Glas Naroda List Slovenskih delavcev v cAmeriki. TELEFON PISARNE: 79 RECTOR. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 285. — STEV. 285. NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 5, 1906. — V SREDO, 5. GRUDNA, 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Predsednikova priporočila 59. kongresu povodom njegovega druzega zasedanja. Boj proti trustom; sredstva proti epidemiji linčanja. RAZŠIRITEV POSTAVNEGA 8-URNEGA DELAVNIKA NA VSE ŽELEZNICE. Davek na dedščine in eventuelni dohodninski davek. JAPONCI. Washington, 4. dee. Pri današnjej seji obeh zbornic 59. kongresa proči-tali so letno poslanico predsednika Roosevelta. V svojej poslanici se bavi predsednik pred vsem natančno o že storjenih in nameravanih vladinih »korakih v boju proti trustom in izraža nado, da bode k< mir res pričete korake temeljito nadaljeval. Proti korporacijam, ktere so grešile po protitrustnih zakonih, oziroma proti meddržavnim prometnim določbam, naj se v bodoče postopa kazenskim potom. '*Lmčarakej epidemiji" je predsednik posvetil posebni odstavek, najodločneje pa obsoja sovražno zadržanje šolskih oblasti v San Franciscu napram Jajjoncem, oziroma japonskej šolskej mladini ter označuje to postopanje kot sramotno za vse naše prebivalstvo. S panamskim prekopom se bode ba-vil predsednik v posebnej poslanici, k t ere j bode priložil celo vrsto foto-grafičnih slik v svrbo ilustracije sedanjega položaja dela pri panamskem prekopu.M Kongresu predsednik priporoča in predlaga naslednje točke, ktere tvorijo glavne dele njegove obširne poslanice : Kot sredstvo proti "epidemiji linčanja": Smrtna kazen v slučajih po-siljenja in takojšnja obsodba z izvršitvijo obsodbe. Razširitev zakona za osemurno dnevno delo tudi na vse vslužbence ameriških železnic. Uvedba davkov na dedščine in ako mogoče tudi dohodninskega davka. Skupni zvezini zakon za sklepanje zakonov in razporoke. Revizija denarnega sistema v svrho pomnožitve prometnih sredstev. Državljanom na Puerto Ricu naj se podeli ameriško državljanstvo. Pogodba sklenjena z Japonsko se mora natančno izpolnovati. Zvezine oblasti morajo še strožje nadzorovati mesarski trust. Končno svari predsednik tudi pred agitatorji, ki razšii*jajo nezadovoljnost, kajti te vrste ljudje delajo prebivalstvu velikansko škodo s svojim sovražtvom proti premožnim. Z ozirom na Filipine upa predsednik znižati uvozno carino ali pa mesti popolno prosto trgovino z Zjedi-njenimi državami, ker to ne bode škodovalo naši mobrtim. Glede Cube predsednik še vedno upa. da bode tamošdije ljudstvo končno uvidelo potrebo miru in redu na otoku. Panameriški kongres v Rio de Janeiro je izboljšal razmerje med našo in jugoameriškimi republikami. Poslanica se zaključuje s sklicevanjem na haaško mirovno konferenco v svrho ustanovitve mednarodnih razsodišč — "toda najboljše jamstvo miru in varstva naše republike je za sedaj še vedno velika vojna mornarica." SICILIJANSKI UMOR IN PRISEGA PO OSVETI. Salvatore Ginliano v Ne* Yorku je postal žrtev krvne osvete. Tekom zadnjih let se v New Yorku še ni pripetil tako brutalen zavra t ni umor, kakor včeraj zjutraj kmalo po 2. uri v hiši IG na 1. ulici, nedaleč od znane McQuirokve dvorane samomorov. — Nepoznani morilec je skozi okno ustrelil 331etnega italijanskega gostilničarja Salvatore Giuliano kraj njegove speče žene in treh nedoletnih otrok. Giuliano je obležal na mestu mrtev. Medtem ko so sosedje in detektivi stali krog trupla nesrečne žrtve, je brat umorjenega, Francesco Giuliano, pokleknil v sobi pred razpelom, pred kterim je brlela majhna lučica. Francesco je pomočil svoje prste v kri, ki je prihajala iz srca njegovega brata ter pred razpelom svečano prisegel, da najde morilca in da ga umori. O morilcu do sedaj še ni sledu. NEPOTREBNO. Čudno toda resnično je, da mnogo ljudi po nepotrebnem trosi svoj denar in da jih mnogo trpi, dasiravno jim je upati na pomoč. Mr. John Sonefeld iz Lansinga, Kans., trdi: 11 Moja žena je trpela vsled nepre-bavanja in potrošil sem mnogo denarja za zdravila brez kakega uspeha. Nijedno sredstvo jej ni pomagalo, razun Trinerjevega ameriškega grenkega vina. Porabila je samo tri steklenice in sedaj trdi, da čuti, kakor da bi bila prerojena ženska." Mnogo trpinov bi lahko prihranlo svoj denar in se rešilo bolečin, ako bi rabili Tri-nerjevo ameriško grenko vino. Ono ozdravi vnete želodčne mrenice ter spremeni ta organ tako, da je zopet sposoben za delo, na kar zadobi truplo kmalo pooplno zdravje in krepost. Rabite to sredstvo pri vseh želodčnih boleznih. V lekarnah. Jo*. Triner, 799 Bo. Ashland Ave., Chicago, ni. SMRT V PLAMENU. Štirje otroci so zgoreli, ko so bile matere na delu. Westfield, N. J., 5. dec. Žalostna j osoda je doletela včeraj dve vdovi, ki stanujeta s svojimi štirimi otroci v malej hišici miljo daleč od tukaj. Med tem ko sta bili obe ženi na delu v to varni, pričela je hiša goreti in s hišo vred so zgoreli tudi njuni otroci. Obema vdovama, W. F. Vezel in Oscar Felterjeva sta umrla moža v minolem poletju, na kar sta se naselili v onej hiši. Najstarejši otrok je bila petleti;a hčerka gospe Felterjeve in najmlajši pa dva meseca staro dete Vezelove. Vsa štiri trupla so našli v , razvalinah. Cerkveni nemiri. Bridgeport, Conn., 3. dec. V polj skej cerkvi sv. Mihaela je včeraj du- I hoven maševal v policijskem varstvu. Župnišče straži ves dan policija, da prepreči obnovitev včerajšnjih nemi rov, kteri s0 nastali vsled odhoda dosedanjega župnika Rev. Štefana Wir-cinskega, kterega je nadomestil Rev. Tunski iz Buffalo, N. Y. Par tisoč Poljakov je včeraj obkolilo župnišče, na kar so vrgli superiorja frančiškanov, Rev. lliacinta, na ulico. Bojeviti žup-ljani so se razšli šele potem, ko je policija rabila kole. Ko je Tunski ma-ševal, so mu verniki marljivo žvižgali. Potopljene ladije. Na obrežju Connecticuta so se potopile jadranke za prevažanje premoga T. M. Righter, Virginian in Chas. Mc. Williams. Dve drugi jadranki sta pri New Londonu obtičali na pešče-ninah. $100,000 škode. V St. Josephu, Mo., zgorelo je petnadstropno poslopje na N-bloku, v kterem je bila nastanjena velika tovarna za obleke. Pri tem je gospa Ch. Rhodejeva padla raz rešilno lestvo in zadobila smrtne poškodbe. Materijal-na škoda znaša $100,000. California in Japonska ter Zjed. države. ZASTOPNIKI CALIF ORNI JE SO INFORMOVALI PREDSEDNIKA O JAPONSKEM VPRAŠANJU. Japonci dobe sedaj drugačen odgovor. PREDLOGI GLEDE JAPONCEV. Washington, 4. dec. Predsednik Roosevelt je spremenil svoje stališče z ozirom na japonsko kontroverzo. Medtem ko se glasi predsednikova poslanica glede Californije zelo ostro proti tamošnjem prebivalstvu in ob-Ijubuje. da bode celo zvezino vprašanje nastopilo v Californiji v prid Japoncev, da čuva njihove pogodbene pravice, se je predsednikovo mnenje o tem vprašanju včeraj povsem spremenilo. Roosevelt je imel namreč priliko govoriti s kongresnimi zastopniki Californije, kteri so mu tamošnji položaj glede Japoncev povsem pojasnili. — Takoj nato je predsednik navil druge strune. Odgovor, kterega dobi japonski nadposlanik na svoj protest, bode sicer zelo vljuden in za Japonce pri kn pij i v, toda zajedno se jim bode pojasnilo, da je za zvezino vlado zelo težavno vtikati se v notranje zadeve neodvisne države Californije. Medtem ko je washingtonska vlada do sedaj bila prepričana, da bode vprašanje rešila za Japonce povoljno, se je to prepričanje po prihodu zastopnikov Californije povsem preinačilo. Roosevelt je zvedel, da je sovražtvo do Japoncev tako vkorenjeno in razširjeno, da ga ni mogoče več zatreti in radi tega bodo skušali sedaj Japonce di-plomatičnim potom pomiriti. Člani kongresa se izvanredno zanimajo za japonsko vprašanje in izjavljajo, da je treba nekaj ukreniti z ozirom na Japonce. Član zastopniške zbornice Needham (Cal.), ki ne prihaja iz San Francisca in torej ni j>op<>lnoma informovan o šolskih zadevali San Francisca. je izrazil mnenje. da bode sedanja razburjenost ponehala. Še ta teden bodo califor-nijski zastopniki imeli posebno sejo z ozirom na Japonce in potem — kakor se zatrjuje — vloži i dva predloga. ki določata, da se Japoncem prepove nadaljno naseljevanje na ozemlju Zjed. držav. San Francisco, Ca!., 4. dec. Šolski ravnatelj D. H. Oliver naznanja, da je trgovinski tajnik Metealf pred svojim odpotovanjem v Washington izjavil ravnateljstvu californijskih šol. da ima slednje po njegovem mnenju povsem prav, ako ustanovi za ja-j>onske otroke posebne šole. Metealf je brezdvomno v istem smislu poročal tudi predsedniku, to tem bolj, ker se pogodba med Zjedinjenimi