar bo brez škode, kér ima že v drugim létu °*otovo dolgo v veselje y venske pravice, če ravno ne tako glas n o, kakor nekteri kér precép rodovitnost terte na deset lét neizrečeno po- zélé, pa vunder en ako gorece kakor drugi. Vređništvo. vzdigne ! Kér **) Iz govor, de naš jezik še ni za kancelije, je prazin izgovor, in zamore le od tacih priti, kteri ga ne umejo govoriti, ? ako se dolga rozga za vcep in nimajo volje se ga učiti. Pisatelj. vlomijo, se to privarje vzame z petimi ali šestimi očesi in tako ters pelca in pogroba ob enim. Odkóplje se tedaj ters pràv globoko v zemlji, se kakor mlado drevce na gladkim žlaku odreže, in se kakor zagozda ravno pod enim zdravim oćesam obrezana pelcka ali v cep v stari razklan ters dene. Zdaj se žlaku pelcovanja terta z verbovo vitro močno povije, se položi žlahtni ters, ki ima kakih pet skepov, po jami, se mu da spodaj in zgoraj živeža za več let (le nikar živiga gnoja, raji gnojne persti ali važ) se pri kraji jame lepo ravno gor osloci in za-kople. Tako bo ters že pervo jesen zrelo grozdje pri-nesel, in vinorednik ne bo kaplje vina zgubil, temuč si se za dolgo časa rodoviten in žlahten ters perpravil. Bolj navadno pa je še pelcovanje z rozgami, ki imajo le dve očesi, ktere se pa drugo spomlad grobati morajo. Vsaki priden gornik, vinogradnik (Veneeri) razume cepljenje, in bo vedil, de se rozge od popolnama dozor-jeniga ne pozebljeniga tersa vzeti morajo, ktere so od réza do pelcovanja za tri perste v vodi stale, ali pa v zemlji do pol zakopane bile. Nar boljši čas je za to delo, okoli sv. Filipa, kadar je mesec tri ali štiri do osim dni star, in terta že tako žéne, de se iz nje voda vlije, če jo odřežeš. Cepič ali rozeg za pelcovanje se lahko dobi v Cel j i pri gospodu Vokavnu, péku, ki je pervi vinorednik našiga kraja, potem v grajšini Šenéški, pa tudi jaz jih od šipona celo lahko tavžent pogrešim. Res je, de skorej vsako pleme tert po svoji natori drugo zemljo in delo tirja; de je torej na gorko to zraka in natorno lastnost terte gledati, kér bi po tem takim vsaki ters rodoviten bil; ali tega se nima nikdo bati, kér jaz od samih rodovitnih plemen tert govorim, ktere se v naši zemlji dobro obnašajo. Akoravno sim imenovane plemena vse po naši navadni šegi obrezoval, je vunder vsako z našo rodovitno lipovšino vred rodilo, manj pozéblo in tudi v cvetu bolj zderžalo, kot ona. Sčasama pa bomo že tudi zvedili in se naučili terte, vsako po njeni lastnosti, v svoj veči dobiček obrezovati in obdelovati. Ni tedej pravičniga izgovora , de bi naših tert za imenovane boljši ne zamenjali, tudi ne, ako bi se zavolj natornih zaderžkov tam pa tam kake kaplje manj pri-delale. Kaj de, če bi ga bilo nekaj manj , ko se bo pa to veliko dražji prodalo; in ako se hrani, bo še v petih, v šestih in še v več letih žlahtno vino, kakor olje, v lesnici v křepkost in pravo zdravilo starčkam. Lahko de veliko umnih vinorednikov to vse bolj vé, kakor jaz. Razumniši od mene prosim, de mi naj ne-zamirijo, de jim znane reči pregrevam. Kér pa v našim kraji še vinoredniki tega sploh ne vedo, in vender spomladi tako skerbno v goricah terte cepijo (pelcajo) se