Mtfnik 2
Maribor, sreda 23. julija Uli^
Siev, 164
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5’50 mesečno.
četrtletno K 16-50.
Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5*-—.. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 4. uri po-
Urecsm
****1 M J M	v*	wiuv	iiiii V i • Ul 1 pv
poldne z datumom drugega dne. Narodni -dom (vhod iz kopališke ulice)
Posamezna številka stane 30 vin.
Teleton št. 242.
Napad na generala Maistra.
Vsak dan prinašajo nemški listi naj-ljutejše napade na generala Maistra. Opisujejo ga kot človeka, ki sne najmanj pet Nemcev za zajtrk. Višek surovosti so pa dosegli ti napadi pretekli teden v nemškem klerikalnem »Grazer Volksblattu«. Že takrat se nam je zbudila misel, da ta pamflet ni bil napisan v Gradcu. Danes smo o tem prepričani. Kampaniji proti generalu Maistru so se namreč pridružili tudi listi Slovenske ljudske stranke, ki izhajajo v Cirilovi tiskarni.
Vso to kampanijo je pa povzročila edinole grda častihlepnost. Vladni komisar dr. Pfeifer je dal v javno diskuzijo nova slovenska imenovanja cest in ulic v Mariboru. Med temi cestami, naj bi se ena imenovala Maistrova kot osvoboditelja mesta Maribora. Ta predlog je pa razžalil, silno razžalil nekega visokega gospoda. In od tistega dne, ko je vladni komisar mesta Maribora dal v javnost predloge glede imenovanja cest in ulic, ne zna po naziranju »Straže« in »Malih novic« noben magistratni uradnik več pisati. Kar naenkrat bomo čitali, da se je v tem času tudi magistralni stolp nagnil, seveda po krivdi vladnega komisarja.
Ker pa ti častihlepni gospodje ne najdejo vsak dan pezdirja v očeh tega ali onega
magistralnega uradnika, so zdaj udarili z loparjem po generalu Maistru. »Male novice« mu odrekajo vsako zaslugo pri osvoboditvi mesta Maribor. Ne bomo opisovali zaslug generala Maistra, ker je o tem treba le vprašati ljudstvo. Tudi ga ne bomo branili proti podlemu napadu v »Malih novicah«. Sram nas pa je kot Slovence, da se je našel med Slovenci človek, ki je v najkritičnejših dneh, ko se še vedno posvetujejo v St. Germainu o naših mejah, ter iz osebne častihlepnosti udaril po možu, ki je s trdo roko in z veliko ljubeznijo do svojega naroda branil mesece in mesece naše severne meje ter odbijal s svojimi vrlimi junaki sovražne napade. Energično in previdno je vzdržal generai Maisie/ v Mariboru red, ki ga bo zdaj vpostavil tudi na Koroškem. Toda to gotovim častihlepnim gospodom ni prav. Uničiti hočejo delo dolgih mesecev. Predvsem hočejo vzeti generalu Maistru ugled med ljudstvom ter s tem omajati discii lino. Pamflet, ki ga je priobčil »Grazer Volksblatt« in pamflet, ki ga objavljajo »Male novice« izvirajo iz ene in iste delavnice. To je še stara ljubezen iz Gradca!
Kakšen krik so vzdignili listi iz Cirilove tiskarne zaradi šentiljske afere. Mi pa pra-
vimo, da je ta afera otroča j ja proti minir-skemu delu omenjenih čast itle mih gospodov. Oblatiti ter ponižati moža, ki je vse svoje življenje posvetil narodu, to je podlost. Stopiti v stik z nemškimi klerikalnimi listi samo v edini namen, da se ustreže svoji lastni častihlepnosti — to je narodni greh. V času, ko še ni vse v redu, ko se moramo še bojevati za svoje ozemlje, vreči ogenj v streho domače hiše — to je narodno izdajs.tvo.
Pozivljemo ves slovenski narod, pos.ebno pa n š slovenski Štajer, naš slovenski Kori ta n, naše obmejne Slovence, d; glasno protestirajo proti teinu . llemu napadu na generala Maisira, branitelja naših severnih mej. d vasi do vasi naj gre glas, d-a hočejo gotovi častihlepni gospod.! v L j u b! j a n i i n v Ma ri-boru, pripadajoči Sl veTiski ljudski stranki, uničiti ves ud in vse delo za naše severne n je samo zaradi tega, ker v Mariboru ne bo — Verstovškove ceste.
Mirovna pogodba izročena Nemški Avstriji, naš. — Na Koroškem ljudsko
S t. G e r m a i n e n L a y e, 20. julija 1919. Popolno mirovno pogodbo je generalni tajnik konference Dutasta danes ob 12. uri opoldne izročil nemškoavstrijski delegaciji v vili V St. Geimainu, v kateri stanuje dr. Renner, in sicer brez nadaljnih formalitet.
V predloženem elaboratu so členi v nasprotju s prvin načrtom predloge numerirani, njih število znaša 371.
Pogodbi je bila priložena spomenica, ki našteva izpremenjene in nanovo dodane člene po številkah ter opozarja na to, da temelje izvršene izpremembe deloma na zmiselni vporabi Nemčiji dovoljenih modifikacij, deloma pa ustrezajo ugovorom avstrijske delegacije, v kolikor jih je konferenca dozdaj spoznala kot upravičene.
