l«oXI||. Štev. 260 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 I . posrovALNICAUPcEUEVEP;e^ v” K Maribor, ponedeljek! 5. novembra 1959 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.400 |j NAROČNINA NA MESEC Prejemali v upravi ali po pošti 11 din. dostavljen na dom 16 din. tujina 30din Cena din 1*— Med optimizmom in pesimizmom krovni apel belgijskega kralja in holandske kraljice dokončno propade! — Včerai sta Se nepričakovano sešla belgijski sn holandski zunanji minister — Dvoumne Izjave v Berlinu — Na Madžarskem molijo za Holandijo Snoven sestanek zunanjih ministrov Prva sled za monakovskim atentatorjem Vž BRUSELJ, 13. nov Havas. Belgijski zunanji minister Spaak je odpotoval Hm POpo,dne v Haag na sestanek s svojim holandskim tovarišem. Zunanje NanaitVo ie danes izda,° Poročilo, v katerem pravi, da sta se belgijski in Dosv 7 ln'n*ster v spremstvu svojih generalnih tajnikov sestala k važnemu v Bredi. met BRUSELJ, 13. nov. Stefani. Belgijski poučeni krogi sodijo, da je bil pred-|ra govorov med zunanjima ministroma obeh sosed odgovor angleškega in I c°skega suverena. Na osnovi teh odgovorov sta oba ministra razpravljalo B ®nut|iem položaju in bosta najbrž predložila svojim vladam načrte za slož-Ra^l|«io akcijo. Pflvse 13. nov. Reuter. Amsterdamski dopisnik »Timesov« pise, da je pQSe.m »egotovo, kakšne ukrepe bo izdala holandska vlada v bližnjih dneh. ni« mea Važno ie vprašanje, kakšni odnošajl naj nastopijo v skupnem ograža-nost n Be,gii° in Holandsko. Vladni krogi terjajo do skrajnosti strogo nevtral-ničte« Svetovanjih med obema zunanjima ministroma se v uradnih krogih lr» Dve značilni neinki izjavi £«un, 13. nov. DNB je objavil, da lltLa nemška vlada, da sta Belgija is mi Pokazali z nekaterimi vojaški- vi5/el>i zadn.iih dni, da sta zapleteni sovražnikov Nemčije. Nemška Pa že ponovno izjavila in se za-% L da bo spoštovala nevtralnost tud; Onjnen*en**1 dr^av> dokler jo bosta di bi z d°8ledno izvajali. Omenjeni vla-®° «W%a<^ tega Bolje storili, da bi mir-tefese> in varovali svoje lastne in- s«dselni, r pa da se prehitevata z ne-AMs> Ukrepi. Pistijjf ic°UAM, 13. nov. Berlinski do-devnika »Handelsblaad« je ob- javil v svojem listu izjavo, ki mu je bila J^odana na merodajnem nemškem mestu, da bo Nemčija spoštovala nevtralnost Belgije in Holandije. Dopisnik opisuje zelo na široko, kako so ga v Berlinu sprejeli in ga prepričevali, da nameni nemških čet vzdolž mej Holandije in Belgije niso nič drugega kakor samo vojaške vaje in da gre le za tehnično in ne politično koncentracijo. To poročilo je povzročilo v holandski javnosti veliko veselje, vlada pa vztraja kljub temu pri nadaljevanju dosedanjih varnostnih ukrepov. LONDON, 13. nov. Po podatkih nemške tajne policije pada sum za monakov-ski atentat na nekega delavca, ki je bil ponovno zaposlen s popravili v mona-kovski pivnici. Gre za nekega 30 do 35 let starega moškega, ki je nosil rumenkasto umazano obleko, na glavi pa čepico. Prve priprave za atentat so bile izvršene baje že v avgustu. MONAKOVO, 13. nov. DNB. Posebna komisija, ki je prevzela preiskavo o mo-nakovskem atentatu v svoje roke, dela noč in dan. V zvezi z izsledovanjem za skrivnostnim delavcem, ki naj bi bik atentator, je prispela komisiji cela vrsta pri- jav. To zasledovanje postaja zmerom zanimivejše, ker je že gotovo, da dotični delavec ne pripada osobjti pivnice in tudi ni izvrševal kakšna dela po naročilu. Nihče ni o njegovem poslu poučen. V začetku avgusta so ga videli večkrat v pivnici. Komisija • je usmerila preiskavo po tej sledi, da bi dobila čim več podatkov o skrivnostnem človeku. Posrečilo se je, dognati dve tvrdki, ki prihajata v 'poštev kot izdelovalki mehanizma ure, po kateri je bila eksplozija določena. Dokazov še ni, če sta ti dve tvrdki res prispevali material. Kar tiče ostaiega dela peklenskega stroja, so preiskave še v teku. Za Merjeni 1 se našel Kdo drogi TOKIO, 13. nov. Stefani. »Ašaki šim-bun« komentira britsko politiko do Nemčije in pravi, da je nemogoče delati razliko med Nemčijo in njenim vodjem. Hitler ni prišel po naključju na oblast, vzrok vojne ne leži neposredno v njegovih od- ločitvah, temveč v naporih Nemčije, da izvede revizijo versajskega mirovnega dogovora. če bi Veliki Britaniji uspelo, iznebiti se Hitlerja, bi se našel kdo drugi in zgodovina zadnjih let bi se ponovila. Kdor noče postati Itaiijan mora oditi Malo vzrokov za optimizem VJatb? nov' Optimizem, hi za-sti - v soboto in včeraj ponekod, zla-v5rj,.a tudi v sami Holandiji glede ne- nemškega vpada v Holandijo in L n,, . , • r\XTr» _________1___ ;riti kr;i,l0na podlagi objave DNB in neka v Joških zasebnih izjav v Berlinu, ar»zu ne smatra kot zadostno ute- izluščiti grožnja, kakor pa kaj drugega, glede pisanja »Handelsblaada« je pa treba upoštevati, da je ta list stal vedno pod vplivom Berlina in je zato veljal za organ nemških eksponentov na Holandskem. Ves položaj sili zato še nadalje k največji previdnosti. Iz objave DNB bi se mogla prej Znaki nevarne napetosti feSLJ- '3- nov. Stefani. Angleški jSlte ki bivai° v Belgiji in na Ho-Sh ’ So d°bili od britskih konzuli *ast°Pnikov opozorilo, naj se čim-L ne,° v Anglijo. Sih 13. nov. Havas. Zaradi se-ednarodnih prilik letos ne bo rok* .VSakoietne slavnostne večerje tni dan kralja. o,. "" %imrešta, 13. nov. Havas. P° kalvinskih molilnicah so včeraj darovali službo božjo za Holandsko. NENAPADALNI PAKT ITALIJE"Š TURČIJO IN GRČIJO RIM, 13. nov. V tukajšnjih diplomatskih krogih se uporno širi vest o pogajanjih med vladami Italije, Turčije in Grčije o sklenitvi skupnega nenapadalnega pakta. Podobna vest je prispela sem tudi iz Ankare. Na uradnem mestu te vesti ne zanikajo, je pa tudi ne potrjujejo. MILAN, 13. novembra. Bolcanski prefekt je imel včeraj na nekem zborovanju v Briksnu govor, v katerem je govoril pretežno o izselitvi južnotirolskih Nemcev v Nemčijo. Prefekt je dejal med drugim, da so se pojavili na Južnem Tirolskem provokatorji, ki hodijo od vasi do vasi in od hiše do hiše ter skušajo zbegati del nemškega prebivalstva s pomočjo raznih alarmantnih vesti. Proti tem Agento mbo Italija v sporazumu z Nemčijo postopala najbrezobzirneje. Zelo ostro je zavrnil prefekt govorice, da bi se pripravljal na Južnem Tirolskem kak plebiscit. O tem ne more biti absolutno nobenega govora. Za vsakega Nemca, ki se ne more odločiti, da postane Italijan, obstaja samo ena pot, da se preseli v Nem čijo. Kompromisne rešitve med obema stališčema ni. Čangkajšek prepričan o s^oji imagi ČUNGKING, 13. novembra. Havas. Maršal čangkajšek je na včerajšnji seji izvršnega odbora stranke . Kuomintang, posvečeni 601etnici rojstva pokojnega-Su-njatsena, ustanovitelja kitajske republike, v daljšem govoru izjavil, da se vojna z Japonci lahko konča, če ti opuste svoje osvajalne cilje in priznajo Kitajcem svoboden in neodvisen razvoj v korist obeh sosed. Maršal je naglasil, da so vojne operacije Japoncev obsojene na neuspeh. Pred dnevi je obšel vso kitajsko fronto in se prepričal, da so postojanke povsod dobro utrjene, močno pojačene in založene z velikimi rezervami streliva in hrane. p brezuspešen sunek na zahodni fronti Vth?S,kl napadi odbiti izjava francoskega ministra za preskrbo: Ene sama francoska a «—*--* —««« eirimai Dosiej naročil za 25 milijard frankov fedela več letal kot pred vojno vse skupaj *3. nov. Havas. Kljub neuspehu so jih nemške čete dožive- Nz SAm’ki tJa«kamCni supku proti francoskim po-kh un’ včeraj napad ponovile. Veti ? francoskega vrhovnega W4 naD?n [avliai°> da so Francozi tu-Zavr ... mcev z uspehom na več HovSejiii • Nemški napadi so se to 11 a °ddelke po nekaj bataljo- hSč, n 0 Je h in°v' ’~*avaS- Minister za a* uredniku »Figara« izja- vo, v kateri naglasa ogromen napor, ki ga v zadnjih tednih kaže francoska vojna industrija. Od 3. septembra dalje je bilo naročenih v vojnih arzenalih za 25 milijard frankov vojaškega materiala. Nove tovarne rastejo kakor gobe po dežju, v njih se dela na tekočem traku, kakor v ameriških avtomobilskh tovarnah. Delavski sindikati sodelujejo v sporazumu z ministrstvom in samo ena tovarna izdela več protiletalskih topov, kakor pred vojno vse tovarne skupaj. Posebna komisija skrbi, da ne pride do tekmovanja za pre- skrbo surovin med Francijo in Anglijo. Ministrstva za državno obrambo delajo složno s tovarnami, prav tako je francoska proizvodnja sporazumno dopolnjena z angleško. Material se med obema državama zamenjava; tako dobiva n. pr. Fran cija iz Anglije kemične proizvode. Poleg vsega pa zalaga Francija s surovinami tudi države, ki še niso v vojni, tako Romunijo, Turčjo, Egipt, Portugalsko in Irak, Anglija pa s težkimi topovi Gibraltar, Malto, Ciper in Suez. Obvestil je japonsko vlado, da pomeni nadaljevanje vojne zanjo le samomor. Ustanavljanje osrednje kitajske vlade z Vang čing Vejem ne bo na stvari nič izpremenilo. Zunanjo politiko Kitajske je čangkajšek takole opredelil: Kitajska bo odbila vsak napad, borila se bo za neod- ■4 visnost in spoštovala mednarodne pogodbe, posebno pomorski dogovor devetih sil ter pakt Zveze narodov. Kitajska odbija protikomunistični pakt. Maribor, 13. novembra. Znano je, kako je minula svetovna vojna prav do temeljev pretresla življenje ne samo vojskujočih se držav, temveč tudi držav, ki so stale v tej veliki borbi ob strani. Vodna se posebno globoko posegla v gospodarsko življenje. Tudi v denarstvu so se prav kmalu pokazali sledovi vojne, čeprav so največji pretresljaji na tem polju nastopili šele po vojni. Tudi sedanja vojna ne bo šla mimo gospodarstva in zlasti tudi denarstva brez večjih posledic. Res je sicer, da so vojskujoče se države v primeri s svetovnim spopadom vstopile zdaj v vojno s temeljiteje pripravljenim gspodarstvom in že v naprej prilagojenim vojnim potrebam. Posebno velja to za Nemčijo, katera je že nekaj let ves svoj gospodarski sistem preusmerila