vé, de v neveđnosti le ze leniko iz Vinogradov re-žejo, in v njo veliko slabši lipovšino cepijo, kér jim zelenika prekislo vino daja ; pa ne vejo, de je ravno zelenika v našim kraji še nar žlahtniši terta, in akoravno vsako léto popolnama ne dozori, vunder vinu tisto moč daja, ktera ga terpeee in žlahtno stori. Zatorej domače vinorednike prosim: naj se po mojih besedah ravnajo, in ako bi eden ali drugi želel tako novo tersovje vidi-ti, ali njegovo vino okusiti, naj se mi oglasi. Vselej me bo najdel pripravljeniga mu ters pokazati in mu vina pokusiti dati! V Braslovčah 10. sušca 1S48. Anton Koderman, *) učitelj Braslovške šole. Nai>Hiiiea. Letas je prav dobro leto, Vinca je dovolj na svetu; •bi^^*®^pr - y *) Pisatelju tega sostavka, pridnimu tovaršu Stajarske kmetijske družbe, se bo, kakor smo slišali, pri občinskim zboru v Gradcu 6. dan maliga travna tega léta za sadjo- in vinorejo sreberna svetinja podělila. Vređništvo. Donez je prav srečen dan; Ne daj Bog de bi bil pjan! Bratje moji in sestrice, Vi mladenci in device, Smo veseliga serca, Le zahvalimo Boga. Gerdo, gerdo bi nam bilo Ako bi se nam zgodilo, Čeb' se kteri tak napil Đeb' mu pot prevozek bil. Pjancam nočemo napiti, Pjankam vina ne točiti; Pjanc je nehvaležen tat, Kedar delà 'z vina trat. Stara pésem pomnožena. Iz Kjjtihljaue« 7. dan tega mesca ponoći so se podali krajnskf poslanci na Dunaj, se presvitlimu Cesarju za podar-jeno konstitucijo zahvaliti in tudi Dunajské mestni-ke in posebno šolsko mladost serčno pozdravit. Ti poslanci so gospodje: grof Hohenwart, c. k. dvorní svetovavec, baron Kodelli, Dr. Burger, Dr. Orel, J. Guttmaiin, pervi svetovavec Ljubljanske mestne go-sposke, Dr. Bleiweis (vrednik Novic), Dr. Rudolf, Dr. Delkot, Dr. Reher, Dr. Strupi, Rudež,Muhl-eisen, Sou van in Jožef Pleiweis. K. Veseli dan v 1 isnjigori. Po premilostljivim cesarskim dovoljenji 15. dne sušca 1848 je bila tudi v Višnjigori na Dolenskim napravljena národna (domača) straža. Drugi dan mali-travna letašnjiga léta je naš kantonski komisar, gospod Bruner povabil vse gospodarje Višniskiga města v mestno hišo (rotovž). Tam jim je práv lepo razložil, kako potrebno je tudi tukaj cesarkiga dovoljenja se poslužiti in narodno stražo napraviti, de bi v takim nevarnim času svoje življenje in svoje premoženje ohranili. To povabilo je tudi podpiral nek gospod uradnik, v ta namen od kresije iz Noviga města poslan. Na to povabilo so se večidel prebivavci možkiga spola, stari in mladi v narodno stražo zapisati dali, in še tišti dan si oficirje in druge sprednike izvolili. Drugi dan že, bila je ravno nedelja 2. dan malitravna, so se vsi v stražo zapisani mestnjani po poldanšnji božji službi vkup zbrali, z belo rudečimi židanimi trakmi okinčani. V versto po soldaško se vstopijo in gredó po soldaškim redu (marširajo) v kantonsko grajšino zunaj města. Vsi stopajo po bobnar-jevim vdarku, kakor de bi bili že izurjeni vojaki. Bobnar (tambor) nabija boben, kakor de bi bil pri soldatih izučen, pa je mlad Višnjan, domač rojak. Pred njimi nese eden iz med njih lepo belo rudeče bandero s svitlo zvezdo, kakoršniga bi se nobena soldaška truma