Druga priloga pogodbe pozivlje Avstrijo, da se obveže, preprečiti uvozni in tran-sitni promet vsegablaga med Avstrijo in Ogrsko, dokler ne bo pogodba med Ogrsko in aliiranimi ter asociiranimi vladami sklenjena.
Saint G e r m a i n en L a y e, 20. julija 1919. V določbah mej danes predložene pogodbe ostanejo določbe prejšhega načrta glede mej na Tirolskem brez vsake izpremembe, tako da bo vsa južna Tirolska do Brennerja italijanska.
Na Koroškem bodo napravili zono, v kateri se bo glasovalo in ki bo bistveno obsegala celovško kotlino ter na jugu segala do grebena Karavank.
To ozemlje deli črta, ki gre od Rožeka sredi skozi Vrbsko- jezero navzgor ob Žilici, Zilji in Krki, v dva dela. Za vsak del bodo sestavili posebno glasovalno komisijo, v kateri bodo razen zastopnikov velevlasti v južnem delu en Jugoslovan, v severnem en Nemški Avstrijec. Najprvo bodo glasovali tekom treh mescev po uveljavljenju pogodbe v južnem deju, in sicer po ozemljih, ne po občinah, Če izpade glasovanje v prid Nemške Avstrije, tedaj pripade tudi severni del brez vsega in brez glasovanja Nemški Avstiiji. Če se odloči južno
ibor ostasie glasovanje.
ozemlje za Jugoslavijo, te i J se bo tri tedne pozneje Izvršilo v severne a ozemlju glasovanje.
Na Štajerskem niso ugodili ugovorom nemško,- avstrijske delegacije, Tu so ostale meje napratn pogodbi z dne 2. junija neizpremenjene.
Nemško zahodno Ogr ko dobi večjidel Nemška Avstrija,'tako da pripndesta Odenburg in Neusiedolsko'jezero Ne i Avstriji, ne pa Sv. Gothart, Stcinamangor želtzniea od Požuna proti Csorni, Wieselburgu in Ogr. Altenburgu.
Meje proti .Češkoslovaški so v toliko nekoliko izpremenje.ie, ker ne gre meja na desnem bregu Maiche, marveč sredi skozi reko, tako da je Nemcem orno . vno ladjepiovstvo. Hohenau, Bernh-mišta! so prisodili Nemški Avstriji, ravn; t ko Več j:	:	le sodnih okrajev
VVeitra in Litschr.n. Osti!Im g-mmn delegacije proti določitvi mej nasproti Češki niso ugodili.
Stran 2.
11jiii . i 'i1	11	1	..............
Političen pregled. H
Ministrski podpredsednik dr. Korošec in minister Gostinčar odstopila. „Slovenec“ poroča iz Beograda z dne 19. julija: Ministrski svet je imel včeraj dopoldne sejo, v kateri se je vršil razgovor o korakih, ki bi jih bilo treba napraviti v slučaju politiške stavke socijalnih demokratov za 20. in 21. julij. Kakor znano, je ta stavka naperjena proti nastopu Jugoslavije in drugih držav proti boljševiškim državam. Glede taktike in načina nameravanih korakov je zastopal dr. Korošec milejše stališče, dočim so ministrski predse‘dnik Protič in drugi člani kabineta bili za najstrožje odredbe. Prišlo je do nesporazumljenja, vsied katerega'sta dr. Korošec in Gostinčar zapustila sejo min. sveta. Tudi popoldanske seje parlamenta se nista udeležila. — Danes se je vi šila ministrska kriza. Ministra dr. Korošec in Gostinčar sta odstopila. — »Slov Narod« pa pravi da je spor nastal tako, da je min. podpredsednik dr. Korošec, ko je min. predsednik Protič vsako manifestacijo za Belo Kuna označil za protidržavno, se o tem stališču izrazil dvomljivo. Protič je nato z ostrimi izrazi ugovarjal. Dr. Korošec je vsled tega užaljen, ne da bi bil podal kako izjavo, z Gostinčarjem odšel. Min. predsednik Protič je, da olajša uravnavo krize, pisal pismo, v katerem pa je izjavil, da dr. Korošec predstavlja ves incident v napačni luči. To izjavo je dr. Korošec smatral kot ponovno žalitev, vsled česar se je kriza še bolj poostrila in sta dr. Korošec in Gostinčar podala demisijo. Politični krogi upajo, da bo mogoče, da se cela zadeva vsaj začasno poravna.
Mestni sosvet je imel v pondeljek dne 21. t. m. redno sejo. Na dnevnem redu je bi'o: Razširjenje mestnega sosveta, tržne cene, oddaja inženerskih mest pri mestnem stavbenem uradu, revizija letnih računov mestne hranilnice in slučajnosti. Seja, ki se je začela ob 17. uri, je trajala do 20 ure. H posameznim točkam poroča ter prvi dve vtemeljuje g. vladni komisar sam. Sklene se: Vladi se predlaga, da imenuje v sosvet še pet članov, tako da bo imel sosvet 15 članov. To pa v očigled okolščini, da je treba voliti več odsekov, čemur pa ne odgovarja dozdajno število sosvetnikov. Po možnosti naj bi bil med novo imenovanimi en zdravnik in en bančni uradnik. Maksimalna Cena se določi krompirju, govedini in teletini. Ista znaša za kilogram novega krompirja 1 K 20 v, govedine 12 K in teletine 8 K. Tržna policija ima nalog, da te cene najstrožje kontrolira. Ona ima tudi nalog, da kontrolira, da ne bodo mesarji kupovali kosti pri prekajevalcih ter jih potem prodajali kot goveje ali telečje.