v najboljšo funkcijo za primer vojne. Pa tudi Angina in Francija sta se iz izkušenj pretekle vojne dosti naučili. Prava vojna med glavnimi nasprotniki se dosedaj še ni razvila, zato tudi vojne posledice v denarstvu še niso občutne. V valutnem gospodarstvu se je težišče preselilo iz Londona v Zedinjene države Severne Amerike. Valute cele vrste manjših držav, držav tako imenovanega sterlingovega bloka, kis o zvezale svojo usodo z angleškim funtom, so se povezale zdaj z ameriškim dolarjem. Funt, ki je bil zaradi trgovske in bankarske organizacije Anglije regulator gospodarskih zvez, se je moral umakniti dolarju. Druga posledica vojne je oslabitev valut vojskujočih se držav. Takoj ob začetku sovražnosti je padel tečaj angleškega funta nasproti zlatu in nasproti neprizadetim valutam. Povprečna mesečna cena zlata za angleško fino unco (31.1 gramov) je bila v prvi polovici leta na londonskem trgu 148 šilingov, v avgustu že 150 šilingov in je v septembru poskočila na 167 šilingov. Zdaj se je stabilizirala in znaša 168 šilingov. V Ne\v Yorku je notiral angleški funt v avgustu povprečno 4.61 dolarja, v septembru pa 3.99 dolarja. Ta tečaj ima še sedaj. V enakem razmerju so padle ostale valute angleškega imperija. Kanadski dolar, ki je bil skoraj na pariteti z ameriškim in je njegov tečaj znašal v New Vorku avgusta 0.99 ameriškega dolarja, je padel septembra na 0.91 in sredi oktobra na 0.88. Tudi tečaj francoskega tranka, ki je bil v avgustu 0.0261 dolarja, je septembra padel na 0.0226 dolarja. Sedaj notira s tečajem 0.0227. Kot posledica političnih sprememb je nastopila tudi oslabitev tečaja japonskega jena, kljub nevtralnosti države. Jen je v avgustu notiral 0.27 dolarja, v septembru je padel na 0.235 dolarja. Nemčija ima popolnoma vezano valutno in devizno gospodarstvo nje valuta ne notira prost na svetovnih borzah, zato še oslabitev vrednosti marke na borzah ni pokazala, čeprav je znatna. Gospodarski sistem Nemčije je odpravil prosti mehanizem, kjer se je vsaka gospodarska sprememba nujno pokazala tudi v iluktuiranju zunanje denarne veljave. Kakor drugod, se bodo seveda s trajanjem vojne posledice razvrednotenja denarja tudi tukaj pokazale. Dobro sliko o stanju važnejših valut dajejo podatki, merjeni v odstotkih zlate paritete dotične valute v letu 1929: ... avgust 1939 septemb. 1939 Anglija 56.0 48 5 Južna Afrika 55.4 470 Avstralija 44.6 30 g Kanada 58.8 53 n Indija 55,7 433 Egipt. 56.0 485 rraucija 39.4 <47 Portugalska 56.4 400 Danska 45.9 425 Japonska 31.8 07'8 Zedinjene države Sev. Amerike 59.1 59] Švica 69.1 gg'j Nizozemska 78.6 700 Belgija 72.1 724 Italija 58.9 577 Argentinija 32.3 32,8 Brazilija 24.8 24.8 švedska 52.9 52.4 Norveška 51.5 50.0 Vse te indeksne odstotne /ilke so precej nizke, kar je psledica zadnje velike gospodarske krize, ki je povzročila tolikšen padec cen, da so se mu morale valute prilagoditi. Kakor vidimo, so na eni strani vojskujoče se države oziroma države, ki so z Anglijo v tesnih gospdarskih stikih (Por- Avstrija, Češkoslovaška, Poljska Odgovor angleškega kralja in francoskega prezidenta na mi" rovni apel belgijskega kraljajn holandske kraljice — Akcija je dokončno propadla LONDON, 13. nov. Angleški kralj Jurij VI. in prezident Francije Lebrun sta poslala belgijskemu kralju Leopoldu in holandski kraljici Viljemini odgovor na njun mirovni apel. Kralj Jurij VI. pravi v svojem odgovoru, da se spominja klica, ki je bil iz istega vira naslovljen na svet 23. avgusta in prav tako ponudbe za posredovanje z dne 28. avgusta letos. Nekaj dni pozneje pa je Nemčija izvršila neizzvan napad na Poljsko. Kralj in vse vlade velikobritanskega imperija visoko cenijo duha, iz katerega je izšel omenjeni apel in ne žele nadaljevati vojne niti za en dan več, kot bi bilo potrebno. Narodi velikobritanskega imperija so stopili v vojno, ker so bili prisiljeni vstati proti krivici. Neposreden povod je bil napad na Poljsko, toda ta napad je bil le nov primer enakih, že prej izvršenih nemških napadov. Cilj, ki ga pri tem zasledujejo narodi velikobritanskega imperija, pa je, zagotoviti Evropi, da bo osvobojena stralnega strahu pred novimi napadi, da bodo njeni narodi mogli tudi v bodoče ohraniti svojo neodvisnost in svobodo in da se ne bo več uprab-ljala silna namesto mirnih sredstev za reševanje mednarodnih vprašanj. Pogoji, pod katerimi bi bila Velika Britanija pripravljena skleniti mir, so razvidni iz izjav njenih odgovornih državnikov in bodo veljali tudi v primeru, ako bi bel-gijski kralj in holandska kraljica dobila možnost sporočiti predloge Nemčije, ki bi bili takega značaja, da bi se mogli upoštevati kot podlaga za pogajanja. Vlada bi takim predlogom posvetila takoj vso pozornost. Prezident Lebrun je pa odgovoril istočasno s pismom, v katerem navaja v glavnem sledeče: Francoska vlada in francoski narod visoko cenita prizadevanje obeh suverenov za skrajšanje vojne in sklenitev miru. Francija je prijela za orožje zato, da bi za vselej onemogočila nadaljnje uporabljanje sile, ki se je v zadnjih dveh letih vedno obračala proti posameznim evropskim narodom in še sedaj ograža svobodo in samostojnost cele vrste drugih narodov. Trajen mir je zato mogoče ustvariti samo tedaj, ako se popravijo krivice, ki so bile storjene Avstriji, Češkoslovaški in Poljski ter ustvarijo garancije za bodoče spoštovanje svobode vseh narodov. Rešitev, ki bi pomenila zmago krivice, ne bi mogla zagotoviti trajnega miru. Zdaj je zato treba, da pove svoje Nemčija, no Francija, ali je za tak mir ali je proti njemu. Nemška vlada je obvestila belgijsko in holandsko vlado, da potrjuje prejem apela obeh suverenov in bo nanj odgovorila pozneje. Da bo ta odgovor po odgovoru kralja Jurija VI. in Lebruna negativen, o tem ne more biti sedaj nobenega dvoma več. S tem je apel dokončno propadel. LONDON, 13. nov. Reuter. Komentirajoč odgovora angleškega kralja Jurija in predsednika francoske republike Lebruna, naglašajo »Times«, da sta oba avtoritativna odgovora podala jasno sliko temeljev, na katerih se lahko razpravlja o miru. Angleški odgovor je še posebej naglasil, zakaj je šla Velika Britanija v vojno in kakšni so njeni cilji za bodočnost. V sedanjem trenutku ni znakov, da bi Nemčija hotela izpremeniti svojo politiko in metode uporabljanja sile. Priznaje zasluži holandski narod, ki je v dneh največje napetosti ohranil mirno kri. Holandska in Belgija bosta zdaj ponovno pretresli svoje stališče do angleške blokade. PARIZ, 13. nov. Havas. Francoski listi obširno komentirajo odgovore angleškega in francoskega suverena na mirovno akcijo Belgije in Holandske ter naglašajo, da želita London in Pariz totalni mir, ki bo utrdil narodno samoodločbo in neodvisnost vsej Evropi. Nemčija se naj izjavi, ali je za pravičen, pošten mir? Odgovora vsebujeta to, kar je edino mogoče v sedanjih razmerah. Zdaj ni treba več dvomiti v složnost nastopa in enotnih ciljev zahodne demokracije. Vsi Francozi se strinjajo z Lebrunovimi besedami, te so za spet v popolnem soglasju z mišljenjem angleškega naroda. Pariza in Londona ni mogoče razdvojiti. Pesimističen položaj tudi v Moskvi MOSKVA, 13. nov. Doslej ustmena pogajanja med sovjetsko vlado in finsko delegacijo so se sedaj spremenila v pismena, vendar je finska delegacija ostala še nadalje v Moskvi. O trenutnem položaju pogajanj ni mogoče dobitinobenih informacij, zdi pa se, da finska delegacija še ni prejela iz Helsinkov odgovora na zadnje sovjetsko stališče. Finska je spre- jela po izjavi zunanjega ministra Erkka dve tretjini sovjetskih zahtev, tretje pa ne more, Stalin je pa odklonil finske pro-tipredloge. Sovjetska Rusija zahteva več oporišč na finskih otokih in na kopnem tter revizijo meje na jugu in severu. Razpoloženje je zelo pesimistično in ni izključeno, da bodo pogajanja razbita. CESAR VILJEM SE SELI NA PORTUGALSKO? PARIZ, 13. nov. Havas. Listi poročajo po vesti iz Lisbone, da je bivši nemški cesar izrazil željo, naseliti se na Portugalskem, če bi moral zapustiti Holandsko ob eventualnem vdoru nemških čet. Z uradnih mest to vest še niso potrdili. GRŠKO-TURŠKA TRGOVINSKA POGAJANJA CARIGRAD, 13. nov. Stefani. Gršika gospodarska delegacija je dospela v Carigrad, kjer bodo trgovinska pogajanja s Turčijo. ARETACIJE NA MADŽARSKEM BUDIMPEŠTA, 13. nov. Havas. Policija je aretirala 15 oseb zaradi širjenja 'lažnih vesti. ALARM V PARIZU PARIZ, 13. nov. Havas. Pariz je bil ponoči v znamenju letalskega alarma, ki je trajal od 4.35 do 5. ure zjutraj. RDEČI VOJAKI NA LETONSKEM RIGA, 13. nov. Stefani. Število ruskih čet, ki so doslej dospele v letonska oporišča Lijepajo in Evengapis, znaša 15 tisoč mož. DVIG TURŠKE ZUNANJE TRGOVINE CARIGRAD, 13. nov. Stefani. Turški zunanji minister se je pohvalil, da je mednarodni položaj v mnogočem dvignil turško zunanjo trgovino. Predmeti, ki prej niso šli v promet, gredo zdaj na veliko preko mej, posebno v Italijo. Mariborska napoved. Pretežno oblačno in malo vetrovno vreme. Obeta se poslabšanje vremena. Včeraj je bila najvišja toplota 11, danes najnižja 6, opoldne 8.4. Borza. Curdb, 13. nov. Devize. Pariz 9.77, London 17.25, Newyork 446, Bruselj 72, Milano 22.50, Amsterdam 236.70, Berlin 177.50, Stockholm 106.25, Oslo 101.30, Kopenhagen S6.12, Atena 3.40, Buenos Aires 103. tugalska, Danska) in pa Japonska. Pri vseh teh državah je nastopila precejšnja oslabitev valut. Na drugi strani so nevtralne države. Tem je večinoma uspelo ohraniti valuto na nespremenjeni višini. Ker je pričakovati, da bodo zaradi vojne cene surovin in izdelkov precej zrasle, tudi ne kaže, da bo obstojal razlog vplivati na valute zaradi trgovinsko-političnih ciljev. Tako bodo najbrž valute velikih nevtralnih držav, ki lahko same ubirajo svojo gospodarsko pot, vsaj nekaj časa ostale brez večjih sprememb. Za valute vojskujočih se držav pa je pričakovati, da bo imeia njihova vrednost po določenem času črez tendenco padanja, deloma zaradi neizgihne inflacije in drugih notranjih gospodarskih posledic vojne, deloma zaradi gotovo pasivne trgovinske bilance za časa vojne in odtoka zlatih rezerv, ki bo nastopil. A. Domači zapiski Predsednik vlade Cv®^®Vlw o hrvatskem sporazumu, n konih. novem tiskovnem zborovanjih. -■ Predsednik vDde Cvetko^ . ^ delfskem govoru v Beogr da hoče vrniti državi 110 ne prilike in urediti not[aI,1J!