ne sra-movala, desiravno je bilo tako neutegama napravljeno, kakor de bi bilo iz zemlje zrastlo. V grajšinskim dvoru so se možje narodne straže nekaj časa v soldaškim obračanji vadili, kar jih je pràv prijazno učil oficir našiga regimenta, gospod Schonberger. Po končanim vadenji gredó spet vsi po soldaškim redu z banderam in z bobnam iz grajšine v město nazaj. Vstavijo se pred hišo izvoljeniga stotnika ( kapitana) v versto in zaupijejo na vso moč: „Dolgo živi naš dober césar Ferdinand". Gospod kantonski komisar in novo zvoljeni gospodje oficirjí so dali novim stražnikam tri keblje vina, ktero so očitno na tergu pili, dobre volje bili in cesarju na čast peli. Zvečer je bilo celo město v svitlobi. Po vsih oknih so sveče gorele, ne le samo po městu, ampak tudi zunaj města v kantonski grajšini, v farovži, v kaplaníi in v šolmojštríi je vse migljalo po oknih. Tako so Višnjani 2. dan malitravna 184S z velikim veseljem obhajali in presvitliga cesarja za dodeljeno Ci* konstitucijo hvalili, in celi večer očitno na tergu lepe delih poznajo, in koristno je njega večkrat v misli vzetí j pesme prepevali cesarju v hvalo. Mir, edinost in ljubezen kér tako bojo do cesarja in do naše drage domovine si bodo njani tudi prihodnjič z vso močjo ohraniti prizadevali. drugi napeljevani i njega posnemati. Pa med Istrijanski Slovenci Teržaškim in Reskim morjern (Dalje.) vsi Vis- se le bolj Stanicev izrisani obraz tistiga veselí, ki ga je po osebi poznal, in celo tistiga, kteri vsakdan streho pred ocrni ima, pod ktero je bil Stanic pervikrat svitlo in posebno pa mene, kér tisto hišo za Kadar pa ima biti pir, se en dan popřed ubijejo janči, skopci (koštruni), letuče in se vse pripravi, kar je za gostovanje potrebniga. Za tem se pozove perva žennova in nevéstna žlahta: koliko de jili sme eden in drugi poslati na pir i se pogodijo že v oni pogodbi ? od ktere sim zadnjič povedal, in sicer tako, de če stavim — ženin jih dopélje dvajsetero na po pír jih samo desét smé dopeljati ženin, in samo možki ž njim i po Na dan poroke gré îvésto, in po poti etreljajo, posebno, kadar pridejo že blizo hiše nevéstne. Vsi imajo vence na klobukih, nar veči venec pa ima ženin in kum; v nekterih krajih gré pred „zvanimi" (svati) eden z banderam, na kterim je na verhu en kolač, na verhu kolača pa veliko jabelko; tišti, kteri ? to bandero, se imenuje „barjaktai hišo. Ci Kadar přidej v , podá ženin nevésti en par postoli (cevljev) in en par nogovic; tako tudi njeni materi, če je še živa, sicer nogovice in postoli pa tišti, ktera je hisna gospodarica. Nevěsta obuje te , zakaj samo v téh smé iti h poroki. Pri tem ji kum (r porna*«, a in de kakor pravijo po ebro gré v cerkev i ji mora kum staviti tolarje v postoli Kadar imajo iti iz hiše, pride nevésta s trémi ja belki v rokah, ktere serdito meče v ženna ; on se brar in skriva; če mu pa eno ali drugo v přiletí se vsi smejajo in rugajo lice ali na nos Po tém ženin berž pobere jabelka, jih spi ? in jih kadar iz cerkve gre dó z nevesto poje. Nevésta se od drugih devic razloči, de ima vso ktei felavo s svilnimi verbci ovito, glavi ima svitlo kroncico in odzadej na