državami in Japonsko ne nanaša na ea.ifornij-ske šole. V 20. stoletju. Elizabethtown, Ky., 4. dec. Farmer J. Johnson je na javnej dražbi za $10 kupil trampa Dick Auburyja, ki je bil obsojen radi postopanja v devetmesečno ječo. Auburyjeva lenoba je tako razglašena, da ni bilo mogoče zanj dobiti več nego $10. « Zamorci med seboj. Jacksonville, Fla., 3. dec. Vsled starih prepirov prišlo je v sedem milj oddaljenem mestecu Marietta do krvavega boja, v kterem je bilo sedem zamorcev obstreljenih. Trije so smrtno ranjeni. Vsi ranjenci so v bolnici in sedem njihovih napadalcev je zaprtih. Jednemu ranjencu je nekdo odstrelil brado in jezik. Poslopje se je podrlo. V Daytonu, O., se je na Market St. podrlo tronadstropno poslopje, v kterem je bil nastanjen Wagnerjev re-stavrant. Razvaline so zasule pet te-saigev, ki so poslopje popravljali. Le jednega so dobili izpod razvalin še živega, ostali štirje so se zadušili. (Ko si namenjen ženo, otroki ali pa prijatelje v Ameriko vzeti, ila m vožne cene na: PRANK sorodnike ter piši za poias fl______________ SAKSER, 109 QrcemHch St, New York, N. Y, ker tu bodeš nai postreže n. Fr. Sak_ nikvseh iv>cpi*nih Povečanje plače za člane kongresa. KER SE JE VSE PODRAŽILO, ZAHTEVAJO SEDAJ TUDI ZASTOPNIKI IN SENATORJI POVIŠANJE DOHODKOV. Mesto dosedanjih letnih $5,000 žele dobiti na leto po $7,500. VZOR DELODAJALCEM. "Washington, 5. dee. Vodje republikanske straroke v kongresu nameravajo legislativnemu proračunu pride-jati določbo, ktera poviša plačo senatorjem in zastopnikom od letnih $5,000 na $7.500. Tako povišanje plače so si že dalj časa želeli, toda do glasovanja iji nikdar prišlo, ker so se bali, da bi pri volitvah v kongres povečanje ljudskih izdatkov večini ne škodovalo. Sedaj so pa pri veerajžnjej seji pod-odseka za legislativni proračun sklenili, da se zahteva in dovoli imenovano povečanje p.ače, to tem boij, ker so volitve v kongres jedva končane in je za to sedaj najugodnejši čas. Povišanje plače bode veljavno naravno še le za člane prihodnjega kongresa. STRLiiJANJA V OHIO. Umor in poskušeno linčanje pri Mil-fordu in umor v Proc-torville. Miiford, Ohio, 5. dec. V ponedeljek je na nekej bližnjej farmi beli W. Redman ustrelil zamorca Ford Bennetta, ker mu je bil slednji dolžan jeden dolar. V torek se je zbrala četa zamorcev z Bennettovim očetom na čelu, da bi linčali Redmana. K sreči niso zamogi priti v zapore. Gallipolis. Ohio, 5. dec. V Proc-torville je včeraj bivši kaznjenec Lorenzo Short ustrelil konštablerja M. M. Singe rja, ko ga je slednji hotel aretovati. Nato je odšel Short, oborožen s pučko, v hišo svojega brata, kjer se je zabarikadiral in sedaj ga oblega šerifovo možtvo. Dva morilca obešena. Valdosta, Ga., 5. dec. Tukaj so včeraj obesili belega J. J. Rawlingsa in Alf Mooreja, tktera sta v juniju 1905 umorila Wifiie Carterja in Carrie Carterjevo. Tudi dva Rawlingsova sina sta bila obsojena radi istega delikta v smrt. Slednja bodo obesili v petek, ako ne bodeta pomiloščena. Zimsko vreme. Včeraj zjutraj in skoraj vse dopo-ludne je v New Yorku prijetno snežilo. Marsikedo je odšel na delo v je-senskej obleki in posledica temu bode nahod. Zima se je sedaj za stalno pričela in doba snežnih viharjev je naj-brže že nastopila. Sneg je popolnoma skopnel. Šest Indijancev utonilo. V McGregor Harborju, Ont., je u-tonilo šest Indijancev iz rezervacije Cape Croker, kteri so se v čolnu vračali domov iz tabora drvarjev pri Sydney Bey. Pri veslanju jim je va-lovje prevrnilo čoln. Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 20.50 ............ 100 kron, za $ 40.90 ............ 200 kron, za $ 204.00 ............ 1000 kron, za $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. postni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do |25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje metke po Domestic Postal Money Order ali pa Hew York Bank Draft FRANK HAKBBB, 109 Greenwich Street, New York. 6104 StOIair An. NJL Cleveland, a Proti Maroku. Francija in Španska. NAZNANILO O FRANCOSKO-ŠPANSKEM DOGOVORU VELEVLASTIM. Novi nemiri v notranjih pokrajinah Maroka. PROTI TANGERJU. Madrid, 5. dec. Francoski poslanik Jules Cambon in minister inostranih del Caballero, sta včeraj podpisala franeosko-špansko pogodbo glede Maroka, o kterej se bode še tekom današnjega dne naznanilo vlastim. Tanger, 5. dec. Pri E1 Kasarju prišlo je do nemirov. Nek gorski rod je večkrat ropal po nižavah onega kraja in tako počenja tudi sedaj. Fes, Maroko, 5. dec. Vojni minister se je napotil na čelu 1500 mož proti Tangerju, da napravi okrajih zopet mir. Tudi neka maroška vojna ladija se bliža Tangerju v isto svrho. IZ DELAVSKIH KROGOV. Povišanje p^ače pri Iron & Steel Manufacturing Company. Lebanon, Pa., 5. dee. American Iron and Steel Manufacturing Comp. je svojim vslužbencem povišala plačo za 50 centov pri toni izdelanega železa, tako da dobe za tono sedaj po $4.50. Reading, Pa.. 5. dec. United Traction Company, ktera je lastnica tukajšnjih uličnih železnic, je povišala svojim vslužbencem plačo za 5%. Digby, N. S., 5. dec. Delavci Dominion Atlantic železnice, kteri so štrajkali za povišanje plače, so zopet z delom pričeli, ker so sklenili z železnico kompromis. Iz Avstro-Ogrske. Nemška vazalka. NEMŠKI IN AVSTRIJSKI CESAR SI MEDSEBOJNO ČESTITATA RADI ZVEZE. Pran Josip se je udal Madjarom in ne zahteva povečanja števila vojaških novincev. V PRID MIRU. KOLEDAR za leto 1907 pričnemo jutri razpošiljati vsem onim rojakom, kteri so ga naročili. Obseza 128 strani, ima zanimive spise, povesti, poučne in humoristične stvari ter ga krasi obilo slik. Cena s pošto vred 30 centov. PRIMERNO DARILO ZA BOŽIČ IN NOVO LETO SVOJCEM V EVROPI! . Oženjen ljubimec. Utica, N. Y., 3. dec. Tukajšnji meščani so zložili milijon dolarjev poroštva za gdč. Louiso Hebson, ktera je štirikrat ustrelila na Frank Nagle-ja, kteri jej je, dasiravno oženjen, udvarjal in pridobil njeno ljubezen. Hebsonova je stara 22 let. Nagle jo je dolgo časa zasledoval s svojimi izjavami o ljubezni. Končno sta napravila že načrt za |>orok|. ko je Hebsonova zvedela, da je njen zaročenec že oženjen. $50,000 odnesli. Memphis, Tenn., 3. dec. Oni vlak, kterega so pri Redwodu, Ark., napadli roparji in vrgli ekspresnega kler-ka Grissipa iz vlaka, dospel je v Texarkano, Ark., s krvavim ekspres-nim vagonom. Roparji so odnesli za $50,000 do $60,000 denarja v gotovini. Sedaj zasledujejo roparje s krvnimi psi ne da bi jih dobili. Parnik Carlton na peščeninah. New Orleans, La., 5. dec. Angleški parnik Carlton, kapitan Adams, je včeraj na potu iz Norfolka v New Orleans v megli zavozil na peščenine kakih 35 milj daleč od tukajšnjega mesta. — ZA BOZIC V STARO DOMOVINO. S spodaj navedenimi parniki je mogoče pravočasno dospeti na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, Istrijo in Dalmacijo za božične praznike: LA LORRAINE odpluje dne 6. dec. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. LA BRETAGNE odpluje dne 13. dec. ob 10. uri dop. iz New Yorfca v Havre. VADERLAND odpluje dne 5. dec. ob 7:30 dopoludne iz New Yorka v Antwerpen. ST. PAUL odpluje dne 8. dec. ob 9:30 dopoludne iz New Yorka v Southampton. > Rojaki, kteri želijo z navedenimi parniki potovati, naj nam naznanijo svoj prihod, da jih zamoremo pravočasno pričakovati in potrebno poskrbeti za nadaljno potovanje na par-zukn. Se priporočamo spoštovanjem Frank Sakaer Oo. Budimpešta. 5. dec. Nemški cesar Viljem je povodom odkritja Andra-syjevega spomenika brzojavno čestital avstrijskemu cesarju, nakar mu je slednji istim potom odgovoril. Oba vladarja sta se v brzojavkah z veseljem spominjala Andrasyja, kot ustanovitelja nemško-avstrijake zveze, ki je podlaga avstrijskega vazalstva napram Nemčiji. Pri zasedanju delegacij je novi skupni ministe- Schoenaich odstopil od zahteve glede letošnjega povišanja števila vojaških novineev na Ogrskem in to je storil po naročilu Fran Josipa, kteri se boji Madjarov in želi vzdržati mir v deželi. Budimpešta, o. dec. Novi avstro-ogrski minister inostranih del je sedaj izdal svojo prvo izjavo o avstrij-skej inostranej politiki. On je govorit pred proračunsko komisijo delegacij in izjavil, da je njegova naloga lahka, ker so razmere Avstro-Ogrske napram inozemstvu ugodne. Nemčija in Rusija sta Avstriji zatrdila popolno prijateljstvo in konflikta z Italijo ni pričakovati. Tudi je povdarjal. da so se razmere v Macedoniji poboljšali. Člani delegacij so bili s to izjavo zadovoljni, le nekteri so kritikovali zadržanje Italije, ktera hiti z vojnimi pripravami ob avstrijskih mejah. GILLETTE SPOZNAN KRIVIM UMORA. Porotniki so prepričani, da je svojo ostavljeno ljubico Grace Brown potopil. Herkimer, X. Y., 5. dec. Porotna obravnava proti mladeniču Chester E. Gillette, ki je bil obtožen, da je svojo ljubico Grace Brown dne 11. ju lija t. 1. potopil na jezeru Big Moose, je sedaj končana. Po peturnem po svetovanju so ga porotniki spoznali krivim umora po prvem redu. Ko so mu naznanili sklep porotnikov, ni bilo na njem opaziti najmanj šo razburjenosti. Sodiše bode izreklo obsodbo v če trtek dopoldan. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Finland 4. dec. iz Antwerpena. Dospeti imajo: Furnessia iz Glasgowa. Georgic iz Liverpoola. Graf Waldersee iz Hamburga. Celtic iz Liverpoola. Sloterdvk iz Rotterdama. Rliein iz Bremena. Kaiserin Auguste Victoria iz Ham burga. Etrrtria iz Liverpoola. New York iz Soutkamptona. Caledonia iz Glasgowa. La Bretagne iz Havre. Cevie iz Liverpoola. Gerty iz Trsta. Ryndam iz Rotterdama. Samland iz Antwei^ena. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Bluecher iz Hamburga. Odpluli so: Trave 5. dec. v Bremen. Statendam 5. dec. v Rotterdam. Odpluli bodo: La Lorraine 6. dec. v Havre. Cretic 6. dec. v Genovo. Pretoria 7. dec. v Hamburg. St. Paul 8. dec. v Southampton, Campania 8 dee. v Liverpool. Koenigin Louise 8. dec. v Genovo. Furnessia 8. dec. v Glasgow. Hudson 8. dec. v Havre. Razne novosti iz inozemstva. NEMŠKO - AMERIŠKA ZVEZA ? ZNAČILNA INTERPELACIJA V ANGLEŠKEJ DO-LENJEJ ZBOR-N I C I. Novi španski kabinet. Armijo je postal ministerski predsednik. JAPONCI IN RUSI. London. 5. dec. Pri angleškem mi-nisterstvu inostranih del in tukajšnjem ameriškem poslaništvu si ne umejo tolmačiti interpelacijo konservativnega poslanca George Steward Bowlesa, kteri je vprašal ministra, mu je li kaj znano o nekem dogovoru ali pogodbi med Zjed. državami in Nemčijo. Bowles trdi, da je zvedel, da je med obema državama ustanovljen dogovor, da v slučaju, ako bode Nemčija zapletena v vojno, preidejo nemške trgovinske ladije v varstvo Zjed. držav. Bowles želi, da se mu to pojasni. Madrid, 5. dec. Kralj Alfonso je potrdil po markizu de Armijo ustanovljeno novo ministerstvo, kteremu je predsednik Armijo. Vso noč so se vršile v Madridu protiklerikalne demonstracije in policija je morala večkrat z orožjem posredovati. Mnogo ljudi je bilo ranjenih, med temi je tudi generalni vikar, kteri jih je dobil s kamnom po glavi. Kralj Alfonso želi, da ostanejo liberalci na krmilu. Vodja nove radi-kalno-liberalne stranke, bivši minister Canalejas, izjavlja,, da ne bode podpiral nijedne vlade, ktera ni odkrita radikalno-antiklerikalna. London, 5. dec. Iz Petrograda se poroča, da so Japonci v južnem delu Mandžura zelo živahni in da prihajajo novi japonski polki preko Koreje v Mandžur. Berolin, 5. dec. Neka tukajšnja bogata dama je sklenila, znanemu kep-niškemu stotniku, čevljarju Voigtu, ko pride iz ječe, podeliti dosmrtno rento, da mu ne bode več treba skrbeti za hrano. Teheran, Perzija, 5. dec. Šah, kteri je bil nevarno bolan, je sedaj že boljši. Prestolonaslednik Muhamed Ali Nirza pride tekom tedna semkaj, da prevzame državne posle. Parlament je zavrgel predlog glede najetja an-glo-ruskega posojila, dočim je sprejel predlog za ustanovitev perzijske narodne banke, ktera bode posodila vladi milijon dolarjev. V perzijskem Kurilistanu, v Ker-manstru, so našli tovarno za izdelovanje bomb in 30 že izgotovljenih bomb. La mano nera. Policaj John L. Sullivan od postaje na 104. ulici našel je včeraj zjutraj pred hišo 2101 2d Ave. veliko bombo, ki je merila na dolgost G in na širo-kost 4 palce. Bombo je prinesel seboj na policijsko postajo, kjer so jo dejali v vodo, da bi ne razpočila in potem poslali v policijski glavni stan. Bomba bi lahko napravila veliko škodo, ako bi se razletela. V njej je bilo pol funta črnega smodnika. Tekom zadnjih treh dni je policija našla v onej soseščini že tri bombe. Kedo prinaša in izdeluje bombe ni znano. Dva otroka zgorela. V Pittstonu, Pa., sta zgorela dva otroka Alfred Smalla. Mati je osta-vila stanovanje in je otroka zaprla v kuhinjo, kjer se jima je pri peči vnela obleka. "GLAS NARODA" Ust elovcaskih delavcev V Ameriki. Izdaja slovensko tiskovno društvo FRANK SAK-EI^ predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906. Za leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropj, za vse leto.......4.50 " pol leta.......2.50 " " " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve __številki. "GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays, Subscription yearly $3.00. Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Monev Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo t aslov-nika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector. "Nipissing". V prodaji obskurnik rudniških delnic, »kterih trgovina cvete na borzi na Broad St. v New Yorku, se je mi-nolo soboto pripetilo ono, kar so mirni ljudje že preje prorakova'.i. Naj-priljubljenejše delnice te vrste so bile one od Nipissing Mining Company, ktera družba srebrnih rudnikov v ca-nadskej deželi Ontario je stara še le par mesecev. Tam so namreč našli bogata ležišča srebra in tekom treh mesecev se je ustanovilo naj še 50 rudniških družb. Delnice so imele vrednost v znesku po po $10.00, vsaj tako je na njih napisano. Na trg so prišle naravno pod to vrednostjo in ljudje so se (kar trgali za nje. Špekulacija s temi delnicami je postala še večja, ko je njih vrednost pred par tedni poskočila, kajti trust za srebro je skušal dobiti kontrolo te družbe. Trust je ponujal za vsako delnico več nego po 20.00 in radi tega je napredovala vrednost delnic kar vidoma. Tudi delnice družili dražb, ktere imajo svoja zemljišča b izo Xi-pissin.Lru. so [k) vrednosti napredovale. Delnice McKinley-Darragh. ki so prišle na trg komad po dolarja, so dobile vrednost po .$.">.00. dasiravno se je o tej družbi vedelo le toliko, da je njeno zemljišče blizo rovov Nipis-singa. Vse se je pa spremenilo mino'.o soboto. ko -e je trust, dasiravno je že izdal mnogo denarja za Nipissing delnice, umaknil iz tega — ker imenovana družba baje nima pravih posestnih .ist in za imenovana srebra polna zemljišča. Radi tega so delnice padle skoraj na 20 točk in ako se uresniči, da družba nima pravih posestnih listin, so delnice sploh brez vsake vrednosti. Medtem je pa prišlo mnogo delnic med ljudi in marsikedo, ki je sanjal o velikih dobičkih, vidi, kako se izgublja še oni denar, ikterega je vložil za nabavo delnic. Delničarji nimajo niti pojma o posesti, na ktero se izdajajo delnice. Delnice Nipising bodo brezdvomno mnogim ljudem škodovale. toda ta šola je zdrava in dobra, kajti s tem se špekulacija za dalj časa ozdravi. Na Tirolskem se dani. Iz Inomosta z dne 20. nov. naznanjajo: Splošno tirolsko učiteljsko društvo je sklenilo, odločno nastopiti proti nameščanju zasilnih učiteljev, proti temu, da bi ež proti slovanski liturgiji" se glasi: i' Messaggero" je javil. da se v 'liratkem osnuje v Italiji hrvatski list v italijanskem jeziku. To se ima baje smatrati za poskus zbliževanja med Hrvati in Italijani, kar je pa vsled nekih vesti, ki sem jih prejel najboljega vira, dvomljivo. Zatrditi vam morem, da je Vatikan ravno teh zadnjih dni bil opozorjen, kako da hrvatska radika.na stranka, ki ima na čelu Starčeviea in ki, kakor vsi znajo, teži za neodvisnim hrvatskim kraljestvom. — pripravlja novo trajno borbo, da razširi slovansko litur-gijo na vse cerkve v Hrvatski. Pred par leti je Sv. Stolica, da stori konec agitacijam slovanskega prebivalstva izdala nekak kompromis, ki je trpel v nekterih župnijah uporabo staro-slovanskega kakor liturgičnega jezika namesto latinskega. Ako se ne varam, v vseh tistih eekvali. ki so mogle dokazati nepretrgano uporabo skozi trideset let. Toda Slovani se niso s tem kompromisom zadovoljili in brez obzira si prizadevajo kolikor možno, da razširijo uporabo staroslovenskega jezika na vse župnije brez razlike. Sedaj je iz vesti, ki jih je prejel Vatikan, razvidno, kakor sem že omenil, da začenjajo hrvatski radikalci novo in obširneje gibanje v to svrho. Svrha te borbe je jasna. Hrvati, prizadevajoči se vzeti katoliški cerkvi latinski značaj, nameravajo neposredno poslo-vaniti prebivalstvo, tudi italijansko, ter v vsem in nad vsem učvrstiti nadvlado slovanskega plemena. Ore se torej za borbo povsem protiitalijan-sko. Na srečo ni nade, da Vatikan to borbo podpre. Sv. Stolica je vedno, v kolikor se je mogla, upirala uporabi narodnih li-tuirgij. Ohranjenje latinskega kakor iturgičnega jezika je staoio cerkveno načelo. Za vlade Leva