ž^v0. Bi« je že 20 let vznemirjaj dr {{i^t miadine ni napredka v no ^cii* upa in bodočnosti nar 1 uspeb«' brez mladine so pokazale • * ^ Kdor hoče uvesti v dwaV‘ živ» skrbeti v prvi vrsti za os dafles kriške potrebe. Vsi oni, ki bi| tizirajo, morajo priznati, ^ n razum s Hrvati najpotrebnei^ ^ ^ to državo. Priznati moral?- reSetf> hrvatsko vprašanje in sedaj se je treba trud «, M ^ ja pošteno in pravilno iz _ . ^izkoristi močne Jugoslavije s L, 111 vajo, da skrbimo za popo g|Cvfiii( enakost za Srbe. Hrvate enattOM za oruv, ^ Državo držijo narodna cust odločnost m PrlPravt^. Ui „j.l odločnost m pripravnem«*■> - ^ za njene interese do skrajn^; mo tradicijo, ki slom na kracije in se glasi: O gla svob^. bo sklepalo ljudstvo po v H izvoljenih zastopnikih. Del P» „ nat; - nSfall izvoljenih zastopnic. r* v konov feŽB gotov ^ konov je ze goio>, > kem končani. Veliko S°vor ^ na Hrvatskem, toda ^ izvaja energične ukrepe. _ B®^..’, deželo razdiralni elementto #1i da to oni sami opravijo, nim zakonom bomo «dp . anonimnost. Javni naS ^ odgovornost, to je ono, qV, dostojanstvu moža. O - treba govoriti. Zborujte in» it likor hočete. Vlada si ^ Pr,za ier politično življenje uredi v z pu.« • jj'{ Senatorji iivolj^ Po vsej državi so 'btl® volitve, ki so bile zaradi ^ | 5 .j nih list le formalnega znaca^^ A . niji so bili izvoljeni Ivan b $ Mihelčič, dr. Fran Schauba ^ Smodej. Odmev sestanka P[ kI# v. O usodi delegatskega z13bj) skl'ca v-delavskega gibanja, ki je j v J nedeljo, 29. oktobra vsl®. nedeljo, 29. oktobra v ^na- raciji pri »Levu«, je bila vikt° ,jev ska javnost že obveščena. sklicf. $ ček, kot eden izmed glavi obs0je takratnega zbora, je bt'I s ^ 1$^ takratnega zbora, je btMdfli t** 3000 din denarne kazni ter 0 dP-nepogojno, ker je kršil za shodih in posvetih. || SDS proti srbski ri;tf0VjcUe SDS prot« Mitrov> Na zboru SDS v Srenis^ ifll P°( prof. Sava Selenič me prof. Sava Sel«« »eo ^ ril, »da je stranka SD jgjgm da se činrprej lzv^d®^kratiČno svoboda tiska in de™ jz 1 \ v državi.« Dr. Milan da Jo je dejal, »da je zadm ^ stare prilike in prid {udi dfugde#r Hrvatsko naj si vzamejo tlCe ^ tj si vzaise tiče - -c za vzgled, posebno K boščifl> # kratskih in politicnlh a;ieP^ končano. Izdelan j- 0 orgau-, livni zakon in fak° b0 im^j, žcl„e?o vinski zbor. »olj zbor;a,r volitvi. sredm m tajni jšjne = ,-6 ob« »£ sodelovale naisk^ipveg. it ji' uatiuvitiv -• _ (ton-ia jXpt6bCP,z>tlci venija bo finančno ^ &0^. sodelovale tudi ma nančno vprašanje pasivng $ no in govorice ,lage. 3 oSoW\y banovine so brez ^ doCela^te^^ bodo. Tt',VT tako venija no muo** ,.ndo =>^«1- življenje. Naj P*drugačne- ai; d novinc take 31 ravo ta . 2a * dobe svojo ^^Pna,fflaŠaJ°- ) r i b'o r ti 9ne T3. XT. M ^ »VeSefflTS* Slovenska kmetsko-deiavska stranka stanovSjena Je. beta včeraj na deSegatskem zbotu v Zagrebu, ki mu jje prisostvoval podpredsednik Hrvatske seljačke stranke g. inž. A. Košutič Zagreb, 13. XI. »mrt nedeljo ^0r0vanie, ki sta ga za 5®adaWr- °lktobra sklicali skupina m vTSCev* ter skupina dr- L pomemben govor ix>dpredsednilk g. inž. A. Košutič, ki je v svojih izvajanjih zlasti naglasil, naj slo-vensiki narod samostojno vodi svojo politiko in borbo za svoboščine. HSS iskreno pozdravlja slovensko kmetsko-delav-siko gibanje ter želi današnjemu zboru, da po svoji svobodni volji »izvrši v Zagrebu svoje delo tako kot 'bo to slovenskemu narodu najbolj odgovarjalo. Mi smo pripravljeni, vam in slovenskemu narodu pomagati, da tudi on pride do svobode in vsega, kar zahteva. Toda v prvi vrsti je to stvar, ki se tiče Slovencev samih. Čutimo pa, da se v Sloveniji prilike vse dotlej ne bodo normalizirale, dokler ne zaori močan glas slovenskega kmetskega človeka. To pa je odvisno od vašega gibanja in njegovih, uspehov. Za svoja izvajanja je bil g. inž. Ko-šubič deležen spontanega priznanja in ovacij. Ko je inž. Košutic zapustil zborovanje, je g. dr. Viktor Maček s pojasnili in stvarnimi obrazložitvami razvil program in načela stranke. Delegatski zbor je program soglasno sprejel. Nato se je razvila debata o imenu stranke. Soglasno je bilo sklenjeno, da se stranka z ozirom na posebno družabno strukturo Slovenije imenuje »Slovenska kmetsko-deiavska stranka«. G. Pavel Kreutzer pa je predložil organizacijski načrt, in statute, kar je zbor prav tako soglasno odobril. Pri volitvah je bil izvoljen za pred' sednika stranke g. Franc Jevšnik iz Kozjega. V .izvršilni odbor pa kot podpredsedniki gg. Vladimir Kreft iz Sv. Jurija ob Ščavnici, Horvatič Tine iz Krške vasi in Novak Franc iz Notranjih goric, za tajnika gg. dr. Maček Viktor in Pavel Kreutzer, za blagajnika gg. Blaž Jože iz Tomačevega iz Jože Černe iz Šiške ter odborniki gg. dr. Dragotin Lončar, Breceljnik Ivan, dr. Lado Vavpetič, Molj Franc iz Vogelj, Dovč Ivan st. iz Šmartnega ob Savi ter Matija Petrič iz Črnomlja. Kot najvišji organ stranke je bil izvoljen glavni odbor, v 'katerega sta bila izvoljen za enkrat iz vsakega okraja po dva okrajna predstavnika stranke. Sledile so slučajnosti, kjer je bilo med drugim govora o sodelovanju stranke z ostalimi demokratičnimi' skupinami v Sloveniji. Zbor se je načelno izrekel za tako sodelovanje, poudarjajoč, naj pri sodelovanju ohrani vsaka skupina svojo avtonomnost. Po zaključku zborovanja so odšli delegati korporativno na Miro-goj na grob pok. hrvatsikega voditelja Štefana Radiča in njegovih sodelavcev. Tu so se delegati ob spominskem nagovoru predsednika Jevšnika poklonili manom velikih hrvatskih borcev ter položili na grobove šopke s slovenskimi trobojnicami. c. Zagrebški metropolit Dositej je prišel v ssoboto popoldne službeno v Celje. Na postaji so se pri sprejemu zbrali zastopniki civilnih in vojaških oblasti, društev in mnogo občinstva. Sprejem je bil zelo prisrčen. Včeraj dopoldne je imel metropolit v pravoslavni cerkvi sv. Save svečano liturgijo, po kateri je prevedel celjskega svečenika g. Ilijo Bulo-vana v čin protojereja. o. Zimska razstava Zagrebškega velesejma bo do 1. do 3. decembra. Razstavljali bodo perutnino, zajce, golobe, ptice pevke in razne akvarije. Obiskovalci imajo polovično voznino na železnici. o. Motociklistična nesreča na Večni poti. Pri včerajšnjih dirkah na Večni poti pri Ljubljani se je med dirko težko ponesrečil 24-letni Jožef Trobec, športnik iz Ljubljane. Nesreča se je zgodila že ob koncu dirk, ko se je vozil Trobec kot sovo?ač v prikolici poleg znanega mednarodnega dirkača Karla Abartha. Na ovinku v smen proti Mostam je Abartha zaneslo s ceste. V naslednjem trenutku je že zadel v betonsko cev. Abarthu se ni zgodilo nič hujšega, pač pa je dobil resen pretres možganov njegov sovozač Trobec. o. Pragersko, že pred meseci se je odobril kredit za gradnjo javne občinske tehtnice na Pragerskem. Komsija je pregledala zemljišče, kjer na bi tehtnica stala. Na seji je bilo sklenjeno, da bodo z delom začeli takoj, tako da bo tehtnica do jeseni dograjena. Vendar se z delom še sploh ni začelo. Živinorejske in izvozne zadruge V MARIBORU 'z ^aU ,Za- zaščito mesta pred napadi t odredil, da morajo vsi hišni ^loJ1 v Mariboru urediti predpisana Pred,* za obrambo prebivalstva nimi naPadi- Meščani, ki bodo v - ' e Sradili nove stavbe, morajo že v Mcer Predvidevati potrebna zaklonišča, !icftja bodo dobili gradbenega dovo filsojj^klonišča v 1 milijonov din. mestu bodo veljala V 2\'n SMRTNA NESREČA farjih Pri Šmarju pri Jelšah je Hca posestniškega sina Mihaela !- brcnila domača kobila v trebuh f0’ cia so ga morali prepeljati v bolnišnico. Poškodovanec je da-podlegel zadobljenim poškod- m On ,tarSEV NESREČNE LJUBEZNI fk ‘nesrečne ljubezni je hotel v smrt % W^estnikov sin Jože Petrovič iz * obupanec si je v samomoril- i namei si je nu Prerezal žile na roki ter bi J;VestV,ave'1’ če ga ne bi sosedje že v l'tfer5ern stanju prepeljali v bolnišni-, * ^ stanje se je popravilo. —---------- ,_v*hanka« na celjskem odru. V petek y" J? a ^Ian‘ mariborskega Na- ■>i pod f , .a v rež>ji Antona Harasto-°Peretr, x,*lrk° Lojzeta Herzoga Bene-■^no p^^avihankaf. Gledališče je bilo Om nri^so 'Rrali izborno in so 'ep ve^cr zabave. Publika z aplavzi in priznanjem. Ta-V b| jjjj ' večerov si želimo v Celju še e ^Vila U,nK‘s!n.?.- bi se iiprava gle-i3h 4c, f>'in dfi’ ■" ni>slijo, uprizoriti še nekaj S 7,1« vLS'611 abonmaja. ^kerra v mot°fnih vozil za kandi-’Ha I^ega ’ 8°r'’jegrajskega, konjiškega £resKem ? h°do v sredo 22. t. m. ob S ta "^Stvu v Celju. I0- t. m. sta bil & h 3) »! , 2Pose7i^ m. sta bila v evidenci , r« iii, ■ “ 1 moški in 101 ženska. , ISjn Qn i? Je bilo V^lavii Zer»Rk. " d Pri borzi dela 1 ž'dar' Sokolskem domu. 1 vodovodni klepar, I kovač, 3 hlap- ci, 1 čevljar, 10 do 20 rudarjev za slvanjico pri Užički Požegi, 7 kmečkih dekel, 1 sobarica, 6 kuharic, 5 služkinj in 3 natakarice. c. Umrla je na Cankarjevi cesti 4 31-letna žena gozdarja Ida Bleyerjeva iz Luč. Postala je žrtev materinstva. c. Poškodbam je podlegel. V celjski bolnišnici je umrl 28-letnl Mihael Bevcar iz Vo-narjev pri Šmarju, ki ga je, kakor smo poročali, brcnila kobila v trebuh. c. Tatvine hmeljevk so se dagajale zadnje čase na Lavi in na Babnem v celjski okolici. V zvezi s temi tatvinami so zaprli dve delavki iz celjske okolice. c. Cene sadju so se zvišale v celjskem okraju. Plačuje se za kilogram jabolk 2.50 do 3.50 din. c. Preiskava proti Grebenšku in tovarišem bo v kratkem zaključena. Razprava bo pri okrožnem sodišču v Celju in bo trajala več dni. Radi mladoletne Julijane Terčičeve bo tajna. Javnost z vso pozornostjo čaka na raz pravo, ki bo. pojasnila roparske umore v šeščah in _ Medlogu, c. Kronika nesreč. 