sijo, gredo od hiše proč po plečah doli vi- — Kadar i jo prime kum za ruto, ktei ima ona na desni strani na pasu, in jo pel je, de se mu ne skrij i do cerkve. — Ce pa jašejo (jezdarijo) do cerkv se pa kumu ni potreba bati, de bi mu nevésta ušla kér ji dajo nar slabejiga y ? veka dru iga konj Po poti imajo posebno glasbo (muziko) d čio ésta s pišalama, od kterih eden vodi tanjko i gi pa bolj debélo prilaga ; tudipojejo: ..Kralj Mark in di voj k w J b y* v J? in več drugih pesem po dva in dva skupej Kadar pridejo tako do oItarju, ji velí poklekniti ni kv pelj lévo sti e kum nevésto ženna, in tako zadobista sv. zakon in blagoslov. Za tém gredo iz cerkve, in nevésta vzame od ^bt ^fc kolac, ga pomoci v bia go si o vij svojih mladili en se z njim pokrn med ljudi, kteri se valjajo večkrat po tléh za-nj odo 9 in verze iz kv pi or a Se zmiram derží drug nevésto in tako grédo s svojo glasbo ktera neb a m jim prav vseč, plesat pošlé d y hišo, ali pa pod milim gredo na obed v hišo éste (Dalj sledí.) sonce zagledal, stanovanje imam, ktero je On sozidal bil. Zatorej se čutim v sercu rajncimu dolžán, neko prigodbo razglasiti > pri kteri je bilo njegovo življenje v nevarnost prišlo. Ko so gosp. Valentin Stani č še vikář v Roči ní bili, so si na glavo naložli, svojimu kaplanu lastno hišo sozidati in so speljevanje kaplanije sami prevzeli. De bi tako speljevanje po redu šlo, so hotli po svoji navadni skerbi vse sami viditi in vediti, in zmirej so okoli zi-darjev in tesarjev hodili, kamnje, apno in les pregle- do verha speljani in v počez zmetani bili, pridejo v ze dováli. Kadar so zidovi zgornji stanici trami za pode gosp. vikar Stanic, in prederzni na ravnost po enim ■■■ ■ HHP brunu tje gredo. Pa komej sredo bruna enkrat brun, ki ni bil še terdno položen preberne Jim spod nog k sreči so pri dosežejo, se na se ? spodmakne, in gosp. Stanic padejo; pa padenji nanaglama brun z oběma rokama objeli in tako v zraku obviséli, dokler niso delavci z lestvico na pomoč přiletěli in gospod vikárja nevar-nosti oteli. Ako bi gosp. Stanic tako sebi pričijoči in k zdravju ne gotovo bi Jim z rokama hiterni ne bili bilo služilo, šest sežnjev visoko na terdo skalo pasti. Ivo so nevarnosti odšli, so sami z navadno priprostnostjo mertvi ga rekli: „Saprabolt, skorej bi me bili pobrali", in kmalo so neprestrašeni gori stopili. drugej na visoko Ta prigodba i ktera je tak iga moža, ki je čast naše ljube domovine, skorej ob življenje pripravila, mi večkrat v glavo pade, kadar po svoji izbi na tisti brun stopám, in podobo rajnciga korarja na zidi pogledam. A' Ročini mesca svečana 1848. F. J. Caťov. Castrait O S 11 fafovisa slovenskima sloviiika Od več straní in že mnogokrat vprašani 5 kaj de je z obljubljenim novim slovnikam, smo se obernili na Oroslava Cafova in Jih vprašali, kdaj željno pričakovani besedník na beli 1. sušca sledeči prijazni častitiga gosp de bo nrišel dan? Častiti gospod so nam odgovor poslali, kteriga tukaj radovednim bravcam na znanje damo, nadjajoći se, de nam iskreni rodoljub ne bojo za zlo vzeli, ako damo med občinstvo, kar ob-činstvu gré. j? Vprašali ste me • V pisejo gosp Cafov kaka je z mojim slovnikom: Resnico Vam ovádim, ter okolj nost ne pri krijem : 1. Sprave nabirkov za slovnik imam toliko na kupu, da še pred dobrim létom ne mislim nič skládati; rajši nič, kakor povèrhoma ! 