XIII. je moral sam kardinal Rampolla — akorav-no po svojih slavofilskih čutstvih naklonjen slovanskemu elementu v Avstriji in na Balkanu — v neftoliko pri'ožnostih, akoravno nerad, ukrotiti gibanje za razširjenje slovanske litur-lije. Hotelo se je, da pride na pontifi-kat Pij X., da v tem pogledu v vsej strogosti vzpostavi staro rimsko tradicijo, Pij X. ni odpravil kompromi sa, ki ostane v kreposti glede uporabe staroslovenskega jezika pri božjej službi v nekterih župnijah. On ne dovoljuje, da razširijo Slovani, iz-vzemši teh župnij, uporabo svoje li turgije ter jo povsod zamenijo z la tinsko. Povodom sestanka škofov iz Istre, Hrvatske in Dalmacije, ld se je pred dvemi leti vršil v Rimu, se je Pij X. čvrsto uprl slovanskim zahtevani, a ta sestanek škofov pome-njal je skupno veliko zmago italijanskega elementa. Brez dvoma bi pogrešil, kdor bi mislil, da je Pij X. v tem svojem postopanju! nasproti Slovanom nadahnjen samo in nad vse s svojimi simpatijami nasproti Itali-janstvu. Papeževo postopanje se opira na načelo, ki stoji visoko nad tem narodnostnim vprašanjem. Katoliška eer>ke%r se odločno protivi uporabi narodnih lit irgij, ker jih smatra prehodom v šizmatične in narodne cerkve. Ozirom na slovansko (hrvatsko) narodnost izgleda nevarnost šizme, gojene z uporabo liturgije, tem jasneja, ker pripada večina Slovanov cerkvam, ki so že oddeljene od Rima. V Vatikan so torej trdno prepričani. da bi, dovoljaje razširjbvanje slovanske liturgije, mogli samo podpirati pravoslavne cilje in da bi prej ali slej to širjenje prevagnilo moskovskemu (ruskemu) področju, mesto rimskemu, vse slovanske in katoliške narode v Avstriji in na Balkanu. To so torej glavni razlogi, zakaj da se Pij X. protivi v avstrijskih neodkup-Ijenih pokrajinah zahteve Slovanov, ki si prizadevajo odvzeti cerkvi latinski znak. Treba je pa naglasiti, da se na tem polju popolnoma strinjajo italijanski interesi z onimi rimskega katolicizma. Pij X., upirajoč se občnemu razširjevanju starosloven-skega jezika," brani neposredno italijanski vpliv. Mi zamoremo torej biti mirni v novi borbi, ki jo hrvatski radikalni element pripravlja proti italijanskemu elementui Ta borba hrvatskih radikalcev bode brezuspešna, ker jo Pij X. za gotovo prepreči. DOPISI. Braddock, Pa. Cenjeni gospod* urednik:— Dovolite mi uvrstiti par vrstic v 4'Glasu Naroda". Nimam veliko poročati. Vreme imamo jako prijetno, zatoraj se dela zunaj še zmiraj nadaljujejo. Dela je dovolj za pridne roke in plača je primerna. Nadalje naznanim oddaljenim članom društva sv. Alojzija št. 31 J. S. K. J., da bode dne 9. decembra glavno zborovanje in volitev odbora za prihodnje leto. Želim, da se polno-številno udeležijo člani, kajti društvo je veliko; treba je dobrih uradnikov, da bodo skrbeli za društvo v prihodnjem letu kakor letos. Letos smo doseg.i lep uspeh, kajti društvo šteje že 201 uda. Upam, da se bode vsak potrudil, da se udeleži seje dne 9. decembra. Nadalje sem slišal, da se je ustanovilo novo društvo pod imenom sv. Barbara; društvo sv. Alojzija mu kliče že naprej: veliko uspeha in blagostanja v njegovem delovanju v blagor društvu in narodu sploh! l'red kratkim se je poročil naš rojak Fran Pernat. Želim njemu in njegovej soprogi srečo v zakonu, da bi praznovala vsaj zlato poroko. S tem sklenem moj dopis ter pozdravljam vse sobrate J. S. K. J., 1'Glasu Naroda" pa želim obilo uspeha ter beležim J. A. G. Moj prvi koš-.. Napisal Drago Komac. Zaljubljen sem bil popotnoma: Od nog do vrh glave, na dolgo in sirotko, od zunaj in znotraj. Pa da bi ne bil zaljubljen T! Oho — ko bi videli njene krasne oči, črne kakor temna noč; one kodraste črne lase; njena rožnata liea; tista, po najslajšem poljubu hrepeneča ustka in njene bujne, nedolž-nonežne grudi, njen zapeljivi vitki stas — uh je! — več nego jeden od vas vseh bi se bil z menoj vred zaljubil vanjo. In ta moj komet imenoval se je — Eda! Eda — že ime je lepo! Edi, ti si bila ona, tki mi je darovala — prvi koš, oni koš, ki ga hranim še vedno za spomin na tebe, na mojo prvo ljubezen, na one minule — krasne, lepe čase... Torej zaljubljen sem bil in tako zaljubljen, da sem se lotil, čeravno sem vedel, da ni bila muza moja krstna botra, celo pesni — kovati... Eda...... Mesec tam visoko plava, tiha, mirna je poljana, ah, in Eda moja sladjko spava... In iz te moje ljubezni do tebe, Eda, porodilb se je pismo — prvo moje "zaljubljeno" pismo, v kterem sem ti odkril vso svojo neskončno ljubezen, proseči te: — ljubi me, bodi moja! Takrat si mi poslala "korbco" in na dnu te je bilo ono moje pismo, ki sem ti je jaz pisal. "Koš" si mi dala za mojo ljubezen, koš za mojo udanost! Toda naj ibo! "Potroštau" sem se in zato nisem zagnal tistega koša tja ven na dvorišče skozi okno. Shranil sem ga in imam ga še sedaj. Po dru-zega nisem še šel nikamor. Sedaj zadostuje mi ta koš popolnoma za moje potrebe; morda s časom, ko se naveličam prvega koša, poiščem mu družbo. O, ti presneti koš! Britke. tužne ure sem takrat užil radi tebe. In testament sem napravil, vzel slovo od sveta ter sklenil — umreti. Pa kako?!--Naj se obesim? — Brrrr! to je grd konec in nedostojno je kazati blagi smrti — jezik, kakor ga navadno, obešenci. Zastrupiti se? Huj — to pa že ne, da bi poginil kakor podgana. Jaz sem pa zelo občutljiv — izlasti v srednjem delu svojega telesa. Kdor je pil strupa, pričakovati mora grozna zvijanja in bolečine po — trebuhu. Skočiti v vodo? — Hm, da bi znal — plavati! Pa tudi nisem bil nikdar prijatelj vode, in ob robu svojega življenja — nečem sklepati nikakega znanja ž njo, še najmanje pa pobra-timstva. Ustreliti se? No — pa — pa, ko bi bil vsaj dober strelec — a tako? Sicer sem bil vojak, toda malo prida na sire.janju--jaz sem zadel vedno dobro vsak: "Fehler". In če nisem takrat pomeril prav na papirnate vojake, še manj pa sedaj v lastno — živo meso. Žile na roki prerezati? Fej, mesar pa tudi nisem in če vidim le malo kapljo krvi, mi prihaja slabo. Spustiti se s kake višine in se ubiti? Planiti pod brzovlak? — S tem ni nič. Jaz hočem svoje koščice prinesti cele pred ljubega Boga. Sramoval bi se tudi. iko bi se svetniki nor-čeva.i z m^noj ter mi klicali: krulec-Šepec! In da bi morda še moral nositi posamične dele svojega telesa v kaki nosni rutici tja gori pred nebeška vrata ! Ne ! Korle — samo prtljage ne jemlji na to daljno pot! Kako naj končam torej? Korle — Korle: pamet je boljši nego žamet! Počakaj, morda iznajde kedo pameten samomor, — saj smo v stoletju — iznajdb. Bodi, hočem živeti — živeti — ljubiti in uživati svetne sladkosti, s polnimi, dolgimi požirki — ter čakati. Ej, 4'košek" moj, prijatelja sva, prijatelja. Ljubim te tako udano. zvesto, kaikor ljubi zvesti mož svojo boljšo polovico. Ravno tako sem za-ljutbljen va-te, kakor je bil prijatelj Pino v lepo Marico tam gori na Kranjskem, kteri je, ko je prihajal k njej. vedno prinašal v lončku — medu! In to samo zato, da so bili poljubi bolj — medeni. Pino — Pino, tvoja g aviea je zlata vredna! — Tako sem prišel do prvega svojega "koša". Ne obžalujem, da ga moram imeti. — Smejem se samem a sebi, da sem bil tako grozno zabit, da govorice prijateljic, čuje njili smeh in norčevanje in misli pri tem po svoje: "Draginja pride, draginja, dekleta — vse se podražuje — in "koši" bodo, prisezam, kmalu prav dra- gi."-- In konc ulice zavija gospa Bodočnost — gori v stanovanje k stari — devici — Edi.-------- DAROVI. Za družbo sv. Cirila in Metoda: Andrej Vidrih iz South Loraina, O., 35c. Živel! Kje je JOSIP BREN ? Dolžan sem mu že štiri leta $50.00, ktero svoto bi mu rad vrnil, pa nikakor mi ni mogoče kaj slišati o njem. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. — Joseph Zorko, Hughes, Ind. Terr. (5-8—12) ž?? lovensk j katoližk podp. društvo cs ~ svete Barbare IS jpa 2SJedln]ene države Severne Amerik©. Sedež: Forest City, Pa. >«*orpor »rano dn® au januarja 1902 v državi Pennayb^m^ Kje je JOSIP KAJFEŽ? Izučen je mesarskega obrta ter bil pred tremi leti nekje v San Franeiseu, Cal., vslužben. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat Matija Kajfež. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani na: "Glas Naroda", 109 Greenwich St., New York. (4-6—12) Kje je KAROL JERELE ? V Ameriko je došel začetkom meseca julija letos. Pri odhodu od doma obljubil je sestri Katarini, da ji bode takoj po dohodu v Ameriko pisal, kar pa dosedaj še ni storil, zato so naproseni cenjeni rojaki, če kdo ve za njegov naslov, da ga blagovoli ■naznaniti uredništvu "Glasa Naroda", 109 Greenwich St., New York. (1-5—12) RAZGLAS. Spodaj podpisani odgovarjam vam onim rojaikom, kteri so me vprašali za natančna g\ede oglasa v štev. 24S "Glas Naroda", sledeče: Suma je lepa, podnebje zdravo ter dobra studenčna voda. Delo je zagotovljeno za 20 let. Ako potuje 3G osob skupno tukaj sem, plača družba 7.a celi transport, seveda treba je naznaniti. V slučaju, da jih ne potuje toliko skupaj, plača družba polovico. Vsaki naj si kupi vozni listek do Thoreau, New Mexico, od tam pa pelje družbena proga še IS milj v šu-mo in ne stane nič. Potrebuje se čez 100 delavcev za žagati hlode in za goniti konje. Plača je prvim $55.00, poganjačem konj pa '$60.00 mesečno poleg sobe in postelje. Kdor hoče družbeno hrano (kompa-nijski board), stane na mesec $15.00. Toliko v odgovor na razna vprašanja. Pozdrav vsim! Frank Ogolin, Ivettner, N. Mex. (5-0—12) POZOR, ROJAKI! -o-o- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJPIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRN AT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 103, Thomas, W. Va. FRAN SUNK, Luzerne, Pa POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. Box 807, re«t City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Iščejo se AGENTI v vseh ameriških mestih s stalno plačo in provizijo. Ni treba znati an-gležko, temveč zadostuje poznanje med Slovenci, Hrvati in Srbi. Dobra plača, delo lahko. Pišite na: Room 1, 67 W. 67th St., New York, N. Y. (v d do prekl) DELO! DELO!! DELO!! I Potrebuje se 200 delavcev za delo v šumi v Richwoodu, W. Va. Delo je dobro in stalno za več let. Plača je od $1,75 do $1.90, vozniki dobe pa po $2 na dan. Natančnosti je poizvedeti pri: Frank Homovch, P. O. Bvx 205, Richwood, Va. (6-11—6-1-07) KOGA MI ŽELIMO. Mi želimo da se vsi tisti ljuclje oglasijo, kateri trpijo na kroničnim, zastaranim in akutnim boleznim, ali posebno ti.sti katere niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Tudi vsim tisi * kateri so bolni iu da jim ni mogoče najti zdravnika kateri bi jili ozdravil, dajemo svet in povduk brezplačno. Vsaki bolnik nam mora pisati ako se hoče popolnoma izzdra>iti! In veste zakaj ? Tukaj v Ameriki slovenei služijo svoj kruh večinoma s prostim in teškini delom kateri je tudi večinoma nezdrav tako (la dobivajo razne bolezni ali neznajo se obrniti do dobrega in poštenega zdravnika, da bi jim dal pravo pomoč. Nasi rojaki neznajo za zdravnike kateri so v boleznih ko se naj bolj po gosto nahajajo. Specialisti, ter hodijo k zdravnikom kateri jih ne za topijo iu tudi nemarajo veliko za na*i Narod. ZATO SMO MI 1 STANOVI LI ODDELJEK ZA SLOVENCE, V KATEREM DOBIVAJO NASI ROJAKI DOBRO POMOČ IN BRA-TOVSKI SVET. TOR A J PREDXO SE DASTE PRI KATEREM ZDRAVNIKU ZDRAVIT PIŠITE NAM DA VAM SVETUJEMO! Hočemo Vam naznanit kakšna zdravila pošiljajo naši zdravniki! Naši zdravniki zalezujejo kronieno in zastarane bolezni že skoz miio^o li t ter sk. z njihovo »lolgo praks i so prišli d > prepričanja da s.» te nolezni n:i; bnljo /..; » zdraviti s z Iraviii kateri s . pripravljeni ]><> pred; isili katere ■iS so u.-d ulovili naj bolj Ali vssto <1 i ; ■ i;i :n> tu li v I > ~/\ vlj■' d • o l en » b >lez ■ > 1 ■•-» Vlil it v sdravm >Io lilll!) človeka d irnvii > po Kater 1 : se j vo ali pi vs.lj nijb; " ■ ozdravila, nik z naj d • zdravil > /.:i 1 ouzcii. t -d «■<•!< e'ii sveta. > i.i niiK *,ri> let in i" iznajdil samo za ti»tO-l:o tako kal -itero i-'1 -1- -l li VA uo ni li rav-oo časnikih, ker Ti si ostavii dom ter potoval po Zjed. državah pod imenom Joe Ganz, pa Ti vse oprostim. Pozdrav vsem naročnikom " Glasa Naroda". A. T. (5-7—12) p Podpisani naznanjam vsem znancem in prijateljem, da sem dne 15. marca 1906 odprl LEPO UREJENI SALOON S KEGLJIŠČEM IN DRUŠTVENO DVORANO na 163 Reed St., Milwaukee, Wis. Za obilen obisk se priporoča FRANK LESKOVIC, lastnik gostilne. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI poprej zl g*»tov » ozlraviti, p >t<'n postane on poznan in slaven p > celem svetu kjer da je d- sj-el do ti ^a. da se bolnika s tako bolezen sedaj zamore* t zdraviti. i zdravniki i urijo zn vsako bolezen posebno in stanovitno zdravilo, kjer ta zdravila so pripravljena t ru ■ i> predpisu jednega velikega svetovnega profesorja iu zdravnika, ter pošiljamo te zdravila vsakemu našemu bolniku. Te zdravila po sistemu OROSI so eisti iu naturalni kateri so pripravljeni iz raznih rastlin, zelenjav, korenin in vet* drugih tvarin ter se rabijo po vsili državnih bolnišnicah in posebno v slučaju vojske. Toraj bolniki kateri rabijo OROSI zdravila morajo vedit da so te zdravila najbolji iu naj bolj gotovi zdravili kjer so že bili po preje poskušeni nad ljudmi ko so bili bolni in pri katerih so se pokazale te zdravila vedno za naj boljša iu iz naj večjim uspehom. * -i- Vsim bolnikom sledeče na znanje! NAŠA POŠTENA IN NEPOBITA PONUDBA. Kjer smo gotovi da n;i£a zdravilu v vsaki bolezni pomagajo. Vam moremo /a gotovo obljubiti sledeče: Ako s - Vi pet "-U<-.} ko ste dobili našo zdravila ne čutite bolje, iu ne opazite da Vam n::>i z.lni-vili hočejo pomagati, pošlite nam jih ]<•> expressu pl.včano s dovoljenjem pregledanja in ako niste porabili od njih več od jedne tretinje, Vam hočemo povrniti brez kakšne okolnosti Vaši denar katerega ste nam dali nazaj. To Vam garantirajo: Po celem svetu slavni profesorji Dr. ROGF, Dr. SCHUH in 2r. KNIGHT! ALI VAM MORE KEDO DRUGI TO OBLJUBITI? NE! SAMO TISTI. KATERI JE GOTOV DA VAM MORE POMAGATI. Vidite, vprašalte In prepričajte se sami, posebno tisti kateri so v New Yorlcu. Mi i:*; da:ei;n v č.iso^)! -. I f.nlve j isn,:1. i; ] -d; i. oui od ljudi katerih še i:i. Vi katoii s'amijvte a Mev. Y< rku poznate gotovo gospoda : Tudiii.-*, samo \ l. ite na njega ali ga pa vprašajte osebno. 15. rite kakšno pisiao nam je dal. Velecenjeni zdravniki od COMXANIJE v New Yorku. o4MERICA-EUROP: Veleučeni gospod ! Prav navdušen sem od Vašega uspeha tat* rega ste pokazali pri moji bolezni, katera lue je trpinčila celili p« t 1» t in <>d katere me niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Naznanita Vam gospod zdravnik da prvi teden ko sem začel rabiti Vaša zdravilu, katera ste i::i Vi tluli proti luoli bolezni kat« ro sem imel na prsih, izgubil m : i 1» It Cine in ne da bi s<* samo boljšega čutil, tem več imam prepričanje da po- polnoma ozdravil. Zato gospodi zdravniki Vas prosim da oglasite to pismo, da bodo tudi drugi ljudje zaupali na Vas in Vuša zdravila i:i s*- j-ustili t 1 Vas zdraviti kakor sem se jest pustil in da s - r.t'bodo >gu sedaj sem zdrav ali Vam želim da živite tisoče od 1.1 v k »rir-t bolnikom. Bratje, slovenei, jest sem Zagrebčan živim tukaj v New Yorku. in ako ne verjamete temu pismu, pridite k meni j« st Vam hočem \ si m svetovati da se pustite zdravit pri zdravnikih od America Huflppe Companije kjer to bode v Vaš korist. — Za vedno Vam se zahvaljujem. Ivan Hudin. V New Yorku, dne 2. Septembra 1906. TO NI LAŽNIVO PISMO TO JE RESNICA, IN KEDO NE VERJAME NAJ VPRAŠA GOSP. HUDIN A! Pošlite nam Vaši naslov da Vam takoj pošljemo našo malo knjigo: Toraj vsi kateri hočete da Vas ozdravimo pišite ali pridite sami na ZRAVNIŠKI ODDELJEK ZA SLOVENCE od AMERICA-EUROPE Co. 161 Columbus Ave. NEW YORK. Svetujemo tistiiu kateri pridejo osebno, da pridejo ako je mogoče jjutraj med deseto in dvanajsto uro. Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveieth, Minn. J VAN KERŽISN1K, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega cdbora, 4824 Blackberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR. II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, IU. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, HI. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna družtva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zasti pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake požiljatv® tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki ▼sake pritožbe. 3 Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". 