Nedeljsko pismo.
Gospod urednik! Kakor vidim, objavljate proti moji volji kar naprej vsa pisma, ki Vam jih pišem, zato bj že treba, da pišem več o splošnih kakor o osebnih zadevaj da ne bo razlival tiskar zastonj dragega tiskarskega črnila.
Poročali ste, kako se je praznoval god našega kralja v Mariboru. Najbolj pa mi je ugajal mirozov, čeravno ga nisem slišal. Povejte, gospod urednik, ali se Vam dopade ta beseda? Menim da ne; jaz za svojo osebo jo primerjam vedno zaušnici in primera še precej dobro drži. Kako je mogoče danes, ko je toliko plemenitega navdušenja med Slovenci, vlačiti tako skovanko v časopis in ji jo tako vsiljevati mariborskemu občinstvu, ki se v marsikaterem oziru šele uči slovenskih besed, saj še ni tako dolgo, da so govorili ob taki priliki še vsi rodoljubi o „Zapfenstreichu" in .Fackelzugu." Zato je ne-obhodno potrebno, da jim sedaj nudite pravilne in dobre besede; če sami ne poznate boljšega izraza, vprašajte pa kakega profesorja ali pa rajši opišite ves dogodek.
i>a ker že govorim o skovankah, je treba, a omenim v tej zvezi še druge, ki so se raz-asle pri nas: mirozov me vedno spominja
Mariborski t^eMvfic,__________________
Kar se cen na trgu, ki so tudi neznosne, tiče, jih določi vladni komisar v sporazumu z obrtnim referentom ter zvedenci in zaupniki. V odbor, ki ima nalog revidirati letne račune mestne hranilnice, se izvolijo sosvetovalci gg. Ferdo Leskovar, dr. Jerovšek in Ferd. Vincetič. — Na starem Dravskem mostu, kjer se vsipajo in izlivajo v vodo odpadki iz mesta se napravi lijak-odvodnik (Trichter), da se ne bod > raztresali odpadki in zlivala po zemlji gnojnica ter kužila okolice. — Po možnosti se bo določil za odkladanje gnoja drug prostor kje pod mestom.
— Prašičev se odsih dob ne sme v mestu drugje prodajati, kakor na živinskem saimišču
— Sestavi se fijakerski red in tarifi postrežčkov ter fijakarjev. V tajni seji se imenujeta provizorično pri mestnem stavbenem uradu inžener Schell mestnim inženerjem v IX. čin. razredu in Avgust Jug stavbenim praktikantom.
Zbor zaupnikov Jugoslovanske demokratske stranke celjskega okrožja. V nedeljo 27. julija t. 1. ob pol 9. uri dop, se vrši v veliki dvorani Narodnega doma v Celju zbor zaupnikov jugoslovanske demokratske stranke celjskega okrožja s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo o političnem položaju (poslanec dr, Vekoslav Kukovec); 2. naše naloge na polju izpopolnitve strankine organizacije v celjskem okrožju (urednik V. Špindler); 3. organizacija kmetijstva v okviru stranke JUS (poroča dr. E. Kalan); 4. naše naloge na narodnogospodarskem polju, nujnost intenzivne soudeležbe pri delu v kmetijskih organizacijah (podružnicah itd.); boj za agrarno reformo itd. (poroča kmet. nadzornik Fr. Goričan),; 5. naše naloge na polju Ijudsko-izobraževalnega dela (poroča dr. Aug. Reisman); 6. trgovska-obrtna zbornica za Slov. Štajersko; važnost povzdige naše obrti in trgovine (poroča zadružni tajnik Janko Lesničar); 7. slučajnosti.
Še enkrat Št. Iljska afera. Gospode okoli „Malih Novic" peče, da smo pribili, da je Thaler, njihov mož in predsednik klerikalnega obmejnega društva „Sloven. Straže" priporočal uradoma in najtoplje Št. Iljske Nemce in se raditega, da zatemnijo narodni greh svojega „borca“ zaletavajo v naš list. Drznejo se celo nam očitati, da poročamo neresnico. Kar sta pisala Jenčič in Gilčvert, nismo pisali mi in nikdar se nismo istovetili z izjevami teh dveh gospodov. Thalerja se sedaj sicer otresavajo, pa se jim ne posreči prav, preveč globoko tišči pod njih plaščem ta predsednik njihovega obmejnega brarnbenega društva. Če njegovo narodno prepričanje ni tako jasno, zakaj so ga pa napravili za predsednika ..Slovenske Straže" ? Saj se pri „Stovenski Straži" ni šlo toliko za narodne interese, ko za konkurenco Ciril in Metodovi družbi!
Imenovanje. Za pomočnika državnemu obmejnemu komisarju v Špiljah v činu pi-sara drugega razreda je imenovan absolvirani pravnik Vinko Vrhunec.
mirodvora. Ali ni to lepa — a vseeno napačna — prestava za „Friedhof", kar da pa že itak drugo lepo slovensko besedo, namreč „britof."