26-Ietni zidar Ignac Mažgon od Sv. Krištofa pri Laškem, se je pri delu v rudniku Huda jama težko poškodoval po glavi. — 22-letna zlatarka Ana Gračnerjeva iz Sp. Hudinje, je doma sekala drva in si presedala sredinec leve roke. 55-Ietna Ana Pavlinčeva iz Sladke gore pri Šmarju se je pičila v prst leve roke in si ga zastrupila. c. Iz sosveta delavske zbornice v Celju je izstopil Jože Gomze, na njegovo mesto ie ime novan Avgust Sotler, nameščenec pri "tvrdki Stermecki v Celju. c. Davica se je pojavila v mnogih krajih laškega okraja. Prva žrtev je bila 6-Ietni sinček preglednika fm. kontrole Mirka Krapuška. c. Za hmelj se je plačevalo 57—62 din za kg. Neprodane zaloge v prvi roki so že zelo pičle in ne znašajo več nad 500 stotov. Do-sedaj se je izvozilo že nad 75% celokupnega pridelka. c. Občina Sevnica je dobila 5 novih živinskih sejmov. Prvi živinski sejem bo 30. novembra. _ ■ . ■ c. Likvidirala je, v Celju tvornica in veletrgovina z zlatnino in urami, »Aurea«. Zopet je prišel čas, ko naš kmet prodaja svojo živino. Letos je k tej prodaji tembolj priinonan, ker je pridelal malo krme. Nekateri kmetje so odvisni del svoje živine že prodali poleti, a večina bo razprodana sedaj pred zimo. Pri živinski trgovini, ki se zlasti zadnji čas živahno razvija, se je pokazala pokazala potreba po upostavitvi na zadružno podlago, ker zavzema dobičkarstvo, ki ga vrše razni mešetarji in prekupčevalci, vedno večji obseg. Potreba po ustanovitvi živinorejskih izvoznih in pospeševalnih zadrug stopa v ospredje. Naš obmejni kmet že po lastnem prepričanju spoznava, da je edina uspešna rešitev naše živinoreje v zadružništvu. Kot je znano, daje država na razpolago izvoznim zadrugam 40 odst. izvoznih dovoljenj (kontingentov) za izvoz raznovrstnega blaga agrarnih produktov in'živine, a ti kontingenti se zadnja leta od strani zadrug niso izkoriščali v razpolož- ljivi višini. Naše kmetsko gospodarstvo bi lahko imelo mnogo večji dohodek, ako bi bila zadružna organizacija dovoljno izpeljana in onemogočeno špekulaeijsko delovanje posredniških mešetarjev. Glavni problem našega kmetijstva je, da se čimprej osnujejo po podeželju živinorejske izvozne zadruge. Takšna zadruga bi prišla v poštev v Aptački kotlini, ki je izključno živinorejska in najbolj izpostavljena mešetarskim špekulacijam, kar rodi v tem narodnostno ogroženem delu naše obmejne zemlje še občutnejše posledice. Sčasoma bi prišla v poštev tudi večja razširitev delovanja selekcijskih društev in ustanovitev novih, da bi se vzrejevalo čim več plemenske živine. Vsega tega pa obmejni kmet in bajtar z ozirom na gospodarske razmere ne zmo reta, ako ne bo pomagala banovina, ki bi naj s finančnimi sredstvi v obliki brezobrestnih posojil omogočila pričetek delovanja teh zadrug. -jh. KRVAVE POSLEDICE PONOČNJA-ŠTVA V nedeljo zjutraj nekaj po polnoči sta se zaradi »naganjatija- spat« spopadla na Tržaški cesti pred Delavsko pekarno neki mesarski pomočnik m 27-letni zidar leuac Pajk, doma iz Spodnje Dobrave. Pri tej priliki je mesarski pomočnik zabodel Pajka z poženi v hrbet. Poškodovanca so prepeljali v bolnišnico. Važno opozorilo! Vsakega 14. v mesecu začasno ugasne pravica do nezgodnega zavarovanja za 10.000 din tistim starim naročnikom, ki še niso poravnali naročnine do konca tekočega meseca. Cim prejme uprava »Vecermka« od njih zaostalo naročnino, stopi njihovo zavarovanle zopet v veljavo. Poravnajte zato naročnino takoj! V Vašem interesu niti dneva več! ne odlašajte UPRAVA »VECERNIKA«. Ljubici je ukradel kolo in ga prodal Zanimiva tatvina kolesa, ki obenem priča, da danes niti dekle svojemu fantu ne more več zaupati, se je zgodila te dni v Bučečovcih na Murskem polju. Posestniška hči Marija je imela ljubavno razmerje z nekim Janezom iz Sv. Trojice. Janez je prišel te dni s kolesom v Buče-čovce k izvoljenki, ki je pa ni bilo doma. Iz njenega stanovanja je vzel kolo, vredno približno 800 din in se odpeljal, še prej pa je odprl omaro in izmaknil dekletu 40 din, dočim je pustil ostalih 3500 din, ki jih je imela Marija v omari, nedotaknjene. S kolesom vred je odnesel tudi prometno knjižico. Doma je pri kolesu zamenjal sprednje in zadnje kolo, popravil še nekaj malenkosti in se odpeljal v Maribor, kjer je prijavil kolo na sreskem načelstvu pod tujim imenom in na ta način dobil novo evidenčno številko. Sedaj je iskal , kupca in ga našel v osebi nekega trgovskega pomočnika in mu prodal kolo za 300 din. Ko je Marija zadevo prijavila orožnikom v Križevcih, so aretirali Janeza ki je vso zgodbo priznal in se izgovarjal’ da je bila stiska. Kolo so spet oddali Mariji, kateri je Janez nakazal tudi ukradene štiri kovače. Zvitega Janeza so prijavili sodišču, okradeno dekle pa menda ne joka za nepoštenim ljubčkom. Sestanek predstavnikov ..Merkurja" Te dni so imeli v Celju sestanek pred stavniki podružnic bolniške blagajne »Merkur« iz Celja, Maribbra, Ljubljane, Sevnice in Dol. Lendave. Na sestanku se jc razpravljalo o razmejitvi »Merkurja« in je bila sprejeta resolucija: Odobrava se stališče društvene centralne uprave v Zagrebu, da se parcelacija »Merkurja« ne izvede. Z zadovoljstvom se jemlje na znanje stališče podružnice v Zagrebu proti vsaki parcelaciji »Merkurja«. Slovenske podružnice »Merkurja« ne odobravajo zahteve podružnice v Beogradu, da se na področju vzhodno od banovine Hrvatske ustanovi samostojna organizacija »Mer- Kurja«, ker ^ ruši dosedanjo enotnest »Merkurja«. S parcelacijo so najholj prizadeti elani izven banovine Hrvatske, ker v s Mer-kurjač v Sloveniji vztraja na stališču, da so njegove socialne pravice najbolj zavarovane s sedanjim stanjem, zato zaJiteva, da ostane to stanje tudi v bodoče. Protestira proti temu, da se vprašanje bolniškega zavarovanja trgovskih in privatnih nameščencev spravlja v zvezo s političnimi vpršanji, s katerimi nima nikake skupnosti. Stran 4. »Vefernltt« V Mariboru dne 13. XI. 1935' Manbor [ močniki ■ po'•i(f na za to za*: do 14 ur dnevno, e.'d8te Pomembno planinsko siav*e na Pohorju , L„ ,._.ionile nadurne v m Na siam« nekaj Strossniaj\-rjevi ulici sej- “v““'nimi i»-. i j a živahna „tr£°yJW ;e da b3 ?°j J ■ ircdtneli. Znano je,^ mj grobnimi pr kopališče z njega 'zemske oslan-e> ,?„icjn0 vredn®* ■l n‘,i,i imaio še KaKsuu , ,c , in Ob veliki udeležbi navdušenih prijateljev pr.rode e bii otvorjen prvi sokolski p an nsld dom Praznik obmejnega sokolstva, nesebično vztrajno de.o kronano z uspehom ge predmete, ki imajo mesto Ji Včeraj je bil za obmejno Sokolstvo velik praznik. Otvorili so prvi sokolski planinski dom na Pohorju, ki je v čast in ponos sokolski zadrugi, ki ga je zgradila, in vsem sokolskim pripadnikom. Krasno sončno vreme je privabilo na Pohorje izredno veliko število zavednih Mariborčanov in okoličanov, ki so hoteli prisostvovati pomembni otvoritvi prvega sokolskega planinskega doma v Sloveniji. Nad Mariborom se je še vleklo megleno morje, ko so se pohorski vrhovi ogrevali v soncu. Z vseh strani so kakor martinčki lezli ljudje na Pohorje. Po novi avtomobilski cesti je bil ves dan velik promet z osebnimi avtomobili in avtobusi. Vse je hitelo na Pohorje, kjer je bila dvojna svečanost: otvoritev Sokolskega planinskega doma in proslava 20-letnice SPD v Mariboru. Ko so.se zjutraj peljali številni Sokoli in zastopniki raznih narodnih društev v velikem avtobusu skozi mesto, je vesela pesem donela v prekrasno jesensko jutro. Vsi so bili veseli uspeha, ki ga je dosegel mariborski Sokol z vztrajnim in nesebič- [aribor nrez razburjenjV" . med avtomobilisti veliko . v.eQral | je g. Milko Štepic pozdravil otvoritev Puks v imenu dobrovoljcev, prof. tiiz- so grpajke brez ben*i‘' hmogi avtom0. s„i, _______ straže in «A ni bilo in so molau „ jpiiske a burno pritrjevala, zaključili pevci, V peli »Le naprej brez miru ...« pohorske sokolske trdnjave v imenu zagrebške sokolske župe, kar je včerajšnjo prireditev še posebno povzdignilo. Dr. Milko Hrašovec iz Celja je čestital v imenu osrednjega odbora planinskih društev ter v imenu celjske sokolske župe in izrazil željo, da bi planinstvo in sokolstvo delala roko v roki za razvoj planinstva in zimskega športa in poudarjal pomen novega doma na severu Slovenije. Pozdravni govor dr. Bergoča je poudarjal skrbno urejenost Sokolskega planinskega doma, ki je lepši in razkošnejši od ostalih pohorskih postojank. Vendar pa izraža v imenu mariborske podružnice SPD veliko zadoščenje nad lepim uspehom, ker imata planin stvo in Sokol iste cilje. G. čotar iz Ljubljane je izrekel Čestitke v imenu | stavbo na Pohorju ljubljanske sokolske župe. magister iradi tega odložiti jak pa v imenu Jadranske straže Jadran-Nanosa«. Njegov temperament- zai ni govor je razgibal množico, ki mu je m s Kol0SiI JC p--- - pom- Lepo slovesnost so pajiške in Kneza Ivoclj< t „iaVi. . S kolesa je padel na ^ za Koclja uli^ prvo zaključili pevci, ki so ob zaključku za- , Teržan ter^se poskoja^orsk^?®;; ■» m Štiri enako po; škodbe Po otvoritvi so si ljudje spet ogledo-! .gjj v j^jnišnico 1 ^'["'pri rt ili lep dom, ki je v ponos vsem na- močniki, ki so zaP“,.imi ppšto mejnim no cW min etn severu, ključavničarji i, rlp.tel k®’ iji Vsakemu izmed njih je al- vali rodno zavednim na skrajnem severu Ogledali so si tudi sokolsko elektrarno teTjih je.fijg :n turbino, ki je izdelek uglednega ma- m j-soden padec. - ^ Vuk 50 riborskega ključavničarskega mojstra g- s podstrešja ^ovac ■ be. Dolenca. Načrt« ie napravi) inž. Pipan, nev™ »g™* • ki je vodil tudi gradbena dela. katera ■y[arji,orpan napaden b*', ie izvršila tvrdka Inž. jelenec & inz. včcraj se je peljal sluga Šlajmer. Ključavničarska dela je izvr- \z Mariiiora skozi g . da s^. P.