0R0BN0STI KRANJSKE NOVICE. Podivjani prisiljenec. Ferdo Weidl, monter iz Št. Janža na Koroškem, se nahaja že od 19. aprila t. 1. v ljubljanski prisilni delavnici. Ker ni zanesljiv in je zaradi nasiljenosti nevaren drugim, ga niso pošiljali izven prisilne delavnice na delo. Posebno jezo je imel na paznika Franca Pu-terla, kteremu se je izrazil, da če ga ne pošlje vun na delo, bo nekaj naredil, če ga za to prav deset let za-pro. Dne 10. avgusta nadzoroval je dotični paznik prisiljence v delavnici. Ko se je nekaj pripognil, skočil je Weidl oborožen s kamnom in pričel udrihati po paznike vi glav. Puterlu so priskočili na pomoč briei Pavločič, Mulaček in Kunaver. Ker jim je pa "Weidl zagrozil, da vsakega ubije, ke-dor se mu približa, možno ga je bilo ukrotiti le potom vojaške straže in ga odpeljati v zapor. Pri tem je pa še hišno osobje nesramno psoval. Weidl se zagovarja, da se vsega tega nič ne spominja, ker se mu je pri tem gotovo mešalo. Tega mnenja pa niso bili zdravniki izvedenci ter so konstatirali, da je njegovo duševno stanje normalno. Sodni dvor mu je za kazen priznal eno leto težke ječe. Šolska špecialistinja. Ljubljanska policija je prijela neko mlado "srako' ' ,ki se je utiliotapljala po raznih hišah, hotelih in šolah ter ukradla vse, kar ji je prišlo pod roke. Poleg drugih reči, ki so jih pripeljali na magistrat poln ročni voz, je tudi 16 dežnikov, ki so bili pokradeni večinoma po šolah. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Močan sunek. Andrej Skok in Jožef Logar, posestnika v Baču, sta se pred Čo-tovo gostilno sprla zaradi nekega zidarskega zaslužka. Pri tem se je Skok nad Logarjem tako raztogotil, da ga je sunil s pestjo v prsi s tako močjo, da je butnil ob tla in si zlomil obe kosti leve noge. Skok je bil obsojen na tri tedne zapora. Tatvine. Andrej Janša, hlapec na Dovjem, je sicer nekoliko prismuknjen, a vendar pri taki pameti, da je za svoja dejanja odgovoren. Ima pa tudi še to lastnost, da z vso vnemo dela na korist svojega vsakočasnega gospodarja. Zadnjih pet let je služil pri Mariji Kosmač na Dovjwni ter znosil domov razno gospodarsko orodje v vrednosti K 50 v., ktere je raznim strankam izmakuil. Nekega dne je poskušal v trgovini Ane Bren-ce izdati nov vinar za cekin, misleč, da to prodajalka, ki slabo vidi, ne bo opazila. Janša priznava tatvine. Obsojen je bil na tri mesece1 težke ječe. V i n c e n c J u v a n , 171etni posestnikov >in in poštni sel v Hotieu, je med potjo iz Litije v Hotič iz poštne torbe izmaknil 20 K iz pisma Marije Lavtar je pa vzel dva dolarja, ktere ji je sin iz Amerike na praznike poslal, potem je pismo s čevljarskim lepom zopet nazaj pritrdil. Obsojen je bil na štiri mesece težke ječe. Janez Požar iz Vrhja, okraj Brežice, čevljarski pomočnik, je na potovanju iz Reke 10. vinotoka t. 1. v Martinjaku izmaknil Jožefu Skoku uro z verižico v vrednosti 19 K 50 v. Obsojen je bil na šest mesecev težke ječe. — Preveč je bil močan Franc Žagar, zidar na Dovjem, ki je v prepiru, ki ga je imel v Ferlanovi gostilni z zidarjem Antonom Bianchi-n i jem, tega v jezi dne 12. vel. srpana tako ob tla vrgel, da mu je deseto desno rebro zlomil. Obsojen je bil na dva meseca ječe. PRIMORSKE NOVICE. Smrtno obsodbo je izrekel v Trstu Teodor Sarto nad vdovo Helena Mar-oklin, ki je bila njegova ljubica, a se ga je naveličala in ga pustila. Obljubil ji je, da bo v 15 dneh izvršena nad njo smrtna obsodba. Seveda so ljubeznivega ljubčka dejali pod ključ. Tatvina na pokopališču. Na židovskem pokopališču pri Sv. Ani v Trstu so neznani tatovi ukradli z grobnice rodbine Mordo dragocen bronast o-krasek, vreden 1200 K. Aretovana sta bila v Trstu 241etni sobni slikar Rudolf Geržon in 321etni starinar Avgust Verzon, ki sta na] sumu, da sta vlomila v prostore tvrd-ke Fratelli Gondrand in trgovine Silvestri. Geržon je brat onega Ivana Geržona, ki je bil pri zadnjih porotnih obravnavah v Trstu obsojen, ker je vlomilcem preskrbljeval potrebno orodje. Očeta je umoril. V Vodnjanu v Istri je 751etnega posestnika Berga-maseo umoril lastni sin. O vzroku tega groznega čina še ni nič znanega. Porotne razprave v Gorici. Dne 17. novembra se je pričalo v Gorici porotno zasedanje. Prvi je sedel na zatožni klopi Evgen Juh, bivši sodnij-ski kancelist v Bovcu, obtožen uradnega poneverjenja. Predsedoval je sodni svetnik Coronini, sodnika svetnik Ciani in tajnik Franeeschinis; tolmač E. Klavžar. Porotna klop je laška. Branitelj dr. R. Luzzatto v togi. Zastopnik državnega pravdni-št va namestnik državnega pravdnika dr. Snider. Juh, 31 let star, je bil od leta 1898 do februarja 1901 pri sod-niji v Gorici uslužben kot pisarniški asistent. Dne 25. februarja 1902 je bil imenovan kancelistom v Bovcu. Kot uradnik je veljal za jako pridnega in vestnega delavca. Dne 30. aprila 1906 je bil premeščen na svojo prošnjo iz Bovca v Gorico. Ko se je začelo kazati, da se prihaja na sled njegovemu poneverjenju v Bovcu, se je sam oglasil v zaporih v ulici Tigor v Trstu ter izpovedal svoje ponever-jenje. Takrat se je temu vse čudilo, ker Juh je bil zmeren človek, ki ni ne zapravljal ne popival. Ali postopal je pri poneverjenju tako rafinirano, • la se mu ni moglo priti na sled, dokler je služboval v Boveu. Sodne de-]Mižite v civilnih stvareh morajo polagati stranke pri davčnih uradih in ne pri sodnijah. V bovškem okraju pa so se vse take reči vlagale v roke kan-celista Juha. On je potem manipuliral po svoj in "uradoval" tako, da si je prisvojil znesek K 11,534.17. On pravi, da je živel v slabih gmotnih razmerah, ter da je hotel pozneje po-neverjenje pokriti s posojilom in z zavarovalno polico. Na vprašanje, če se prizna krivega, je rekel, da glede poneverjenja, ne pa glede goljufije. 11 slučajev je, ki se tičejo poneverjanja, goljufije pa je kriv n. pr. pri KI. Delneriju, Josipini Šulin, Tereziji vdovi Makuc. Mariji Kranjec za K 1418 in pri mladoletnem Kenda za 3319,90. Juh je jokal ter le težko odgovarjal na predsednikova vprašanja. Poročil se je v Gorici leta 1900, 24 let star. Na vprašanje odgovarja, da so bile njegove gmotne razmere takrat slabe. Nekaj nad 30 gld. je dobival na mesec, žena je bila na porodu, stariši močno zadolženi. V Bovcu pravi, bila je plača majhna, dolgov pa je imel do 2000 K. Njegov oče je poskusil pred dvema letoma samomor ter je bil pet mesecev v bolnišnici. Juh joka naprej ter težko odgovarja. Pravi: Oče ima penzijo okoli 60 K. Stara mati ima premoženja 16,000 gld. Ta ga je podpirala. Upal je na dedščino. Hotel je pokriti poneverjeno svoto s posojilom. Okrajni sodnik v Bovcu, V. Devetak, izpove, da je prišel on v Bovec leta 1903; slika Juha kot pridnega uradnika, o kterem tudi iz privatnega življenja ni slišal nič slabega. Juh je moral ponarejati njegov podpis, ali Juh pa pove, da ni falzi-ficiral, ampak podtaknil je v podpis listine med druge akte. Vršile so se tudi inšpekcije v uradu okrajne sod ni je v Bovcu; vselej je bil Juh pohvaljen. Zaslišani so bili potem Iv. Kranjec, Jos. Šulin, Fr. Rot, M. Fon, Terezija vdova Makuc, KI. Delneri, ki so vsi izpovedali, kako jih je Juh oškodoval. Stara mati Šramek ima le okoli 600 K premoženja, stariši pa ne morejo živeti v tako slabih gmotnih razmerah, ker ima oče mesečne pen-zije okoli 160 K. Denarna knjiga pri okrajni sodniji v Bovcu je bila izročena Juhu. Okrajni sodnik ni vedel nič o njegovih manipulacijah. Stavljeni sta bili porotnikom dve vprašanji: 1. ali je Juh kriv, da se je polastil kot sodni kancelist njemu zaupanega denarja nad 200 K; 2. ali je kriv, da je z zvijačo spravil v zmoto in oškodoval tretje osebe, ki trpe škodo nad 600 K? Na prvo vprašanje so porotniki odgovorili soglasno da; na drugo 8 da, 4 ne. Juh je obsojen na leto dni v ječo. — Dne 14. nov. so sodili 431etnega Jos. Mavrica iz Gor. Cerovega, obtoženega, da je zaklal dne 16. jul. t. 1. Antona Humarja. Mavric je obsojen na tri leta v ječo in 100 K mora plačati ženi zaklanega Humarja. ŠTAJERSKE NOVICE. Sleparstvo ciganov z nepravimi kotli. Iz Šmarja pri Jelšah se piše: Dne 1. nov. prišli so cigani v šmarsko okolico in tam prenočili. Drugi dan so pa začeli svojo trgovino po raznih hišah. Prodajali so namreč kotle iz navadnega pleha, ki so bili obliti z neko tvarino, podobno bakru. S pretirano vsiljivostjo so ponujali ljudem svoje sleparsko blago in ga hvalili kot pristno bakreno. Še precej sreče so imeli. Mnogi so jim šli na lim, ki so ali kotle kupili ali nove za stare zamenjali. Zraven tega so pa cigani nasvetovali ljudem, da naj prej, ko jih bodo rabili, napravijo mešanico iz jajc in pepela, ž njo namažejo kotle in tako jih pustijo kakih pet dni. To jih bo trdne storilo, da ne bodo tako hitro pregoreli. Nekdo je pa vendar bil bolj pameten, da je rajši svoj novi kotel s pilo poskusil in se prepričal, da je osleparjen. Naznanil je to orožnikom, ki so že dopoldne napravili konec tej sleparski trgovini. Cigane so polovili. Cigani so se izgovarjali, da so sami poštenjakoviei in da prodajajo blago, kakoršnega so dobili iz tovarne. Pa na njih zagovar-| janje se ni oziralo. Zaprli so jih. Pri preiskavi našli so pri njih nad 800 j kron denarja, kar priča, da so dobro I tržili, ne samo pri nas, ampak tudi drugod še z večjo srečo, ktera jih