Danes, ko se v vseh drugih ozirih osvo-bojamo nemškega mišljenja, je treba, da tudi tukaj napravimo dober korak naprej in zmečemo vse take skrpucarije nemško mislečih Slovencev tje na dvorišče. Saj nam jih še ostane itak poštena porcija.
Le ozrimo se na Jugoslovane ali celo na Jugoslavijo. To so nesrečne prestave nemških besed, ki pa so se že tako udomačile, da jih ne bo mogoče še kmalu zatreti oziroma nadomestiti. Slovenec bi govotil pač o Južnih Slovanih in o Južni Slovaniji, bolje Južni Sloveniji. Tako pa smo se po naših šolah učili le o Sudslavven, kaj čuda, da smo si ustvarili svoj Siidslawien in zdaj jo imamo to Jugoslavijo.
Pa naj bo kakor hoče: radi jo imamo vseeno in skrbeti hočemo, da bo dobila tudi ime, ki nam bo ljubo in drago, ta naša Jugoslavija.
Torej še enkrat Vas prosim, da se ogibljete vseh podobnih beset, v prvi vrsti pa mirozova, piscu nedeljskeg i pisma pa oprostite, da je vzel za danes Delavca na muko. Torej brez zamere,	—	Pat.	—
ftop 23. jujjija 1919.
Vprašanje. »Slov. Narod« od srede poroča, da je delil nadporočnik Miihlbacher iz Velikovca slovenskim ujetnikom zaušnice. — Ker vemo, da Še vedno hodi in kolesari po Mariboru neki prof. Miihlbacher, doma nekje na Koroškem, bi bilo dobro vprašati, če se oba moža kaj poznata. Naša oblast gotovo misli, da ta dva nimata nobenih stikov in da je v korist našim koroškim vojakom, če še ta možicelj dalje časa ostane pri nas.
Mariborske srednje Sole. Pred par tedni sem govoril z Nemcem, ki se je mnogo sukal v uredništvu slavne Mariboržanke. Vprašal sem ga o razpoloženju v nemškem taboru. Mož je bil precej odkritosrčen in mi je zaupal marsikaj; med drugim je omenil, da vznemirja naše Nemce predvsem šolsko vprašanje. Da sem ga lahko zavrnil s šolstvom preteklih dni, je jasno. V zadnjem času je odredilo poverjeništvo, da se imajo opustiti nemške paralelke na tukajšnji gimnaziji. V javnosti ni nastal radi tega viti, pač pa se privatno večkrat slišijo huda očitanja, češ da je to prehudo, prenagljeno i. t. d. tudi med Slovenci ... Ne nameravam povdarjati, da bi bila nesmisel obdržati nemške zavode za tiste, ki bi itak pri nas ne mogli delovati, ker bi ne znali jezika. Želim zbuditi le nekoliko spominov. V enem izmed nemških razredov in vedno tam, kjer je bil razrednik prof. dr. Miihl-bacher, je visela zadnja leta šulferajnska tabla, ki je pričala o narodni požrtvovalnosti razreda. K tej sliki se je pridružila zadnje čase še alegorična slika »straže ob Renu«. V ta razred so hodili tudi slovenski fantje, ki so prišli iz nemških ljudskih šol, v tem razredu so morali poučevati tudi slovenski profesorji. V obrambo gimnazijskega ravnateljstva pribijem takoj, da to ni moglo ničesar ukreniti ker je bilo pobiranje za Schulverein po deželnem šolskem svetu zaukazano in ni proti temu tudi interpelacije naših poslancev nič zalegla. — Kakšen je pil pouk v takem razredu, je jasno. — L. 1915 si je izmislilo nemško društvo v Mariboru in protestiralo proti temu, da poučuje na realki slovenščino kot prosti predmet Slovenec. Vsi pametni Nemci so se spogledali in sam državni pravdnik se je čudil, kako da ne protestirajo, če poučuje francoščino francoska guvernanta . . . Protest pa jc hodil svojega pota, a ni imel uspeha, ker je dotični profesor r;>jši žrtvoval bogato honorirane ure in se zahvalil za to izredno čast. Ravnotakrat pa se je tudi zgodilo, da so šli protesti nemškega društva, ki je poslalo v ta namen še posebno deputacijo na višja mesta, ker se je mlad neizkušen učitelj tako globoko pozabil, da je povedal v šoli nemškim dijakom v zemljepisni uri, da se imenuje Marburg slovenski Maribor, Cilli pa Celje. In tresel se je ves vsenemški pragozd. Ne pišem tega zato, da bi se maščevali danes, a zdi se mi škoda, če bi pozabili, kako nas je ravno na šolskem polju božala nemška uprava.
Veterinarske visoke šole v naši kraljevini. Vlada namerava ustanoviti v poedinih središčih naše kraljevine veterinarske visoke šole. Upamo, da odpade vsaj tu drobtina tudi za Maribor. V Ljubljani, kjer je že zdaj največje pomanjkanje stanovanj, centralizirajo vse, dočim so popolnoma pozabili na obmejni Maribor, za katerega bi bila ravno vi soka veterinarska šola največjega pomena. Upati je, da se bodo naši merodajni krogi pravočasno pobrigali za to važno vprašanje.