^ „a šila tvrdka Škrinjar & Dolenc. sta 'sem ! Mauno -r* • ia dva .o.ju. iviunu *-"**17 7T<;P(ic DrčCl kOlCSalj** ^ q gre enaka zahva'a Sokola za mogočno is-lila da je stopil z ^ t r'ga ' 1____________________•' ■ i1:. _____j nnhila na i«r '-na^da^na -bdeio 2*. '0'*' Zlati zaklad na‘d®n, tatovi aretirani Te dni smo poročali, da je bil zastop-|deni kovčeg takoj odnesel h Klauzu in obcestni jarek in ga °czavc3ti. -.. t predmetom skoiaj do i:apa$' bližali neki glasovi, napa^S0 begnila. Mal° .P^i^posestnico J* V ravala napasti tudi p sre®?^' in njenega brata, ki sta J neznft^vi 'žepar na trgu. •*.*** el zem raartoorsKi »oko. z vnrajnim in nesemo- nikV RUSu" ki Votuje'za veledraguljarja 1 Vajsu ter jima prodal dragocenosti za izmaknil trgovčevi k«‘ &■. ]e* T&E iz veže hotela «£Vsi, si Te le stavil je namreč dom, ki je najlepši na Pohorju, dom, ki bo vzpodbujal vse k še vztrajnejšemu delit v severnem delu Slovenije. Množice ljudi se niso mogle dovolj Novi svet« ukraden kovčeg z zlatimi, srebrnimi, kromastimi in nikeljnastimi urami v vrednosti 100.000 din. Policija je takoj pričela energično preiskavo, načuditi veličastni stavb, na najlepsem Qškodovailj Le5nik pa ie razpisal za izdela Pohorja s prekrasnim razgledom na K d in zIatnine 10.000 din na- Dravsko dolino .n na Maribor že pred Kom y dnevih mrzli5ne otvoritvijo so si ogledal, dom k, je zelo ^ je imek mariborska policija praktično m komfortno opremljen m je preSenetliiv uspeh. Storilci so se bolj podoben modernemu plamskemu H razpe5avanju ukradenih ur. Na hotelu kakor pa planinskemu domu. |podlagi neke prijave }e p0.Hcija aretirala Ko so se zastopniki raznih društev in i9_ietnega brezposelnega delavca Ivana Sokoli zbrali pred domom, so zadonele I Mačka iz Meljske ceste 60, ki je pri-fanfare, ki so naznanile, prihod sokolske da je g. t. m. okoli 16. ure ukradel konjenice. Kmalu nato predsednik Zadru- lz omenjene veže kovčeg z zlatim žage Sokolski planinski dom g. dr. Boris! kladom. Izdal je tudi svoje pomagače pri Mihalič otvoril lepo slovesnost z vzpod- razpečavanju. So to 34-letni mesarski btijevalnim otvoritvenim govorom. Uvo- pomočnik pri Kirbišu Ivan Klauž, 32-let-voda je pozdravil zastopnika Saveza SKJ n} Kirbišev hlapec Anton Vajs in 29-letni in mariborske sokolske župe dr. Goriška, hlapec pri mesarju Piršu Janez Lazar zastopnika beograjske sokolske župe La- jer 33_ietni brezposelni delavec Ivan Pe-zareviča, zastopnika zagrebške sokolske .k]ar> Vsi so bili aretirani. Maček je ukra- žijpe štepica, ljubljanske sokolske župe ____________________ Cotarja, zastopnik celjske sokolske župe in osrednjega odbora SPD v Ljubljani dr. KOLESAR POVOZIL DO SMRTI PRE-Milka Hrašovca iz Celja, zastopnika Tuj- UŽITKARICO skoprometne zveze inž. Šlajmerja, za- Na Nunskem klancu pred samostanom stopnika Mariborskega tedna in Touring golskih sester v Kamnici je v nedeljo po-iluba ravnatelja Loosa, zastopnika niari- ,po]dne zavozil z vso silo neki kolesar borske SPD dr. Bergoča, zastopnika do- v 60-letno preužitkarico Kaiserjevo iz brovoljcev Mr. Puksa, zastopnika Jadran- Kamnice. Kaiserjeva je obležala pod koške straže in »Jadran-Nanosa« prof. Blz- lesom z veliko zevajočo rano na glavi, jaka, zastopnika Maistrovih borcev prof. dočim je vrglo kolesarja v loku s kolesa dr. Dolarja in številne zastopnike drugih I preko starke. Kolesar se je kmalu dvig-narodnih društev v Mariboru in okolici, jnil, Kaiserjeva pa je obležala nezavest-Dr. Mihalič je v lepem govoru orisal na. Mimoidoči so kmalu poklicali rešilni zgodovino novega Sokolskega planinske- avto, da bi prepeljal starko v bolniš-ga doma na Pohorju ter poudarjal, da je njc0, vendar pa je ta med prevozom s tem izpolnjen del programa Petrove so- utnrla, kolske petletke. Težke so bile žrtve ma- ------- riborskega Sokola, ki jih je doprinesel za m Na tukajšnjem državnem tožilstvu se to lepo sokolsko planinsko trdnjavo na mudi inšpektor pri pravosodnem ministr- m dve kromasti moški uri. Del plena je 1 Jovanovičeva pustila 1^oš'frž£-. 0, dobil tudi Peklar. Ta je priznal, da je in perilom pred gvosllln°(lnesel ^ J<1 ’ ure prodal raznim strankam za 360 din. Neznanec ji je košaf0 . 40 Lazar ie priznal, da ie 11. t. m. dobil od deva. », vec^^ ^5 Peklarja 5 ur ta je eno ze prodal. P« 1 vključno 17. nov.): lekarna lckaf ^ hišni preiskavi so pri Lazarju v omari nu, Frankopanova 18. te ■ a ^ našli 2 moški žepni uri. Dve uri so našli Mariji Pomagaj, AleKsan tudi pod posteljo v Pirševem hlevu, ka- 21-79. mor jih je skril Lazar. Lazar je izpovedal, da je ure kupil od Peklarja za 60 'jjS P in “Edoi . t.cgtjioP * 0 din. Peklar je odnesel prazen kovčeg v češki mm s prekrasno LadjSiav ^ neki gozd v Košakih, kjer ga je razrezal nosi';. Lida Baarova . na koščke ter ji razmetal po gozdu. Nato so policijski organi napravili hišno preiskavo pri Klaužu iti.Vajsu ter našli drug kovčeg, v katerem je bilo 281 ura. ki sta tji t jih nameravala te dni razpečati. Skupno . saivo’ smeiia, izvrstna zabava- ^ je bilo ukradenih 541 ura. od katerih je aiedaSi^ policija doslej našla že 353. Vsekakor! giea* gre naši policiji za tako lep in nagel uspeh polno priznanje. ‘TjfflO * Kino Esplanade. )SL . Liua . K„rna ’ „ i' ‘ Grajski kino. Danes izb0 ^ ,Prebrisana tašča". Smeb, p NVust, Georg Aleksander. ioK0' Do vključno Kino Union. - a valirji N j. Visočanstva , sijajo® Pohorju, kjer si bodo poleti krepili Sokoli j slvu v Beogradu dr. Ivan Bizjak, duha in telo, pozimi pa se bodo izživljali v zdravem smučanju. 29. junija so polo žili temeljni kamen, žtiri mesece nato pa je zrasla 1100 m visoko na Pohorju mogočna stavba, ki je dokaz sokolske vztraj- ni Dvonadstropno stanovanjsko hišo za 720.000 din gradi industrijalčeva soproga Frančiška Bergova v Vilharjevi ulici 10. m Smrt v železničarskih vrstah. Danes zjutraj je umrl Set S .progovne sekcije g. inž. Franc Debevec. N. p. v m.! m Podružnica SPD v Mariboru je proslavila v soboto in V nedeljo v Mariborski koči na Pohorju 20 letnico obstoja. Pro: slave so se udeležili številni zastopniki planinskih društev in sorodnih organizacij, ki so izrekli čestitke k uspešnemu delovanju. m Odsek za zaščito otrok za slučaj vojne sklicuje za sredo ob 20. v dvorani Ljudske univerze, sestanek roditeljev oziroma skrbnikov, ki imajo male otroke in ' niso bili vabljeni na roditeljske sestanke, ki se vrše ta teden po šolan. m Krojaški pomočniki so imeli včeraj dopoldne zborovanje,, na katerem so obravnavali razne stanovske zadeve. _ Govornik iso poudarjali, da morajo delati po- Ponedeljek, 13.: Zaprto. , Torek, 14., ob 20.: Hma> ^-Sreda, 15.: Zaprto. Kaviliaii^.i V v Četrtek, 16.. ob 20_. 1 ^sa' aje^. Premiera Shavovlh ^to, ^ o sc bila morala vršiti ze J ^ ^ rala biti zaradi obolelo ložena, je določena n_ • Radio Ljuhl^jT«^^ 12. 'Plošče; U. iSgJai8UrP^ttt''*^ slovenske glasbe BO, 1 t ^ 19.20 Nar. ura; 19,-5Uofr’i5 Op^b1 ,!> 20 Pevski koncert; 20. w _ IM HO; 22.15 Citraški due^ tosjgpiAt« Hrvatske narodne p piaSba ,a!'vill): 1 (1 kvartet; 22.20 Plesna gl^tla orkestra. — Re0» ‘ esnii. "nr.0i li0,V? in 19.40 Narodne P^ Ko?°%e5^ —popularni koncert, in ^ OfU 20.30 Ruske romance, -■ ^gy 21. Simfonični koned Iiuuare^ Carabellova oPc[.?- ,^cijev. " čer romunskih sklada 21.10 Celo koncert. aIVU. v d\o.u. . iTaji. XJ X t, J tl IV. ’ * -U- -7 - — Obramba domov pred letalskimi nap & »Komite tehniškega dela« za obrambo 'nosti, odločnosti i.n požrtvovalnosti. So-1 pred letalskimi napadi je izdal kot ponatis iz »Tovarniškega vestnika« ciklus predavanj, ki jih je napisal inž. Stanko Dimnik. Drobna knjižica bo ljudi na preprost način seznanila s pasivno obrambo, to je z onimi ukrepi, ki so potrebni za zavarovanje prebivalstva pred letalskimi napadi, in to z bombnimi in plinskimi zaklonišči, plinskimi maskami, zaščitno obleko ter z ureditvijo reševalne in gasilske službe. Prebivalstvo se bo pač tem manj balo zračnih napadov, čim bolj bo o njih poučeno, čim bolj bo na nje pripravljeno. S primernim poukom bo civilno prebivalstvo spoznalo, da zračni napadi in plinske bombe na splošno niso tako nevarne, kakor se po navadi pretirava. Plašenje grozovitosti plinskih napadov je za zaledje, glede na njegovo prostranost, zelo pretirano. V inž. Dimnikovi knjižici je izšlo tudi kratko kolskl planinski dom na Pohorju vabi pod svojo streho vse sokolske pripadnike, mlade In stare, može in žene, Slovence, Hrvate in Srbe. Ta dom bo utrjevat vez rned njimi in narodno zavest na skrajni severni meji. Nato se je govornik zahvalil vsem, ki so pripomogli na kakršen ko-ii način do te veličastne sokolske trdnjave na Pohorju. Ob otvoritvi doma je dr. Mihalič zaklical mlademu kralju in domovini, na kar so pevci »Jadran-Nanosa« pod vodstvom g. Piščanca zapeli državno himno. S tem je bil planinski dom otvorjen. Popolnoma nizko, skoraj nad glavami številne množice je krožilo Moravčevo letalo in pozdravljalo lep Sokolski planinski dom. Sledili so govori zastopnikov. Dr. Gorišek je v imenu Saveza SKJ tn mariborske sokolske župe čestital k izced- nemu iionehu Sokola-matice in poudar- navodilo za hišne gospodarje, kako naj sokolstvo. Nato uredijo stanovanjska poslopja, da bodo jal pomen smučanja za odgovarjala predpisom pasivne obrambe. Ker ima država pač dovolj posla z aktivno vojaško obrambo pred letalskimi napadi, ne’ more država nuditi vsakemu posamezniku vse potrebno za njegovo varnost. Oblastva bodo v prvi vrsti gradila javna zaklonišča za one, ki bi jih letalski napad zalotil na ulici, hišnim gospodarjem pa bodo oblastva pomagala z nasveti, navodili in načrti, revnejšim pa tudi z denarjem in potrebnim materialom. Zato naj gospodarji pregledajo poslopje in dvorišče ter si izberejo najprimernejši prostor za zaklonišče, ter ga prično takoj smotrno urejevati. Nato naj pripravijo čim večje število vrečic iz jute, starega platna ali papirnatih vrečic od cementnih pošiljk, si pripravijo potrebno zalogo mivke ali peska, poskrbijo za tesno zapiranje vrat in oken v zaklonišča, odnosno lesene ali pločevinaste pokrove za okna zaklonišč. Nadalje si morijo pripraviti deske za opaženje stropa v za- " j $ ^ lclonišču in ^7», jfU«, zaprte posede ajra jn kupiti plinske masi ti s P s{ti p® vrsti pa 1» <,i«'i vse vnetljive pa^ gjjo tra ^ in prepleskati P« &n0 priP^ |0p»J je vnetljivosti, in_ peska v ta- .jo strešju zaboj su ^b. ,. 