je pa žalibog v Šmarju zapustila. Z nožem je zabodel v Celju Franc Hačan iz Motnika Jožefa Vrabca, ko sta se prej prepirala v gostilni, iz ni-čevega vzroka. Hačana so aretirali. HRVATSKE NOVICE. V vodnjaku je utonil v Gračanah pri Zagrebu triletni sin Jurja Mišku-lina. Prejšnji dan so popravljali vodnjak, a so ga pozabili dobro pokriti. Deček je prišel k njemu, se nagnil vanj, zgubil ravnotežje in utonil. RAZNOTEROSTI. Nietzsche o Nemcih in Nemčiji. Na Nemškem je vedno manjkalo velikih ljudi, a srednje vrste ljudje prihajajo do najvišjih časti, namreč zato, ker je tudi takih ljudi malo. Kar se najbolj ceni je: marljivost in hladnokrvni kritični pogled. Zaradi tega je Nemec prekosil celo Evropo v filolo-giji in vojaštvu. — Nemci so bili nekdaj narod mislecev, toda sedanji Nemci splošno več ne mislijo — ker so na svetu boljše stvari kakor je mišljenje. Velika politika požira res-nobo za resnično velika dela. Nemci postajajo dosadni, morda so že tudi. — Nemci so narod, ki je podrejen in-teligenciji enega Lutra. — Nemški duh ni zaradi tega tako malenkosten in reven, ker je nemška država razcepljena; saj so še manjše \državice, ki pa cvete v njih ponos, ker velika država sama po sebi ne dela duha svobodnejšega in možatejslega. Komur leži v duši sroženjski imperativ "moraš klečati", na takega bodo v veliki državi še bolj delovali redovi, smeh od zgoraj ter bodo še bolj krivili hrbet, kakor to delajo v mali državi. Poglejmo si svobodnega Italijana. Beneški siromašni gondolijer je boljša figura, kakor pravi berolin-ski tajni svetnik. — Bodočnost Nemčije je v pruskih častnikih. Kmečka kri je se na Nemškem najboljša: aa pr. Luter, Niebuhr, Bismarck. Bis-mark je bil od nemške filozofije tako oddaljen, kakor kmet. Vrgel je s sebe vse, kar mu je hotela dati bedasta nemška naobrazba. Dobro kosilo s čašo dobrega vina je ljubil bolj kakor vso nemško godbo. — '1 Deutschland iiber Alles" je najneumnejša parola, ki jo je sploh kdaj kdo izrekel. Zakaj ravno Nemčija, vprašam, ki ne zastopa ničesar novega, temveč le to, kar so zastopale dosedanje državne oblasti. Bila bi ena velika država in ena velika neumnost več. Jaz vsaj nisem tako bedast, da bi se mogel za kaj takega ogreti. NA PRODAJ Leko urejeni saloon s petimi sobami in kuhinjo prodam takoj radi odhoda v staro domovino. Jedini slovenski sasoon v tem kraju in leži na najlepšem prostoru. Najemnina je $30.00. Tukaj je dovolj Sloveneev, posebno onih iz Primorskega. Kdor želi kupiti, naj se pismeno oglasi pri: Mike Percic, Box 2SS, Lowell ville, Ohio. (5-6—12) j NAZNANILO. Članom "Slov. mlad. podp. društva sv. Cirila in Metoda" v Indianapoli-su, Ind„ se tem potom naznanja, da bode dne 16. decembra t. L redna me- | sečna seja, volitev novih uradnikov ter pregled celoletnih računov. Udeležiti se morajo te seje vsi Člani. Kdor : brez posebnega vzroka izostane, kaz- ; novan bode po druištvenih zaikonih.' Seja se prične točno ob 1. uri popolu-1 dne v nori dvorani g. Josip Gačnika. 903 He teka m St., Indianapolis. Z bratskim pozdravom Louis Rudman, I. tajnik. 710 Warman St. Slovenci Čitajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE ££ Novih 50.000 se zastonj razdeli med Slovence ROJAKI, kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLORADA in želite kupiti parobrodne listke pri nas, poskrbite si železnični listek DO NEW YORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, Colo., pri agentih C. M. Cox ali pri C. A. Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vaš prihod v New York brzojavno naznanila. Naš vslužbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dove-deZ. v našo pisarno. To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali. FRANK SAKSER CO. Iščem MARIJO VRŠČAJ, doma iz i are Sv. Duh pri lvrs-kem, Doleti, sko. Ona biva v Clevelandu, 0 a,i pa nekje v Pennsvlvaniji. Z. njen naslov bi rada zvedela sestra Angela Vrščaj, S19 Chestnut St Johnstown, Pa. (1-5—12 Rojaki, naročajte se na "Glas Na 'da", največji in najcenejši dnevnil pOZOR ROJAKU Nikdar niste pili tako dobrega žganja in likerjov, kakorine lahko se;"aj pijete. kjer nali e :tr^i:ti in likeri iz so odlikovanega laboratorija Orosi v Milanu. Te fini in dobri likeri so narejeni iz Orosi izvlečkov katere mi predkja-mo trgovcam, od katerih Vi kupujete Žganje za ihdenar. Da pokažemo vsim ljudem izvrstnost tega žganju, smo se odločili vsakemu za poskušnjo poslati za dvanajst litrov izvlečka samo za tri dolarje. Mi smo zagotovljeni da hoče vsaki kateri samo jedan pot od nas naroči vedno od nas kupovati, posebno ko se bode prepričal da so nafii žganji napravljeni iz teh ex-truktov bolj i in tinejgi kakor marsikateri drugi v Ai-eriLi. ^ Kjer mi to samo za poskuSnje pošiljamo, prosimo < .a s • nam pofilje tri i.olarje naprej j i money order ju ali pu v registrirt pismu. Ne zamudite le priložnosti ter se prepričajte v naših žganjih. Pišite na: AMERIKA EUROPE Co. 161 Columbus Ave. New York. Knjiga ,,ZDRAVJE'* Katera v kratkem izUlo ocl slaMio-a im obče ziiane-a: Dr\ E. C. COLLINS M. I. maglti vJevsatr illnC™ * ^ °bSfga Pre,k° 160 ?trani z slikami v 'tušu in barvi ter je na- pisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere za more vsaki mno-o koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejši svetovalec za moza in zeno, za mladeniča in deklico. - *z \e kn^e bodete razdeli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je nfetanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kromcue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni. Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Cenjeni gospod Collins M. I. Velespostovani Dr. E. C. Collins M. I. > Jaz se Vam najprvo lepo zahvaljujem za Vaša zdravila in Vain ve. selo stJoročnjum. da sem zdrav, ne Čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti i. da jaz sem po Vaših Zdravilih zadobil prvotno zdravje in noč n.i/:> . kar se nisem ti ostal, ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri družil: zdravnikih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi. .1 je bilo v e zama.« ,-anio da so mi žepe praznili. Sele potem sem se na Vas obrnil, ko sem uvi del, da mi drnsi ne morejo pomagali. Jaz Vas bodem vsakemu bolniku priporočal, da naj se uo Vas obrne. Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem Vaš iskreni prijatelj J. LOWSHA. * . ll Jenny Lind, Ark. Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prasajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali iu to Vain rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša. jI ki so mi prav fino nucala. Jaz ^m si dosti prizadeval pri drnzih zdravnikih, pa rni nis- nlv. pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do me- ; ne obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet. Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega eroba. ANTON' M1HELIČH 12 E. 39th St. N". E. Clevelan, O. l-lo WES4T 34th ST., Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do popoludne. T7" ■*■—1 1 v • ' " ' po pol udne. M:W voižk V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od V. t 5 ure Kje je PETER MEDVED? Pred petimi meseci je bil nekje v Coloradu. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: Jakob Medved. 277 Grove St., Milwaukee, Wis. (1-5—12) LEP KOLEDAR ZASTONJ. Že četrt stoletja izhaja SEVER-JEV SLOVENSKI KOLEDAR,, kteri je jeden najboljših te vrste. Sedaj je izšel koledar za 1. 