2. Kér je še gosp. Dr. Mur ko v besedník zmirom na ponúd, se mi mocno zdí, da se zdaj ravno ob važni dobi razvijanja Slovénstva in Slovanstva s svojim délam ne siném prenagliti. 3. Vmés se Slovéncam za kratnocasno berílo sker •I otfba iz življenja rajnciga korarja gospoda Valentina Stani Sladak je spomin na Valent ica. miloserčniga gospod korarj St vsim > kteri ga po nje govih lepih *) Ta pesim od pervih casov, ko so starší ajke ali 10 lét obećali, kakor je ada b e 1 i h K d 8 , v 43. listu No tečaja popisana zenitvi so zlo eiiake adam b tudi druge K r a j n c o v. navade pri Pisatelj bím. Drago bi mi bilo od gosp. Blaznika, perváka med slovenskimi tiskar ji izvedeti, ktere Krist. Smidove pisma še na Slovensko niso prelo žene; jaz bi si prijatelov našel, da bi prestavljali; kaj ti da bar naši Slovenci po takim branji hrepené. Vsej se mo so v hiši na polici ali v škrinji hranjene domá pa litvene bukvice le samo v cerkvi rabijo, dogodiv- sinsko (zgodovinsko) knjigo pa téžko iz rok izpustiš, kér bodi potoženo! kmet ne ti je jako zavzetna! Pa Bogu ve 5 kteri kaj bi si kupil, kér so takovi gospodje sila redki si užé bili knjižno založnico ali vsaj brav j níco napravili. — Le v svojih Ijnbih Novícah, ktere so vjeli in so g* vprašali, kaj je dobro za metlaj 9 užé črez čudo veliko dobrega ino koristnega od Mure jim je odgovoril: Ako so vse metlajaste ovce ze po do morja učinile, ne nehájte, posebno duhovnike, urad- krepale do ene, se mora ta ena trikrat gnati okoli ta nike in učitelje nagovárjati, da bi tudi v tej reči ljudstvu marja (hleva), in potem ne bode krepnila nobena več pripomogli. Čehi so nam v tem v naj lepši razgled ! 4. Veaseh v se tude na široko in «•désrdé slovánsko polje zahájam, in akoravno nič oprávim sam jaz, vendarpak umnéjši k delu ^ V.V, pústo stálnega ne prigánjam, polja zvunaj te poslednje. Nekaj práv posebn > * med Slovani je od nekoliko lét to, da so začeli vse bolj spoštovati in ljubiti je 9 narodnig kar to je 9 slovanskig To se v ze plesih; naj ljub • w nji horvatsko in slavonsko ali saj k premisljevanju. Kadar pa iz obcinskega nazaj grém, vzamem vselej lépo bréme za domáčo vico, česar za sedánje življenje in izobraženje potre bújemo, na nji pak še dosihčas izrastlo ni. da mi je vseslovánski slovnik in slovnica (vsih Slovan skih) naréčij na terdni podiogi Litevskega, Lotiškega in kristijanske praznike jim pleši slovanski,*nami kaže pri îc : Kolo bski raj: Lepa maca, poljski raji,krakovjak,mazurka, poljska (polonaise), dalje: poljka Kolikor in slovanka Na Koroškim obhajamo vsakiga léta % tr pred nami nekaj Sonskritskega na skčrbi, 5. Tude naše drage junote ve Bog ec zvecer pred svetimi sam naj bolje, tremi kralji, pred Sent-Jurjem in pred kresam. slovenske mladine Zvecer pred tim i kral ji ali kakor se pri Zil nesem iz misli pustil; tude za nje in po temtakem pravi „pred pern ah ti," hodijo perhte, gerde hude babe za jezikoslovce imám