0nPr ^ gašenje zazigag dobro, če si h'tlrvnih'^esk,h > majhno zalogo proti'e -e ^ y n« jim lahko, razbijejo opek .. ^5, ^ da določijo nekaj rJQja^ sW a bodo poklicani _ ^ redit - jji bodo ti pripravi ^ zakloniščih. ,a prev|eflt ?rebfvy' Vse to so seve 0to pa so P<>treb"eJ zra5^'e te pred eventueln ?aj0 v ^0r vi vrsti se pa rj1 vj so seveda na ntes a, ^ na^ izpostavljena m ^Mariboru dne 13. XI. 1939. »V e 2 e r n I Stran 5. š*n>mivosti Muslimanska žena v Bosni in v Turčiji Tu jskopro metna privlačnost Orienta ima tudi Žgoče socialne probleme Pod tem naslovom je objavil nedavno List pod šifro .1 zanimiva muslimanske žene v ISJ1L k'Jer f-ivi Se clal-'c v ver^o in de ni .ko.nsfrvativneni vzdušju, ter v mo-?rcili. kjer se naglo izenačuje z na- šo ostali konserva- azmišijanja Ngosla "■ ®Užbei derni ' aredno ženo v Evropi. ■ bosenski muslimani in ■ tivni rialnlh1^^' življenje je polno tipičnih tradicio-musiim?oicajev in svojevrstnosti. Vse to je v in sc i.n? ' ljudeh globoko zakoreninjeno Čaršiia ®rjetn,°> se. dolgo ne bo spremenilo. — it oheip- z^krknjena, ta pa daje vsemu svo-?£nskn ,C' vocii tudi muslimansko bo- žjja f,j,vas' Kakor sodi kadija in misli had-dija’ / gleda na vse življenje mestni efen-boko ®osP°d) in- za njim zadnji vaščan. Glo-stvou= zakoreninjeno muslimansko versko ču-običai '-le,se podeduje od rodu do rodu. Vsak ?» ni f . po tej \’eri spoštovati, in kdor lik :-?P?s^uie ali celo zametuje, je krivover-trad;‘f- Jl, svetc tradicije. Zlasti pa velja ., 'ja glede ženske. ".podrla kalifat in monarhijo ter izvedla velik del družbenih in gospodarskih reform. Ločila je vero od države, šole in sodišča ter pričela boj proti tujemu kapitalu in izkoriščanju. Mimo tega je pričela uvajati lastno industrializacijo. Namen vsega tega je bil obvarovati Turčijo, da ne postane polkolonija.« Vse te reforme so imele velik vpliv na žensko Bila je potegnjena v javno življenje, v poklic, v službo in družbo. Pričela se je udejstvovati v prosveti, kulturi, znanosti, gospodarstvu, politiki in v vsem drugem. Naenkrat je pričela izkoriščati zaloge stoletja neizrabljenih si!, ki so dremale v njej. Te sile so jo napravile etično in moralno, pa tudi intelektualno spo- Evropi. Zato kaže sobnejšo kakor je žena v mnogo več vztrajnosti in poleta. To je rezul tat psihološkega procesa, ki so ga ustvarila j mogoče ji je vstopiti v vse poklice. Republiki , 1, • 'I'-. -t: .. r> : ^i M; ;<-» rlnlrt ■fnrli \rCf» nnlilirnp Dne m in lektualke. Kako zelo se je uveljavila turška žena, dokazujejo nazorno sledeči podatki Sabihe Ze kerije, ki se pa nanašajo samo na Carigrad. V carigrajski industriji je sedaj zaposlenih 80.844 moških in 14.359 žensk; v trgovini deluje 104.788 moških in 13.023 žensk; v gospodarstvih je zaposlenih 7.43Š moških in 8.933 žensk; s poljedelstvom in vrtnarstvom se ukvarja 50.503 moških in 15.996 žensk, v javnih službah in svobodnih poklicih pa je 51.120 moških ter 6.686 žensk. Skupaj stoji torej nasproti 295.693 moškim že 58.997 žensk. In to je rezultat komaj nekaj let! Podobno je v ostali Turčiji. Turški ženi so odprta že vsa pota, stoletja. Tudi v Bosni opažamo take pojave, ji je dala tudi vse politične pravice. Res pa je kadar gre za posamezne intelektualce in inte- seveda, da tako nagla sprememba ni mogla zajeti enako široko vseh delov Turčije. Poročena žena na deželi stoji še vedno pod močnim vplivom moža, ki ji lahko po svobodni volji prepove nastopanje v javnosti. Sicer pa priznavajo tudi zakoni moževo avtoriteto v domu. Toda dekleta se tudi v najbolj zakotnih vaseh ne prodajajo več, kakor so se prej, ampak si lahko same, svobodno izberejo moža, kakor jim veleva njihovo srce. Kartice nošnje, se v Evropi včasih pretirava: V mestih je obleka res popolnoma evropska, po vaseh so pa še ostanki nekdanje. Socialne razmere ne dovoljujejo tako nagle modernizacije. Tudi to se bo zgodilo šele postopoma. Položaj naše Bosne je občutil vsakdo, kdor je kdaj prišel vanjo n. pr. iz Slovenije zares kot posebnost Orienta v Evropi Najbo^ pa občuti to človek, ki gre iz Slavonskega Broda pes cez most v Bosanski Brod. Na tc strani Save je še vse tako kakor pri nas h nekaj korakov onstran pa so že zakrite žer-ske, džamije, tipične turške hiše, kafane )*>< Tu Evropa, tam Orient. Dva svetova ki -vztrajno branita drug drugega, vendar ni nobenega dvoma, da bo počasi tudi tu Okcidc; ■ zmagal nad Orientom. Tedaj bodo tudi n--r'-manske žene Bosne izenačene z o*1-'1-'' Jugoslaviji in v — Turčiji. •Danska ženska v Turčiji se je moderni' Postala zirala’ pravna »ema!icipirana in v vsem enako-kri(a , ra°skemu. Evropeizirala se je, si raz-ja Sp f'raz> oblači se po pariški modi, ukvar-kr swSportom' sodeluje v javnem življenju nas v r ra 113 univerzah. Vsega tega pri je biln -i n‘- Tanl ic še vse tako, kakor hoče s/M353 stare sultanove Turčije. Kdor zaman ■ ,Vlc*efi nekdanjo staro Turčijo, bi jo i° tnorp v Carigradu 1 ali Mali Aziji; najti loma v f®1".0 še v Jugoslaviji, v Bosni in de-Turk0v j?* Srbiji, kjer živi še nekaj pravih fer mner ' P° narodnosti, ne samo po ven, lmanskih Arnavtov. " ar nastopajo tudi v Bosni že apostoli p . modernizacije. se zlasti med mlajšimi musii-{e„ KlnH intelektualci. Njihovo delo je posve-4oeemPreclvsem osvobojenju ženske od starih ,'n Predsodkov. Pisatelj Ahmed Murad- vKOV-ic ■ Ch'1-, -le napisal o tem svoječasno več zna »k Jankov. Celo v svojih 'lirskih pesnitvah iajAe položaj muslimanke v Bosni. Musta- rti. ^ ^*3nir i a nonical Ir n iian iiit 'ijanič je napisal knjigo ;vOrient na zaho-Se l/oda drugi muslimanski intelektualci so tičf, 'Snili proti teni prizadevanjem. Tudi oni Hasta| ?loboko v tradiciji preteklosti, ki je e a >z duhovne počasnosti in zaostalosti. aHa Z mQ(J anJa modernizacija pa ne bi zalegla, ^PaičolaLno. obleko in odstranitvijo • feredže v Bosnin:iX se ,1C bi v življenju muslimanke n)^an mnogi nadarjeni in premožnejši tu-jo (jevrpdnje, strokovne in visoke šole, ostaja-alfor doma, nevedne, nepismene, take ba|,j so bile njihove matere, babice in pra-e- Nepismena žena ni za napredek. na* Za prevrat v Turčiji je dala svetovna ■T vojna, jn v . l|Jdi poslala turško ženo iz hiše na delo in n nost. V vojni je primanjkovalo moških skj 2iJj0rnestiti so jih morale ženske. Harem-% g Qv' so se pričeli rušiti. O tem je sezna-2eicer-Vr°P°_ obširno turška časnikarka Sabiha la. Ona nišp da je mlada republika Z visokega severa na grebene Alp čudno se sliši, da se živali niso mogle navaditi na ostro zimsko podnebje v visokih Alpah. Zdaj bodo znova poizkusili nekatere pse, kajti bernardinci so za visoki sneg mnogo pretežki. V ta namen so naročili več polarnih psov. Ti so navajeni bleščeče snežne poljane, znajo zavohati nevarnosti in vztrajajo v najhujšem viharju. So zvesti spremljevalci človeka, vprežna živina zanj n a visokem severu in v neredki hprimerih rešitelji iz nevarnosti. Njih topli kožuščki so 'hvaležni za obleko, v sili jo celo njihovo meso dobro. Eskimi dmejo svoje pse utrditi. Njih volčjo nrav pospešujejo s tem, da jim dajejo piti kri ustreljenih volkulj. Mlade volčiče prilagode za dom, v tretjem mesecu jim porujejo kremplje in poščipljejo sekače. Nikoli jim ne dajejo surovega mesa, ker bi spet podivjali Polarni psi se večkrat spopadejo tako divje, da je treba najmočnejšega med njimi ustreliti. Pes, ki vodi priprego, je tako dragocen za Eskima, da ga ne moreš preplačati z zlatom. On ume krotiti ostale tovariše, pozna vsa nevarna pota in drvi skozi snežni vihar kakor ob najlepšem vremenu. Še preden shodi, obtežijo polarnega psa z brenmom. ki mu ga nikoli ne snamejo. Tako se že z mladega navadi na težko vprego, mišice na nogah sc mu okrepijo in s težkim bremenom preleti po neprehodnih poljanah do 80 km na dan. Močnejši in pametnejši psi se že v prvih mesecih uvajajo za pse-vodnike. Po cele ure vrti vzgojitelj glavo na desno in levo ter ukazuje brižni živalci: Levo! — Desno! Polarni psi premerijo s sanmi neizmerne daljave. Pomislimo samo na prevoz pošte, preko snežnih poljan Kanade in Sibirije. Recimo, da bi Atlantik zamrznil in da vozijo sani med Hamburgom in New Yorkom sem in tja, pa razumemo pota, ki jih imajo te zveste živali za seboj. Poleg tega so strahoviti snežni viharji, ledeni mraz in mrak spremljevalci odpornih četveronožcev. Za znanstvenike so postali tečajni psi nepogrešljivi tovariši tudi v dobi letal, tečajnih tankov in motornih sani. Pred Pearyiem so bili psi prvi na severnem, pred Amundsenom prav tako na južnem tečaju. Zdaj bodo z njimi naskočili vrhove Alp in jih skušali prilagoditi visokogorski reševalni službi. POZOR, OPERNA MELODIJA! Na letošnji svetovni razstavi v Ameriki so se pojavile avtomobilske hupe in svarilni signali, ki igrajo razne melodije iz filmov, oper in operet. Po newyorških ulicah so se sedaj že pojavili novi modeli avtomobilov, k! pešcev ne svarijo s hupanjem in žvižganjem ter neprijetnim regljanjem, ampak igrajo skozi nove hupe odlomke iz oper im filmov. Poročila pravijo, da je večina avtomobilskih sva-rtlk uglasbenih na odlomke iz raznih oper. Pešci pa baje nič več tako postrani ne gledajo svojih zakletih sovražnikov, ki jih sedaj z lepo godbo opozarj/ajo na nevarnost. 200 milijonov let staro okostje zau=.