Med lokali, ki so bili na Petrov dan lep« okrašeni (nam poroča prijatelj lista) je bil tudi gostilna ge. Marije Meden na Tegetthoffovej ulici. Verujemo, saj je gospa znana narodujakinja.
Opustitev mestne vojne kuhinje. — Otvoritev mestne ljudske kuhinje. 2 31.
julijem 1919 se zapre mestna vojna kuhinja, ki je poslovala zelo uspešno skozi 3 leta, Da se pa ubožnejšemu prebivalstvu zboljša položaj in da zmore zavžiti dnevno potrebno toplo hrano, se bo otvorila v prostorih vojne kuhinje v Eli-zabetni cesti št 14. s 1 avgustom 1919 mestna ljudska kuhinja. Dostop v fo kuhinjo ima vsakdo; hrano se dobi prot! vlogi 1 krone. Legitimacijske listine se vsled prevelikega števila oseb, ki bodo prejemale hrano iz te kuhinje, ne bodo izdajale^ vendar pa se imajo one osebe, ki hočejo dob
♦
♦
H
Dnevne novice. £3
vat: hrano iz ljudske kuhinje od 1. avgusta naprej, javiti do 30. julija 1919, dnevno med 10—14 uro, v imenovani kuhinji. One osebe, ki imajo legitimacije za brezplačno hrano se imajo zglasiti od pondeljka dne 21. julija do sobote dne 26. julija z legitimacijami na Rotovškem trgu št. 6, 1. nadstropje, v svrho podaljšanja pravice do brezplačne hrane.
Občni zbor trgovskega gremija v Mariboru. V soboto popoldne se je vršil občni zbor trgovskega gremija v »Gambrinus-halle«. Občni zbor je bil zelo zanimiv, ker so na eni strani nastopili Slovenci in zmernejši Nemci proti nemškim nacionalcem, ki še do danes niso spoznali, da je Maribor naš. Potek občnega zbora bomo priobčiii jutri, ker nam danes primanjkuje prostora. Za predsednika je bil izvoljen za dobo treh let Slovenec Vilko Weixl, za njegovega namestnika Kare! Worsche (Nemec), v predsedstvo za dobo treh let še sledeči člani: I. N. Š e p e c, Josip Šerec, Ignacij Božič, Ferdinand Sert (Slovenci);AloisSchnideritsch, Rudolf Kokoschinegg, Karl Haber (Nemci); namestnika Vilko Berdajs (Slov.), Karl Lotz (Nem.). Za računska pregledovalca za dobo 1 leta sta bila izvoljena: Ivan Šoštarič (Slov.), Ferdinand Kaufmann (Nem.); za odposlance na zborovanja trgovskih uslužbencev gremija: za dobo 1 leta: Franc Ogrizek, F r a n c S t a r č i č (Slov.); Hans Andraschitz, Rupert Jeglitsch (Nem.); za člane razsodišča za dobo treh let: Franc Ogrizek, I. N. Šepec (Slov.), Hans Sirk, Karl Worsche (Nem.); za namestnika: Franjo Bureš (Slov.), Mathias Ziegler (Nem.); odposlanci za zvezna zborovanja: Franjo Bureš, Ivan Šoštarič, Vilko W e i x 1 (Slov.); Karl Haber, Alois Schnideritsch, Alois Worsche; za člane v šolski odsek trgovske nadaljevalne šole za dobo treh let: predsednik Vilko W e i x 1 (Slov.), Karl Scheidbach, Alois VVorsche (Nem.).
Lahi radovedni kaj je z našim štrajkom. Z nedeljskim zjutrajšnim brzovlakom se je pripeljalo v Ljubljano več Lahov gledat, kako bo učinkoval napovedani štrajk pri. uas. Mislili SC, da bo pri nas tudi tako klanje, kakor pri njih, kjer Strajke ne diktira solidarnost, temveč izstradani želodec. Veseli nas, da so prišli gledat na uro. Pazijo pa naj se, da jim mi tega obiska ne vrnemo takrat, ko jim bodo njihovi lastni štrajki zlezli čez glavo.
Povratek ruskih ujetnikov. Glasom povelja IV. Armijske oblasti, je povratek ruskih vojnih ujetnikov	v njihovo	domovino,	vsled	sedanjih razmer,	popolnoma	nemogoč.	Vsak	tak
poskus pomeni le j/.gubo časa in denarnih sredstev. Predstojniki občin se naprošajo, da vse njih občini zaposlene ruske vojne ujetnike tozadevno poduče s	pripombo,	da bodo vojaške	oblasti, kakor tudi	ruski vojni	poslanik v	Beogradu
vsakogar brezpogojno zavrnili. Kadar bo potovanje v Rusijo mogoče, se bo to pravočasno razglasilo.
Kolodvorsko poveljstvo v Mariboru je nabralo za invalide 255 kron. Hvala jim! Posnemajte jih!
Ustavljen brzovlak. Brzovlak, ki je vozil med Dunajem in Trstom, je od včeraj nadalje zaradi pomanjkanja premoga ustavljen.
Iz Slovenskih goric. Gospod urednik! V štev. 163 nam poročate vse dobro o dijaškem domu v Ptuju. Veselilo bi nas, ako bi temu poročilu v najkrajšem času sledila novica o dijaškem domu v Mariboru, kjer bi dobivali naši deški stanovanje, hrane in vestno nadzorstvo pedagoških strokovnjakov.