bukve vdéli: Gčrčko-Latinsko- z burkljami, dese jih je potreba bati. Tako ljudjé pra Némsko-Slovánski (Slovanski vséh naréčij) slovár: W w VIJ jaz jih sicer se nisim vidil. Zvunaj tega letaj ta knjiga bodi za našo mladost v viših učiliših ; polovica večer po vesi g «•ori in doli dečki, fanti je uze cr otova. Ali da vam na kratko dopovćm 9 vsa zvonci in žvenketajo ž nj 5 da je kaj T ; s kravjimí ) zvonenje moja skèrb in prizadévanje méri na to trojno 9 V rec pra vij o Da bi se naša domáča domorodna slovenska ne sne. je dobro, da medved v planini krav in ovac Zvečer pred Sentjurjem se zberejo dečkí skládnosti z ilirsko zakonom Slovanšine prilegla, se gdekeda reci môglo: „To drugi, s se piše tako, kér je samo selo pred vrata perve hiše. Eden izmed njih je s slamo slovnica vsestransko uravnála in se v sestrinski zmrakoma zvunaj vesi eni s kravjimi zvonci, da bo kozjimi rogovi in tako žvenketaje in trobentaj tako prav, ne pak, kér se le v tej ali onéj okolici takó rábi. ovit ímenujejo sv. Sent-Jurj Vsi kup potle pred hišnimi vrati stojeći glasnó govore, ali zapojó Da bi se naš ski domáči besédnik ali v Sveti Sent-Juri poterka na duri slovnik po mogočnosti popolnil; karpač ne gre v nekih Ma hlačo zeleno, jeno rudeco 9 létih Floi in vsej V se vèrh teg gosp F1 e i š m v Slovenski besédi ne morem učakati.brez ktere slovnika grafišk lagat 9 ne zacnem. Tude krajnskega geo Je se le přišel v deželo Tii 9 ga že vse veselo, germovji, kukovca v bukovj 9 meníka po knjigárstv morem dostáti c) Da bi se slovanskim in slovenskim pisávcem • • v • 1 m • « k f « t « a • • ». jn književnikom, knj podála, da bi jim ne trebalo v vsakem narecji kterem drugem ih beséd kovát got in bolj . V . 9 kér se užé v Rumene rožice lepo cvetó, Se svetga Šent-Jurja veselo. Potlej podá Sentjurjevcam gospodinja kako jajce kadaj 9 šem Iz tega vidite 9 da ajdej ali malo masla ali zasake , ali pšeničniga kruha še kako klobasico. Poteni se zahvaljajo, rekoč 9 ce ravno • v nic dobrega ne 9 imam bar dober namén. Jam voluisse sat." Oroslav Cafov Pi 9 »Bog obvari Vam zivmo Vase krave, vaše vole, Vaše konje, vaše svinje, 9 © iašeiije noiiga slovatika Vaše kure, vaše teleta Pa vaše lepe dekleta. Miši in grile pa zloděj vzemi !« Na slovnik : Deutsch-bóhmisches Wórterbuch fur Wirthschafts Potlej pa letijo trobentaje in žvenketaje naprej od 99 hise do h Malokj se godi, da bi jim nič ne beamte, Thierilrzte, Techniker, Technolo Forst- und podalo kér se obče misli, da bi pi 1 • v • hisi U eidmánner, Land- und Teichwirthe, Gartner 9 Bau 9 v • « • živini , posebno pri sreče ne imeli. Kjer se jim nič ne podá, rečejo Maurer- und Zimmermeister, Miihlbauer, Millier und eledece Brauer 9 mit gehóriger Berucksichtigung der hierauf Be 1 gold nehmenden Hilfswissenschaften und Gewerbe, Zusam se prejéma predplačenj mengestellt von Franc Spatný u 48 kraj v ebru v arhiskofijski knjigotiskar »Naj pokrepa Vam živina, Vaše krave, vaši voli, Vaši konji, vaše svinje, Vaše kure, vaše teleta. Miši in grili vse naj snedó ? nici in pri spisatelj v Prag 1848 Célo délo do konca rožniga cveta Oge naj vam vse pozge ki v pol léta na svitlo pride f bo obselo 24 polá in 21,400 poglavnih beséd. (Wčela.) » Iz imenovani posebniga delà in dokladnost. iz se previdi vaznost teg nadpisa aznosti obsežka njegova popolnost Voda zalije, grom in toća pobije.