‘> so našli v ilovnati jami blizu Halber-stadta v Harzu. Posrečilo se je sestaviti lobanjo pradavnega orjaka, ki je 52.5 cm dolga in 44 cm široka. Orkanska nevihta je zajela vzhodu: obale USA. Veter je vlekel s hitrostjo 100 km na uro. Onemogočen je bil vsa promet, mnogo ribiških Iadii je vrglo m suho. Zmago Nemčije napoveduje španski general Oueippo de Liano, zmago Francije pa general Gouraud. il a .0 < ZA f?r VI 28. OKTOBER Oh priliki češkoslovaškega narodnega praznika je pisal organ Slovakov v Jugoslaviji, da se bodo Čehi in Slovaki znova znašli v slogi in lastni državi. Le z prostovoljnim edinstvom, ki bo temeljilo na polnem soglasju m enotnem temelju vladanja bo mogoče spet doseči radostni 28. oktober. — Kdaj naj vas malo obiščem, da bom videl vaša dvojčka, gospod Picek? — Pridite ob dveh po polnoči, tedai sta najbolj živahna... SKAL AN: t*AMAS IN Rešitev nedeljske križanke Wora>no: panorama, aga, Aron, Rodin, Ka, Anica, ta, Mira, sto, oj, atom, Ra-jor, al (urnimi), 2id, Rolivija, Otokar, Oga- Na>pičn°: Paramaribo, agonija, Oto, na «ir, Zalog, lea, olika, rana, ar, st. Žiri, moratorij, anatom, dan. Vad, ar, JORA ROMAN ZADNJIH LJUDI NA ZEMLJI % 2da-- u -*e nestrP»o sledal zdaj na Si ».-A na toT>lomer. Ura se je bližala ?'ia. y 1 ,raj’ lo'Plota pa ,35 stopinjam Cel-16 držalaesnici' ^ mu je rahlo drhtela, niii iglo. Rayani je ležal r prpS Se ves l)rav tako mrtvaški, ka-S dvil -,l večer> ko sta sa z Rama-Nni kaJllIa iz steklene krste. Ko je mita 2drav,f-i?C lla uri. Pokazal točno osem, i! in zasadil iglo v Rayanijevo vbnzgal določeno količino bivati to0®? ok°li vbodljaja je pričela (J11 Polao- eri^sko barvo, ki sc je po-KOnia širila dalie in dalip. Ulu Je natanko napovedoval i vl ill pokazal orvi. rahli o-ijS P01 pokazal prvi, rahli gib 2 ,. se je pričel tudi obraz ledo rdečico, in ob devetih je q-l, ,STce že skoraj normalno de-iie0 'fnec -ie Pričel dihati, sprva h! no, potem vedno kreokeie. ^0? j pleneč nj ^m2110. Potem vedno krepkeje, ^dobli0 Tlaza,^nic njegovo dihanje tankov V mlru sPecemu človeku. ° ra2 je spreletaval snieh-ZTnaSbslavja. ie 3 ^la‘nost je premagala ti-vzklikni! in si pomel roke. loda takoj nato ga je obšlo tesno občutje groze, izvirajoče iz misli, da bo že v kratkem mogel govoriti s človekom, ki ie ležal 936 let v stekleni rakvi, ne da bi sc zavedal svojega bitja in ne da bi vedel, kaj sc med tem dogaja na svetu in v njegovi naselbini. »Kaj nam prinaša veliki Rayani iz svojega groba?« se je vprašal. »Koliko smo se spremenili mi, potomci zadnjih rešen-cev, v času od njegove otrpnitve? Ali ne bo zazijal med njim in med nami velik prepad? Tisoč let! To je kljub vsemu vrtoglavo razdobje!« Hodil je nemirno gori in doli po dvorani, se ustavljal pred mimo ležečim Rayanijom, opazoval njegovo obličje, aparate in uro. Tisoč misli mu je pri tem drvelo po možganih. Gledal je v duhu pradavne dobe, ko ljudje še prav nič niso mislili na to, da je tudi čas možnosti življenja na zemlji omejen; gledal najvišje napore kulture in civilizacije; gledal nadčloveško delo ustanoviteljev Ra-yanipuraT tisoč let življenja v njem in trpko zavest, da bo nekoč napočil dan, ko bo tudi tega zadnjega pribežališča konec in bodo morali umreti še zadnji izbranci usode. Kdaj bo napočil ta dan? Tega ni vedel no on ne kdo drugi v Ra-yanipuru. Morda napoči že jutri, prav ob proslavi tisočletnice, morda šole čez leto, čez sto, čez tisoč ali komaj stotisoč let. Naj pa že napoči kadarkoli, tedaj bo dokončno konec vsega, kar je človeštvo ustvarilo in na kar je bilo tako ponosno. Konec bo vseh globokih in visokih misli plejade filozofov, konec čudovitih dognanj fizikov, kemikov, prirodoslovcev, medicincev itd., konec vseh silnih iznajdb in konec vse umetnosti. Ostanki zgradb, del strojev, naprav in vseh ostalih ponosnih čudežev bodo morda še za! dolge dobe preživeli človeštvo, morda bodo kje ležale tudi še zadnje knjige filozofov, znanstvenikov, pesnikov in pisateljev, toda vse to bo brez človeka mrtvo, brez smisla in vrednosti. Šele živ človek je dajal vsemu temu pomen in namen. »Čemu so bili potem vsi ti silni napori milijonov let? Cernu vsi krvavi boji za slavo in veličino posameznikov, ljudstev, ver, narodov, ljudi in bogov? Čemu je bil nazadnje tudi Rayanipur? Ali ni le umetno podaljšanje življenja na smrt obsojenega bolnika, podaljšanje, ki pomeni le odgoditev, a nikoli ne preprečitev smrti! In kakšen smisel ima s tega celotnega zrelišča tudi umetnost ohranjenja življenja v otrplosti? Tudi tej so določene meje, čez katere ni mogoče in ne bi bilo nikoli mogoče. Rayani bo vstal, živel nekaj časa med svojimi poznimi potomci, nazadnje ga bomo lahko tudi znova otrpnili, da ga oni, ki pridejo za nami čez tisoč let, zopet prebude, a nekoč bo le konec tudi njegovih odhodov in vračanj v življenje. In če propade Rayanipur° Vsi ti naši živi mrliči bodo z nami vred dokončni mrliči. Prvim ljudem se je zde! svet nesknčno velik, njihovim potomcem je pa postajal vedno manjši in manjši, dok er jun m bil nazadnje premajhen. ntmS 1C ^oraj »'ala igračka v rokah kal.f1asmi davnini prednikom se e zdelo življenje sto let ogromna doba, a ko nJ°HdC*«a St0letia isfi P°me»’ in Ghasi Kha.li se je predramil iz svoih 1 misljevanj in se zopet zagledal v Rayamjevo obličje. Zazdelo se mu je. aa so se premaknile njegove trepalnice in ua.^ se veke počasi odpirajo. Sklonil se je nize k njemu. Da, Rayanijeve oči so se pričele zares odpirati; spočetka ko-jnaj vidno, potem vedno bolj na široko. Nazadnje sta si zrla nasproti prednik izpred tisoč let in njegov pozni potomec, le da se prednik v svojih budečih se mislih ni še prav nič zavedal, v Kakšen čas se prebuja in kdo stoji pred njim. To dolgo tisočletje je bilo v njegovi zavesti praznina brez vsebine. Bila bi lahko le ni‘’!vh pil večnost. (Dn' ju'ri. Sgort Jugoslavija — Madžarska 0:2 (0:1) Za včerajšnjo reprezentančno nogometno tekmo \' Beograda jc vladalo ogromno zanimanje v prestolnici, močan pa je M Ludi dotok gledalcev iz drugih krajev, tako da je bilo oh začetku igre zbranih na igrišču okoli 18.000 občinstva, med njimi tudi številni oficielni zastopniki. Madžari so polagali na uspešen zaključek včerajšnje tekme veliko pažnjo, kljub odsotnosti Szengellcrja so postavili odlično moštvo, ki je naše za razred prekašalo ter doseglo povsem zasluženo zmago. Posebno so se odlikovali Sarosy II, kot srednji krilec ter dr. Sarosv in Kiraly v napadu. Naše moštvo ni pokazalo do-Voljne homogenosti ter jc bilo v marsičem pogrešno sestavljeno. Odlično igro sta pokazala le Lovrič v vratih ter Pcrlič na levem krilu. Naš napad je igral brez vsakega sistema, zlasti sta odpovedala Božovič in Vnjadinovič, kot posameznik sc je izkazal v napadu le Matošič, največje presenečenje pa je pripravil gledalcem s svojo slabo igro sicer dobri krilec Lechner. Igra je bila od začetka odprta, nato pa so se vedno bolj uveljavljali Madžari, ki so v 28 .min. dosegli po dr. Sarosyju vodstvo. Kiczelv je podal prosti strel mimo zida dr. Sarosyju, ki je neubranljivo pogodil v mrežo. Naši od mnogih šans niso nobene izkoristili. Po odmoru so se najprej naši znatno popravili, toda po kratkem času so prevzeli iniciativo zopet Madžari. Poedini prodori našega napada niso mogli ogrožati madžarskih vrat, a tudi sreča jim nikakor ni bila naklonjena. V 25. min. je Lovrič odbil oster strel desnega krila, žogo jc prevzel Toth III. tev v teku zvišal na 2 :0. Rezultat se do konca klub obojestranskim naporom ni več menjal. Tekma je potekla jako fair, sodil jo je Švicar NVittricli. Kultura Časopis za Slovenska revija za Dvojna zmaga varaždinske Slavijo L1GAŠ1 SLAVIJE SO PREMAGALI SK ŽF LEZNIcARJA Z 2:1, PRVO MOŠTVO PA NJEGOVO REZERVO S 5:0 — LEP NOGOMET NA STADIONU Po daljšem presledku je včeraj gostovala v Mariboru varaždinska Slavija proti SK Železničarju. Za izpremembo so gosti tokrat predstavili kar dva svoja najmočnejša teama ter zapustili v Mariboru jako ugoden vtis. Tekmi sta se odigrali pri izredno lepem jesenskem vremenu. SLAVIJA I — ŽELEZNIČAR (REZ.) 5:0 (2:0) V predigri sta nastopila druga teama obeh klubov, ki sta predvajala lep nogomet z br-zimi akcijami na obojna vrata, pri čemer pa so domačini prevladovali samo v začetku, nakar so prevzeli vodstvo Varaždinci ter kot izrazito boljše moštvo dosegli visoko zmago, malo jim je pomagala tudi nesrečna igra Železničarjevega vratarja. Sodil je g. Jenko. SLAVIJA (LIGA) — ŽELEZNIČAR 2:1 (1:1) Glavno zanimanje je bilo za drugo tekmo. \ arazdini so postavili svoje, najboljše, manj-kal je le popularni Koprivnjak v napadu ter ex-Mariborčan Schvveighofer, ki je pod kaznijo. Moštvo gostov je iako dobro vigrana enaj-storica, kateri se vidi na prvi poged, da ima za seboj težke tekme in dobro individualno solo. Igrajo lepo prizemno igro s hitrimi prenosi, dobro podajajo, posebno pa je padlo v oči, da tako v obrambi kakor v napadu stalno krijejo svoje nasprotnike. Vsi tudi lepo ob vladajo žogo_ z glavo ter so na račun odličnega tehničnega znanja ter dobrega obvladanja žoge tudi v težjih situacijah ustvarili na igrišču mnoge nepričakovane preo-krete. V celem moštvu je po svojih tehničnih sposobnostih ter brzih pobegih yzbudil posebno pozornost Solerti na desnem krili?, razen tega pa so še posebej ugajali vsa desna stran napada, srednji krilec in levi branilec. I udi mladi Orel na desnem halfu, bivši Mariborčan, je podal jako dopadljivo igro ter je ^zlasti ugajal v preciznem driblingu ter točnem podajanju. 