Znamenit koncert. Jožef Rijavec in Robert Primožič, odlična solista kralj, opere iz Zagreba priredita v nedelje ob pol 21 (pol 9.) uri v veliki dvorani »Nar. doma« v Mariboru koncert. Na sporedi so pesmi in arije najslavnejših domačih in tujih komponistov. Predprodaja vstopnic pri Vilkotu Weixl na Glavnem trgu.
Italijani, bivši avstrijski vojni ujetniki, odhod v domovino. Poveljstvo IV armije je pod D Z. O Br. 2B10 z due 29 maja t. I. odredilo, da se vsi Italijani, ki so bivši avstrijski vojni ujetniki in koji žele od-
potovati v domovino, odpošljejo preko IV. ar-mijske oblasti v Reko, da morejo od tam oditi v svoje rodne kraje.
Kadilcem. Mnogo kadilcev misli, da mora svoj tobak na karto jemati v tobakarni, ki je najbližja njegovemu stanovanju. To pa ni res. Vsak. kadilec si sme zbrati tobakarno poljubno. Seveda mora iti h finančne straže oddelku, da mu na karti vpišejo ono tobakarno, kjer želi prejemati svoj tobak. — Zakaj neki mislite, sem to napisal . . . ? Zato ker večina slovenskih kadilcev nosi svoje krajcarje v nemške tobakarne vzlic temu da imamo že čisto slovenske trafikante. Upam, da sem dovolj jasno povedal.
Zopet laški oficirji brez potnih listov. Pred par dneviY pridrvi neki automobil na obmejno postajo Špilje. V njem je par laških oficirjev z ženskami. Straža zahteva potne liste. Po činih najstarejši častnik izstopi in preda za vso družbo potne liste. Toda niti na jednem ni bilo vizuma naše oblasti in straža prepove družbi vstop v našo državo. Lah kolne, se priduša — hiti nekaj dokazovati. Ali vse zaman. Stražarjev: »Nazaj* je neomajljiv. Lah poskusi zadnje. Iztrga stražniku dokumente, skoči v voz, zapove šoferju: »Naprej« in maha z revolverjem. Straža, teii bajacarskih poskusov že vajena, nameri puško na avto in ponovi svoj:	»Nazaj«. Ne
mislite nikar, da jo ni Lah prav lepo nazaj od-kuril.
Nogometna tekma- »Ilirija" : „Rapid" = 5:1.. V nedeljo je igralo ljubljansko moštvo S. K. »Ilirija" nogometno tekmo s tukajšnjim nemškim društvom „Rapid." Ljubljanski gostje so nastopili s svojih znanih rdeče-belih barvah. Ljubljanski prijatelji športa so videli med njimi večinoma še one igralce »Ilirije1', ki so pred vojno dosegli že lepe uspehe, pa jih je potem Vojna raznesla na vse strani, in so se zdaj zopet zbrali pod krili Jlirije." „Rapid" je nastopil v črno-belih barvah. Takoj s početka igre se je videla tema in negotovost na obeh straneh, toda kmalu se ie pokazalo, da je »Ilirija" po kratki pripravi dosegla že precejšnjo stopniio popolnosti. Kombinacija je bila izborna, igra mirna, premišljena, odločna v obrambi, a preveč popustljiva pri napadu. Že v prvi četrt uri so dali »Ilirijani" prvi gol, kateremu je kmalu sledil drugi (polovica 2 : 0), „Rapid" ima par dobrih igralcev, ki so skušali doseči uspehov, posebno desno krilo. Posrečilo se jim je dati svoj častni gol. »Rapidov" gol-man je rešil marsikak dobro namerjen strel in je žel burne pohvale „Ilirijanski" je imel malo prilike pokazati svoje visoke zmožnosti. Slovenski gostje so hoteli podati lepo igro in jim ni bilo toliko ležeče na številu golov, ker bi bili lahko izrabili še marsikatero situacijo. Nas zelo veseli uspeh, ki ga je dosegla »Ilirija" v Mariboru in tudi to, da je s svojo lepo igro pokazala našim uasprotnikom, da smo drugačni, nego oni o nas mislijo. Gledalcev je bilo okoli 500. Naravno je, da je bilo razburjenje precej veliko in tudi mnogo aplavza. Igra je biia ves čas zanimiva in napeta, tako da so se vsi vračali v polni zadovoljnosti od tekme. Ta tekma pa je nam bila nov dokaz, kako nujno potrebno je, da se slovenski šport v Mariboru čim najbolj razvije.
Amerikanska pomoč. Stranke, katere morajo priti po 2. del predpisanih živil, naj pridejo v sredo 23. julija popoldne okoli 15. (3.) in 17. (5.) ure. Osebe, katere so na 21. sprejele izkaznice zaznamovane z številko 26. morajo priti na 26. julija popoldne okoli 15. (3.) in 17. (5.) ure. Vse kar se te dni ne vzdigne, se izgubi, ter se bo med druge otroke razdelilo.
Umrli so: Likavec Ivan, gostilničar in trgovec, v Pesnici 18; Klojčnik Franc, vrtarj j. ž. v p. Tezno, Ptujska cesta 59; Andrej Czar, poddesetnik, Mariborska vojaška bolnica 2; Bračko Josip, pešec, Mariborska vojaška bolnica št. 1.