« Den po Šent-Jurji se zberejo Sentjuijevci v kaki kjer so domaći z mladino naj priljudniši in skuhajo h • v • ISl^ IVJ^ŽI Dir uuiiiuvi v, -'-J I-----j —----- dorove zbraně in jedó veselo, dokler je kaj . Kako je v naših okoljšinah taciga slov opomnimo samo naših napredkov v obert nosti in v kmetijstvu. In desiravno je to delo v nemško «y ceskim jeziku pisano, je upati, de ga bodo naši Slovenci nika treba T navada je v lložeku, na P v Ločah na Berdnicah (Fiirnitz), v Podlipi, v Sent-Il v Lipi. Od kr po\ pa 9 drugikrat 9 in de se bo morde danes ali jutri Prerokovailfe StoVCIICaill poleg Soče prijazno pozdravili in — kak slovenski domorodec našel, ki bo enako delo v domaćim jeziku ne le našimu ukaželjnimu narodu v korist Radi se naši slovenski bratj 9 ki od G do 9 Predila okoli S pi cesti prebivaj tistih srečnih mpak tudi v slavo naše mlade slovnosti zdelati se lotil. časov spomnijo, ko sta Korosko m enje Stajarsko po naši cesti z Laško deželo v zavezi bila; in nasi síai v * Slovenski fiesetlsiik. še z veseljem pripovedujejo, kako bogastvo, je tistikrat . ------------------------po -----,----«-----------y*------ Metlaji ali metulji so huda ovčja bolezen; ktera zaslužka dovelj, de en jarm volov je celo di ovca jo dobi, večidel ----—M , pogine. k7i/l Uljl pilJJUVC te bolezni sledeče : Nemei so enkrat hudiča naših vaséh cvélo, de rokodelec in najemnik sta imela 7 " • mo z svoje Serblji pripovedujejo od potrebnim preskerbel, de kmet je lahko in d i ~ * (vraga) pridelke prodal. In res 9 popotnik 9 kadar p koz 64 P B m Log čez Pređil gre y in semtertje preobilo navlekel, mu je v glavi zavrelo, možgani so pri cesti tolikanj opadenih his s prostornimi hlevi vidi, se mu zmešali kjer zdej le pustota or » ospodari, si.mora misliti, de ljudj terjajo, bi si tukej nikoli kteri svoj živež samo od polj ne bili stanovanja izbrali, in tacih hramb sozidali; am pak de srečniši časi so rnógli enkrat no tih kraiih biti pamet je zgubil. Blesti je jel in zme-šano govoriti. Hudobe je mislil krog sebe viditi; iz za mize je na enkràt planil, na sredo hiše pokleknil, križ storil in na IftlÉHHMi' ~ ■HHHHH^H glas moliti jel y pot mertvaški mu je stopil na čelo, na obrazu je bil bled, ko zid, bolj smerti, ko člověku in de so stanovniki od ceste svoj živež pričakovali In podoben. Hlapca to viditi je bilo groza, lasjé so mu po taka je zarez bila. Druga cesta po P on tab i se je od8- koncu stopali. Strahoma je poklical svojiga gospodarja. perla vsi vozači so se na-njo vernili, in malokdaj jo Cela družina se je spravila v tem na noge. še kdo čez Predil pripoka. Zavolj krajih huda revšina gospodari. te zdaj po tih mislili, de jih imá za norca y kér so ga poznali ljudi trapá; tode viditi ga, na sredi hiše klečati, na Skonca so de rad las y tr e» Pa zaupajte, stanov pri Soči ! zvezda vaše moliti in pot mertvaški mu po čelu liti, so si koj mislili, nekdanj 500.000 goldinarj zopet vstaja. Mili naš oče