1 ud domače moštvo je včeraj v primeri z zadnjimi tekmami jako dobro zaigralo. Imelo je proti večrajšnjemu nasprotniku sicer težko stališče, zlasti od začetkg, dokler se ni zna- šlo, vendar se je pozneje dobro uveljavljalo ter si izdelalo nekaj lepih šans, ki bi mu bile lahko pripomogle tudi do zmage. Pokazali so mnogo požrtvovalnosti, mnogo so si pa pokvarili s slabo taktiko v napadu in v krilski vrsti, ki sta preveč forsirala notranji trio. Napad je v odločilnih situacijal pokazal, da nima odločnega strelca, v dveh ali treh slučajih pa je preprečila uspeh tudi sebičnost m pomanjkljiv pregled. Najbolj zanesljiva formacija je bila ožja obramba, ki se je v borbi s tehnično dobro podkovanimi nasprotniki dobro obnesla. Vratar je ubranil nebroj težkih žog, prvi gol je bil neubranljiv, drugega bi bil morda pri večji pazljivosti lahko rešil. Igra je bila vseskozi jako fair. Izrazite terenske premoči ni bilo, vendar so gosti imeli malo ve. od igre. Varaždinci so že v 8. min dosegli vodstvo. V brzo se menjavajočih napadih so bila v nevarnosti sedaj ta sedaj ona vrata. V 36. min je le sreča rešila dve kočljivi situaciji pred vrati domačih, v protinapadu pa je nato Turk po krivdi vratarja gostov izenačil. Po odmoru je najprej Železničar močno pritisnil na varaždinska vrata, v 4. min je njihov vratar riskantno, toda lepo snel žogo Pocajtu z noge, igra je postala malo živahnejša inostrejsa. Železničar je vedno ponovno prišel pred nasprotnikova vrata, ves izkupiček pa je bilo le nekaj kotov. Baš v tem delu igre se je individualno najbolj uveljavljal Solerti, ki je v 13. min dosegel tudi jako efekten gol v levi gornji kot, kriti Spanger ni utegnil pravočasno intervenirati. Varaždinci so v nadaljevanju držali rezultat ter v kočljivih situacijah pred vrati enostavno pošiljali žogo v kot. Več kotov Železničar ni utegnil izkoristiti, še dvakrat se je leko izkazal Spanger vratih in tekme je bilo konre. Gosti so si priborili zmago popolnoma zasluženo. Včerajšnja tekma je tudi med občinstvom zapustila jako dober vtis ter bi bilo želeti, da bi mariborski klubi ob koncu prvenstvene sezone izkoristili proste termine za še več odličnih gostovanj. Glavno tekmo je sodil ss. g. Bergant. sodobno pedagogiko pedagoškem swetu< gled>*. ______ HRVAT DOBIL NOBELOVO NAGRA Nobelova nagrada za ken#0 \ ja s„ tos razdeljena na dva dela. jo prof. Butenan z krimske »ni ^ prof. dr. Lavokon i Prof. dr. Ružička se je »Jd bra 1887 v Vukovaru. Promo ^ doktorja na tehnični visoktj t na ruhe leta 1910, nato pa je bd * tehnični visoki sok v zun ike01jje 1936 je dr. Ružička redni prjgo ■ na univerzi v Utrechtu v HolaitdMi. k Dve novi operi. Ildebrattd° je »komponiral opero ;>^!a' ,<■’mVniW'z Gersten pa dovršuje ope*>5)03 Pasave«. nPrltiiO<" k Ruski filmi v Nemčiji. Me krbova- čili življenjskih oblik, in v ozračju divjih | j Moskvo so pogajanja gieae . .... .. ričeti,mi filmi- * sanja, »Popotnik«, je stopila z izidom dvojne 1. in 2. številke novega letnika v sedmo desetletje izhajanja. To ie dogodek, ki nima mnogo primerov v našem slovenskem periodičnem tisku, še važnejše pa je, da se je »Popotnik« stalno izpopolnjeval in dosegel posebno v zadnjih letih tako visoko raven, da sc more s ponosom uvrstiti med najboljše evropske publikacije te vrste. Zanimivo je dalje tudi, da jc imel često urednike prav v Mariboru in da je tudi sedaj prevzel posle urednika naš priznani pedagoški praktik in teoretik g. Ernest Vrane iz Studencev. V tej novi dvojni številki je napisal urednik poslanico na ipot »V novo desetletje«, v kateri pravi, da se svet lomi v smrtnih krčih; kričeča znamenja neizprosne dinamike kažejo znake odmirajo- izbruhov vojnih strasti in brezobzirnega I nja Nemčije s sovjetskimi filmi-**5g f sproščanja vseh uničevalnih sil vstajajo ... i^u,.,^i„ C/wrU*tdca Rusija N®"* nove naloge tudi za pedagogiko. Sicer pa je številka posvečena večinoma problemom naše vaške šole. Dr. F. Žgeč piše o nalogah sodobne vzgoje in izhodišče razprave mu je zopet vojna; dr. K. Ozvald razpravlja o ciljih in poteh ljudske šole na vasi. Josip Dolgan se je zamislil v kmečko življenje in vaško šolo. Vinko Majhen se ukvarja z učiteljem vaške šole. Mirko Vauda podaja nekaj misli o vaški soh, slede pa še »Anketa o organizaciji ljudske šole« in odgovori na teme: G. Šiliha, V. Čopiča, Angele Vo-detove, Al. Žerjava, M. Ledinka in zaključki. V rubriki »te šolskega dela« objavlja J. Kontler pripravo »Krompir v naši banovini«, F. Kavčič nekaj podob iz šole na vasi, M. Aleksičava razmišljanje kakšna bodi »začetnica« za vaško šolo, P. Flere pa o pravorečiu pri elementarnem čiitanju. Zvezek zaključujeta rubriki »Po Tekma za pokal LNP-a 'Včeraj bi sc bile morale vršili tri tekme za pokal LNP-a, po ona v Murski Soboti, Celju in Ljubljani. Od vseh treh se je odigrala le tekma Mars—Svoboda 3 :2 (2 H)) v Ljubljani, dočim sla obe ostali tekmi odpadli. .SK Celje je radi bojkota proti SK Amaterju prepustil sledn jemu zmago brez borbe, medtem bo je bilo srečanje Mura-Maribor v Murski Soboti radi neugodnih železniških zvez preloženo na kasnejši termin. Na sporedu oficielnih tekem jc bila še prvenstvena Hetje Svoboda v Trbovljah, o kateri pa v času poročanja še nimamo rezultata. CELJE—JUGOSLAVIJA «:2 (3:0) S K Celje je priredil včeraj na Glaziji prijateljsko nogometno tekmo s SK Jugoslavijo, prvakom drugega razreda celjske skupine, cisti dobiček tekme je namenjen podzvezini 'blagajni, ker jc radi odpovedi SK Celja odpadla pokalna tekma s SK Amaterjem. Radi slabega Vremena je bil obisk tekme precej šibek. Moštvo Celja je nastopilo v močno pomlajeni postavi, vendar je nasprotnika v tehničnem pogledu in v povezanosti igre močno prekašalo ter si priborilo izdatno zmago, čeprav je tudi Jugoslavija na trenutke prav lepo zaigrala uspeh jc izostal le, ker ni imela strelcev v napadu. Radi ležke premoči Celja v drugi polovici jc postajala . igra vedno nezanimivejša. V 32. min II polovice je sodnik g. Reinprecht izključil vratarja Jugoslavije Kosarja. pričela z izvajanjem enajslerca, ki WcY~ bo dobavila sovjetska Rusna svojih filmov. „ „aa ot!' k Umetnine praške občme. '^, čina je lastnica velikih urne ^poza katere namerava sedal zs sebno palačo. Občina ima o h 10 kipov in grafik v skupni v red nos ^ v lijonov čeških kron, razen jgjntfi' Muzeju na Pofici 1100 slik ti. strov velike zgodovinske vre • avtorji so zastopani najbolje , |P nes s 160 deli, Mikulas Ales z š,eVi-deli in Brožik s skoraj enaiKi lom. Teorija in praks* of, „ Med uro obce morale je bilo S ,e je Stanku človeka. Eden izmed °ij razgovoru priglasil k besedi. }Zfi3ja,fl »Prosim, meni je oče dejal, cta opice.« ... Fanta pa je učitelj zavrnil-»Tajnost vaše rodbine nas ma.t MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih «tan« vsaka beseda 50 par.Mlnufl** ^ * u g Dražbe, orekllcl. dopisovanja in tenitovanlskl oglasi din »V te oglase le din 10— Debelo tiskane besede se računalo dvoino. l|a j*i p ijavo znaša din 2___ Znesek za male oclase se DlaSnle tako) orl n* jt. 11' mesek za vposlatl v oismn skupaj z naročilom ali Da oo poštni ooložnici na cekovni pismene odgovore clede malih oelasov se mora priložiti znamka ra a oid Razno se .je ga je Wolfl sigurno’pretvoril v prvi gol Proti pričakovanjem se je tudi včerajšnja tekma odigrala ob prilični nervozi v težki atmosferi ,vendar ni prišlo do ponovnih incidentov. Gradjanski jc nastopil z Urchom v vratih mesto Glasera ter je podal odlično igro, predvsem je ugajal izredno razpoloženi notranji trio v napadu \V61fl— Lešnik—Antolkovie. Moštvo Hajduka je skušalo nadoknaditi 11. igralca' z veliko požrtvovalnostjo ,kar pa pri včerajšnjem nasprotniku ni zadoščalo. Zmaga Gra-djanskega jc popolnoma zaslužena, vendar po poteku igre nekoliko previsoka. Strelci so bili WolIl (3), Lešnik (2) in Antolkovie (D- Tekmo jc sodil ljubljanski sodnik g. Macoratti. Vrstni red na tablici slovcnsko-hrvalske lige se po včerajšnji tekmi ni izpremenii. Gradjanski si je z dvema novima točkama močno utrdil pozicijo na čelu tablice, kjer vodi z 19 točkami pred Ila-škom in Saškom s po 14 ter Hajdukom s 13 točkami. Radi tekme Zagreb—Bratislava liodo v slpvensko-hrvalski Jigi tudi prihodnjo nedeljo počivali. Drugo pomladansko kolo sc bo odigralo 20. novembra. SENZACIONALNA ZMAGA ŠVICARJEV Švica—Italija 3:1 V Curihu se jc včeraj odigrala reprezen-lančna nogometn»i lekma Švica- Italija ki se je pred 25,000 gledalci končala ^ senzacionalnim uspehom švicarskega moštva. Moštvo oficielnega svetovnega prvaka je igralo podrejeno vlogo. Strelci za Švico bili Monnard, Rickel in Ainado, za Italijo pa Puricelli. Tekmo jc sodil Belgijec Raci NOGAVICE (lastni izdelki), rokavice, vol na, odeje, koce, zimsko perilo pletenine, naicenejše »Mara«, trgovina A. Oset, Koroška c. 26 (oolee tržnice). 9879-1 GRADJANSKI—IIA.IIM K 8:0 (3:0) Včeraj sc je odigralo v Zagrebu jiada-ljevHUje ligaške nogomelne lekme tiradjan-‘ TajdiUJ, ki ji' nedavno radi m cidenta, ki ga”je'povzročil Hajdukov '■ ‘ v min Drekinicna. Icc Kaeijan, v K. min. preKinjo je moral nastopili z 1(1 igral<'i, igra-I Tajdi igra pa Hišni oosestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. 10276-1 Predtiskanje entlanje, izdelovanje vseh ročnih del izvršuje hitro in poceni tt £ama” Prost ogled! Jurčičeva ulica 4 Prodam_____________ ZTJCBBT2 V ŠIVALNI STROJ še v dobrem stanju se poceni proda Kravos, Aleksandrova 13. 11047-4 Stanovanie Oddam s L XII. dve kompl. DVOSOBNI STANOVANJI Ob železnici št. 4 in 10. Vprašati tam ali stavbeni pisarni. Vrtna ul. 12. 10933-5 STANOVANJE lepo, dvosobno, s predsobo in kopalnico sc odda. l'ran-kopanova 61. 11117-5 Sobo odda ........... OPREMLJENO SOBO oddam s 15. novembrom. AJe^ ksandrova 55/11. dični ali £0SP"<»u U»‘ Kopališka 11«- ^1 SluJboJS^ ys&s£^sS!$ Hauptmann K« niča — vajenko spK Sni i koc Aloji'i • 2le, lic. Mariborska dvorazrednekot proA*}i želi prakse trgovini. >Večernika« ponu 17. t' m' ^ rokom vlaganja ponudb 0 jntercse^° nakup pr» Vsi razpisni podatki so na razpolago in vpogled ter 221 du v Ljubljani, Gajeva 5/1 •> ___________________________________________________________________________________________________________________________________________________ _ li^J5# tzdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA j Ma^riboru. uc vračajo. — Uredništvo in uprava; muriDoru. i isivti - - x . x„kr»vul Maribor, Kopališka ulica 6. - Telefon uredništva stev. 35-67, In uprave štev. 1S-67, - Poštm m