N  Zadnje vesti. R
Štrajk odvetniških uradnikov v Celju.
Celje, 22. julija. Uradništvo tukajšnjih odvetniških pisarn je stopilo danes v štrajk,
ker odvetniki stavljenih minimalnih zahtev niso upoštevali.
Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo.
(Nekatere podrobnosti.)
St. Germain en Laye, 21. julija.
Na Koroškem ljudsko glasovanje v ozemlju, ki bo na sledeči način omejeno:
1. Na zahodu, severu in vzhodu od črte, ki gre od Kepe (Mallestiger Mittagskogel) med Maloščami in Blaškim (Faak) čez zeleznico do ovinka Drave, približno šest kilometrov vzhodno od Beljaka, potem vzdolž Drave do približno dva kilometra ob reki navzgor do Šmartna, potem severno do Zgor. Kotiča, občina Kostanje, nadalje vzdolž v mirovnih pogojih dne 2. junija označene mejne črte do Kurje kepe (Hiihner-kogel), sodnijski okraj Št. Pave*.
2. Južno s črto od Kepe pri Miloščah ob razvodju med Dravo in Savo do Oršave, sodnijski okraj Železna Kaplja, ob zahodni meji meške kotline južno Laboda čez Dravo do Kurje kepe.
V tem ozemlju se bo glasovalo v dveh zonah (glej uvodno poročilo 1)
Pogoji za glasovanje.
Dopolnjeno 20. leto in stalno bivališče v ozemlju, kjer se bo glasovalo, 1. januvarja 1919. Ali rojstveni kraj v ozemlju glasovanja ali stalno bivališče vsaj. od 1. januvarja 1912 ali pa domovinska pravica istotam.
Češki koridor
od Vratislave (Požun) proti Reki je razdeljen v dve progi, od katerih gre ena iz Vratislave čez Šopronj do Piagerskega, druga čez ogrsko ozemlje do Pragerskega.
Porazdelitev predvojnih dolgov.
Hipotecirani državni dolgovi se porazdele med države, ki prevzamejo ozemlja monarhije. Komisija za obnovitev bo določila, kateri del teh odgovarja prevzetim železnicam in drugemu prevzetju državne lastnine. Nehipotecirane predvojne dolgove bo komisija za obnovrtev v porazdelila, v kolikor so posamezna ozemlja udeležena pri državnih dohodkih iz leta 1911 do 1913 ni v kolikor jih komisija spozna kot pravično merilo za plačilno zmožnost teh ozemlj.
Vojna posojila.
Vojna posojila bodo žigosana. Ostale države razen Nemške Avstrije nimajo nobene obveznosti napram imejiteljam vojnih posojil, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, toda te države in njeni državljani tudi nimajo nobenega zahtevka napram Nemški Avstriji. V prejšnjem inozemstvu se nahajajoča vojna posojila so obvezna le za Nemško Avstrijo.
Bankovci.
Tekom dveh mescev morajo vse sukcesijske države na njihovem ozemlju se nahajajoče bankovce žigosati ter jih tekom dvanajst mesecoV nadomestiti s svojim denarjem. Bankovci, ki se vzamejo iz prometa, se morajo izročiti komisiji za obnovo. Avsto-ogrsk t banka mota takoj likvidirati.
Bankovci, ki SO bili 15. junija 1919 v inozemstvu, prevzamejo edinole Nemška Avstrija in Ogrska.
Vsaka država obdrži drobiž, ki se nahaja v njenem ozemlju.
Odgovor v desetih dneh.
Najvišji svet je odločil, da se dovoli avstrijski vladi rok desetih dni, od dneva izročitve pogodbe računši, da vloži eventuelne pismene opombe o celoti mirovne pogodbe.
Finančne okrožne uprave.
Beograd, 21. julija 1919. Finančno ministrstvo je odredilo, d‘ se otvorijo finančne okrožne uprave v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Dubrovniku in na Reki. Delokrog teh finančnih uprav bo isti, kakor v Srbiji! Fi.iančno ministrstvo bo v kratkem imenovalo načelnike in uradnike za te uprave.
Stran 4;
Mariborski «ei«v«r.
iViflilb#*, dr.fc 23 julija 191«.
MALA OZNANILA. H
Mesarski obrtnik, ST«
deželi. Prevzel*'bi tudi obrt na svoj račun ali v najem. Cenjene ponudbe na upravništvo >Marib. delavca« pod »Begunec 32«.
Kuharica
se sprejme pod najboljšimi pogoji. Osebna predstavitev med 8.-9. ali 16.-17. uro na okrajnem glavarstvu, 1. nadstropje, soba 1, potrebna.	2—1
Rudeče maline
za eksport kupuje »BALKAN«, trgovska, špedicijska in komisijska del. dr. Ljubljana, Dunajska c. 33. Prosi se ratančne pismene ponudbe.	8—1
Mariborska svetlolikarna in = apretacija zastorov =
Vetrinjska ulica 28
Prvovrstni zavod za snaženje in likanje perila v 5—8 dneh. Nizke cene, najboljia postrežba.
—c)GH
Maline kupi
vsako množino	2—2
Miriistta roim in lom šali temil.zo.il.
Maribor, Tegetthoffova cesta 63.
Razglas.