Cesar so že de to ni nikoli sala, in strah in groza je vse navdala. odšteli, našo cesto popraviti in vse klance in ovinke, kar bo moč, poravnati ukazali roslav Suša, Kavaridške ceste skerbni ogleda 15 Mi- kteri ■pj Bmim Bi HH^H ■ ■ Třepetaje so ga spraševali kaj de je, ali kratko govoril: Ali ne vidite hudobe v me goreče zijati y le je pred nekterimi léti s svojo vednostjo že Gerškimu kralju dobro služil, je visoki ukaz dobil, ondi nar rav- je vse še veći strah in ganiti se ne sme'm. Znamnje, de se mu je pamet zme šala! Družina ni sicer nič vidila, ali slišati take besede groza obšla. Blagodarjeno y (že niši in krajši cesto poiskati, ktero je mesca listopada • v • gnano) sveco so prizgali in z ravno tako vodo člověka med 11 in Ka na lam ze mériti začel. bo MM To spomlad se bo začela ze delati, in zdi se mi, de. kadar bo naša cesta takó poravnana, si bo Koroški in Stajarski vozač krajši in lepši pot do Tersta izbral y oblivali ter mu je piti dajali. Cez nekaj časa je poprosil, de bi mu po gospod očeta (fajmoštra) poslali, torej je šel pôsel do cerkovnika, ali cerkovnik se je branil zdravimu člověku po noči posebno pa pol ure delječ po in Brežko Rebulo memo nas domu vozil. Ako pa vas duhovna iti, in tudi ni sel. spomnim, de našiga miliga Cesarja serene želje so zme in so se tudi zdej rej bile po nar krajših potih tuđi iz gotovih vzrokov se bo tudi po naših vaséh hlapca trobenta. Yr Ročini. y vse kraje celiga Cesarstva s cesarskimi poštami skleniti, vam prerokujem, de glasila cesarski kmalo po tem ga poštnig; y F. J. Cafo V an je Imela luiđa rec (Konec sledi.) JPoslavljenje Zlahtni zdravnika c. k gosp Januar ja Kur ter j y • v . « VISJ i domorodnisra regimenta v Ljubljani y ki so nam v Novícah ze marsikako koristno reč oznanili je mestna Ljubljanska gosposka zavoljo dobrovoljniga več 8. dan svečana mest » letniga ozdravljanja ubozih njan a (Burger) z vsimi pravicami i zvolila (Strašna prigodba.) Dokaj žalostnili nasledkov pijančevanja so že * r • ljube Novice svojim bravcam oznanile, in zraven živo opominjovale, se nezmérne pijace, posebno pa žganja ogib:tti, kér je hud strup ne le telesu ampak tudi duii. ar na.ida . ezmérne pijace živiga strupa z ganja Bil je na Gorenskim v vasi B... kmetič y ki je Slovenski pregovori nabrani od gosp. prof. Drja. J. Župana. Ak drušina ne bode besna gostém ne bode hiša y těsna. Naj tede j se to zalostno prigodbo povedó, ki se je pred víca ? petini leti na Gorenskim pripelíla, ktere vzrok je gerda Ako ne pomaga desnica, bo li pomagala le-Ako ne teče, pa kaplje. — Ako ravno sva brata, mošnji niste sestri. — Ako te jedro mika, zgrizi ? lupino. Ako ti dobro na skali, pomikni se gori Beraška mavha vedno prazna Beseda ni konj. vse karkoli je zaslužil, prot za ljubo žganje zdajal. Bčs (Damon) te lopi! Pijančevanja ze od mladih nog navajen mu torej tudi fangen). Bil bi hleb, zobjé se dobé. Bès te plentajî (nehrne ge- Blagodat božja delo ni bilo kaj mar. Njive piclo gnoj eue, na pol komaj pada za zemljo. Blago gre gon po niti, doli po vervi obdelov^ne, so slabo zetev dajale; sadje, kar ga je raslo Blago odide, um tebi pride. Blagor meni !