Oddaja stavbnih del.
Pri mestni občini v Mariboru so razpisana raznovrstna dela in sicer za stavbenike, tesarje, kleparje, strehokrivce, mizarje, dninarje, ključavničarje, steklarje, pleskarje in inštalaterje v svrho javne straniščne naprave. Dela se bodo oddala pod sledečimi pogoji:
Vsa dela izvzemši inštalacijskega, se bodo na glavnega podjetnika oddala na ta način, da predloži isti ponudbo za vsa v to spadajoča dela in za ves potrebni materijal (razven les za mizarska in tesarska dela).
Inštalacijsko delo se bode oddalo le ime-jitelju oblastno konc. inštalacijskega podjetja ter mora tudi isti predložiti ponudbo za vso delo in materijal.
V ponudbi se mora vpisati za vsako v uradni izmeri vpisano posamezno delo enotna cena v številkah.
Ponudbe morajo biti opremljene s ko-lekom za 2 K ter se naj oddajo najkasneje do 25. julija t. 1. do 12. ure opoldne pri mestnem stavbnem uradu Stolni trg št. 10, II. nadstr.
Načrti izmere, splošni in posebni pogoji se lahko vpogledajo ob delavnikih od 10.—12. ure pri mestnem stavbnem uradu ter se tudi proti povratku prepustijo interesentom.
Občina si pridržuje pravico, prosto izvoliti med prosilci, ne da bi bila vezana na najnižjo ponudbo.
Prošnje, katere dospejo pozneje ali pa v katerih manjkajo stavljeni pogoji, se sploh ne bodo upoštevale.
Mi magistrat Maribor, dno 16. Ha 1919.
Vladni komisar:
Dr. Pfeifer, s. r.
K. PIHLER
trgovina z manufaktur, blagom Maribor, davni trg 13
priporoča
svojo veliko zalogo blaga za moške, ženske in otročje obleke, srajce, nogavice, predpasnike za moške in ženske.
Vsakovrstno blago za podloge, lepi svileni in cajgasti robci, žepni robci.
A. Vertnik
trgovina z mešanim blagom in premogom
Sodnijska ulica 17
priporoča se občinstvu.
line, moderno izdelane in
—C)(V—
—C) p—
Trgovina kolonijalnega blaga na debelo in drobno
9ladimir Pavlšei
Maribor, Grajska ul. 16
se priporoča!
sandale
ima v zalogi in jih razpošilja po poštnem povzetju
mirenska »Čevljarska zadruga"
V Vrbovcu pri Mozirju.
Čevlji so iz lahke ševro-media kože, boksa in teletine.	5—5
Dobite visoke, nizke in salonske moške, ženske, deške in otroške čevlje ter sandale.
Cene usnja se dvigajo, zato naročite čimprejei
Pri večjen? odjemu primeren popust!
Prodajalna tudi v Celju, »Narodni dom«.
Zmerne cene!
Zahtevajte cenike!
1:3
Restavracija in hotel
pri »Zamorcu"
(hotel „Mohr“), Maribor
Izborna pristna vina. — Lepe tujske sobe. — Najboljša jedila. — Klubova soba. — Prostoren vrt.
Za obilen obisk se priporočata
Franc in Pavla Janžer.
Brata Vošnjah
PTUJ
Trgovina z usnjem, čevlji in surovimi kožami.
Elegantni box calf in chevreaux čevlji. — Fini čevlji iz črne in rujave teletine. — Navadni čevlji iz rujave kravine, podplatni inpodpetni cveki,drete, platno.
®;®;®i®:®
Agitirajte za „Mariborskega Delavca” in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru.
®:®:@:©:©:®®©®©:®©i®M©M
»Mariborski delavec"
se prodaja v Mariboru v sledečih trgovinah in tobakarnah:
Weixl Vilko, Glavni trg Glavna trafika, Glavni trg Ortner Jožef, Schmidov trg 2 Mahalka J., Gosposka ulica Czadnik L., Stolna ulica Specijalna trafika, Grajska ulica Handl Karolina, Tegetthoffova cesta Pristernik Mar.,	„	„
Schifko Terezija	„	„
Schon, Tegetthoffova cesta Schifko Marija, Melje Pichler Ana, „
Jurko Marija, Koroška cesta Lackner J., Vitrinjska ulica Kos A., Marijna ulica (pri sodniji) Scheidbach H., Magdalenski trg Nerath F., fDagdalena, Franc Jož. ul. Kresnik Ana, „	„	„	„
Majer J., Pobrežje, Brezka cesta 21 Jarc Jožefa, Glavni kolodvor Leber F., Koroški kolodvor
pKX]nnnKiKKKXXKEEKXXJHX10KICK
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru
DelniSka g!av
1.000 K
CENTRALA V LJUBLJANI
Rezervni londl nad 4,000.000 K
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun • 8 odstotkov brez odpovedi, proti trimesečni odpovedi s 3 in četrt odstotkov čistih.
Kupuje m prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd., eskontira menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive.
Daje trgovske kredite pod ugodnimi pogoji in predujme na vrednostne papirje in blago.
izvršuje vse bančne transakcije.
tedaj«: Tlfkor*« MldrvgA.
Odgovorni sredoik: fr Voglar,
TiaJt*;c«: Karl Rabit«v Maribor«