1907, kteri je večji in boljši nego poprej in obsega 95 stoprav zanimivih informacij ra-zun 12 strani j kalendarija in ravno toliko stranij za zapiske. V njem je mnogo s t vari j za vsakogar, kratki zdravniški nasveti za razne bolezni, statistike, za trgovce, farmerje, gospodinje itd. Humoristične povesti in smešnice, zgodovinski dogodki, prorokovanja o vremenu itd. Ta KOLEDAR DOBITE BREZPLAČNO, ako ga zahtevate v lekarnah, ali pa izpolnite dolenji blanket in poveste, v kterem listu ste čitali naš oglas. Pisma naslovite: W. F. Severa Company, Cedar Rapids, Iowa. Napišite Vaše ime in naslov na te vrste: (30-11—6-12) POGODBA ZA IZDELOVANJA DO«. Mi kupujem* in izdelujemo pogodu. mm francosko doge im za dogo s* kjuli Posodimo tudi potrobmi denar u is delovanje dog. Ako imate doge ma pre d«), pilite nam, naši pogoji bo ugedai FKIEDLAENDEB A OLIVE* CO ■kreveport. La. P. O Bex M» Bratom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam na prodaj po ZNIŽANEJ CENI izvrstna domača NARAVNA VINA, bodisi bela ali črna. Cena je 35c galona in sicer do L marca 1907. Za vsako posodo računam $2.00. Z naroČilom naj se pošlje polovico zneska in ostanek se plača pri sprejemu vina. Za obilna naročila se toplo priporočam. Frank Stefanich, posestaik vinogradov, R. R. No. 7, Box 34, Fresno, Cal. in NOVO pošiljajo venci kaj LETO Slo-radi ZA BOZ1C darJ,a svojcem v staro domovino in iz Zje-dinjenih držav zgolj gotov denar; to pa najbolje, najceneje in najhitreje preskrbi FRANK SAKSER CO., 109 GREENVICH ST., 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. NEW YORK, N. Y. CLEVELAND, OHIO. ■mmn lim Regularni potni parnlkl "GERTY" odpluje 15. decembra. "G1ULIA" 31. decembra. "FRANCESCA" 5. januarja. "Sofia Hohenberg" odpluje lo. januarja. mfcd New York»»m( Trotom in kcko. Najpripravnejsa in najcenejši jarobrcdna rrta v Ljubljano iu splob na Slovensko. Železnica velja do Ljub-ljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parui^ od doma gredo. ko H Cs Phelps Bros. C& Co., General Agents, ^ Washington St., New York.' "Winnetou, rdeči gentleman Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" It. 9 9 (Nadaljevanje.) "Zadej tudi streljajo. Ne pridemo notri." Jaz ležem na trebuh ter se priplazim bližje; nedaleč od mene stoječa oseba se oglasi: *• Prekleta =tvar! Kdo bi si bil mislil! Mehikanec je slutil nekaj; z,iaj >t r,-: a, da privabi ljudi. Po hišah začno prižigati luči. Že se sliši i.vkaj k-.ia\..v. V nekaj minutah so tukaj; hitimo. Kazbijmo vrata s kopiti od pušk ! Ali hočete?" Ja/ !.•• čakam oil_.>vora. ampak se splazim hitro k tovarišem in prosim: Messrs., hitinu. ?u napadimo jih s kopiti. Cortesijeva vrata nameravajo W pi Ui Kdo Le p pr« K vam se ne Vsa La Grange ih!'' dobim v odogovor. V tem trenutku začno •ci na obupane lopove. Kričoč se razprše in puste nektere svoje t ii so tak" zadeti, da niso mogli bežati. Te razorožimo. Zdaj 1 Death k vratom Cortesijeve hiše in potrka, je T" se nekdo oglasi. Death, nor. I.op.»ve vam odgnali. So že stekli. Odprite!" » se previdno odpro. Mehikanec -pozna takoj seouta, dasi je oble-'tainovo obleko in pravi: so res odšli?" vse strani. Štiri smo pa vjeli. Ali ste vi streljali?" Sreča, tla >te me bili opozorili, ker bi mi bila drugače slaba imorec je streljal zadej, jaz pa tukaj, tako, da niso mogli nikjer • tem sem videl, kako ste jih napadli." mi smo vas rešili. Zdaj pojdite pa nam na pomoč '•. n.i jih pa imamo petnajst, kterih ne maramo izpustiti. Vaš za-gre med tem od hiše do hiše in naj budi ljudi na nouali. da se lopovom pošteno posveti." 1 v-'-n; naj teče k šerifu. Čujte, ljudje prihajajo! Jaz pridem or." Vrne se v hišo. Od desne prideta dva moža s puškami v rok: h m vprašata, kaj pomeni streljanje. Ko jima vse razložimo, se takoj odločita, da nam pomagata. Celo tisti stanovalci v La Grange, kteri so bili secesijoni-sti. i.< ja pr.-pričanja, niso držali s Kukluksi; podlo poeenjanje teh lopovov je n.nral ol^ojati vsakdo. Mi primemo potolčene za ovratnik in jih vlečemo v Langovo sobo. Tam zvemo, da so bili vjetniki mirni dozdaj. Kmalo pride šefi or Cortesio in za njim toliko stanovnikov, da niso mogli vsi v sobo, ampak so morali stati zunaj. To je bilo različnih glasov, ropotanja, stekanja, tako, da so morali Kukluksi uvideti, pri- čem so. Z Old Deathom greva zopet na izbo. Ko dvigneva desko, zapaziva takoj tih obup. Vjetniki se naslanjajo na stene in sede po postelji s povešenimi glavami. "Deset minut je preteklo," pravi Old Death. "Kaj ste sklenili?" Nikdo ne odgovori. Le jeden zakolne. "Molčite? To je znamenje, da se ne mislite udati; naj se torej streljanje prične." On nameri -v..jo puško, jaz pa svojo. Čudno, da nobenemu ne pride na pomeriti na naju z revolverjem. Postopači so prestrahopetni in na-„ j„ murnom le tedaj, kadar napadajo neoborožene in nepripravljene ljudi. - "Odgovorite torej, ali pa streljam, beseda." Xikdo ne odgovori. Zdaj mi zašepeče Old Death: "Streljajte tudi vi. Zadeti morava, da jih malo ostrašiva. poročniku v roke. jaz pomerim pa captaina." >a izstreliva objednem. Kroglji zadeneti dobro. Oba častnika za- vpi" taj£< mi stopajo žmra stari. "To je moja zadnja Pomerite V slučajih nesreče izvijenja udov, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller. On suši, zdravi in dobavi udohnost. Imejte ga vedno doma in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko sidrom na etiketi. V vseli lekarnah po 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & CO. " 215 Pearl Street, New York. Ura za vse življenje $5.95. NAZNANILO. Slovensko katolišfoo podporno dru-žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J.. Allegheny, za Pittsburg, Pa., in oko-lico, ima svoje redne seje vsako drugo ! nedeljo v mesecu. | Družtvecikom se naznanja, da bi se I istih v polnem številu udeleževali ter i redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na neikterega izmed izvršnjočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. Predsednik Dominik Strniša, 221 Spring Garden Avenue, Allegheny; podpredsednik Fran Kresse 5106 Natrona Alley, Pittsburg; I. tajnik Jo-sip Muška, 57 Villa St., Allegheny; II. tajnik Fran Strniša, Water Alley, Cor. Basin St., Allegheny; blagajnik Vincenc Volk, 2S Tell St., Allegheny; delegat Fred Volk, 122 42nd St., Pittsburg. — Odbor: Ivan Borštnar, Prava 14 karatna gold filled 57 Villa Street, Allegheny; Fran ne pozlačena ura,nakterej Golob, Nikolaj Povše 23 Tell St., Allegheny. — Zastavonoša Antoi Drašler, 416 Bell Avenue, Nortl Braddock, Pa. POZIV. Rojaka IVAN ORANIČA, ki je bival meseca septembra v Chambers-ville, Pa., in nam od tamkaj doposlal nekaj denarja, prosimo, da nam takoj naznani svoj sedanji naslov. Upravništvo "Glasa Naroda". (4-6—12) Compagnie Generale Tiansalianllp (Francoska parobrodna družba] e označeno 1-1 k jamčena za 20 let od strani izdelovalcev. Izgleda in se nosi kakor solidna zlata ura, Ktera je pa močnejša, ker ima jake dvojne pokrove _ krasno izrezljane in je opremljena z ameriškim niklastim kole-sovjem, dragimi kameni in Brequetovim peresom. Vsaka veličina na razpolago, možke veličine št. 1H, ali pa srednje št. 1C> in ženske št. G ter male, veličine O. Ure razp< šiljamo po ekspressu C. O. D. in vsakdo jih lahko pregleda, predno plača, in ako mu ugaja, pote«n plača agentu $5.95 in ekspresne stroške. Z vsako uro pošliemo krasno verižieo brezplačno in ako se denar pošlje v naprej, podarimo še lepo pero "fountain" ali pa zlato verižico s križem brezplačno. Razun tega še prihranite tudi ekspresne stroške. Ne bojte se, mi ostanemo pri tem, kar rečemo. Te vrste ura z Elgmovim kole-sovjem velja $2 več. Pišite na ančno: CROWN JEWELRY CO, Dept 172 163 E. Randolph St., Chicago, III. NAZNANILO. Cenjenim rojakom naznanjam, d sem se zopet preselil nazaj v Hallto Elk County, Pa., in potrebujem mož za drva delat. Plača je od $1.< do $1.10 sežnja (■/ Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, J tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseh slovanskih j obilni obisk. i NAROČNIKOM NA ZNANJE. Cenjenim naročnikom našega lista, zlasti pa onim v Pennsylvaniji, naznanjamo, da jih v kratkem obišče zastopnik "Glas Naroda" in bančnega podjetja tvrdke Frank Sakser Co., Mr. Janko Pleško. Imenovani rojak bode nabiral naročnino za list in opravljal tudi druge v našo stroko spadajoče posle ter ga, cenjenim rojakom najtopleje priporočamo. Zdravju najprimernejša pijača je ❖❖LEISY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih. Leisy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY. BREWING COMPANY CLEVELAND, O. G____________ „ eta in za njima -e oglasijo vsi. Drugi zaslišijo najine strele in mislijo, , bojujemo s Kukluksi; zato poči v sobi in zunaj. Kroglje lete skozi vrata in okna v &ubo. Več Kukluksev je zadetih. Vsi popadajo na tla in kri.'e, kot bi >e jih drlo na mučeniškem kolu. Captain poklekne poleg postelje. ovije svojo krvavečo roko v rjuho in pravi:: ■•Nehajte! Mi se udarno!" ••Dobro!" odvrne Old Death. 11Pojdite vsi od postelje! Vrzite svoje oro'je nanjo, pa vas izpustimo* Tisti pa, pri kterem najdemo Še orožje, dobi kro-ljo v glavo! Ali slišite, kako ropota zunaj na stotine ljudij? Le če se udaste, je mogoča rešitev." Položaj te čete je naravnost obupen; na beg ne morejo misliti. To vedo. Kaj se pa zgodi z njimi, če se udajo? Njih načrt se ni izvršil; ne more se iih torej obdolžiti hudodelstva. Vsekakor je zanje boljše, da slede pozivu Old Deatha, kot pa da poskušajo obupno sredstvo, ktero jih utegne dra"» veljati. Zato polože nože in revolverje na posteljo. • Dobro, Messrs.!'' zavpije stari. "Zdaj vam pa rečem, da bodem vsakega ustrelil, kdor bi poskušal zgrabiti za orožje, kadar se odpro vrata. Zdaj počakajte malo." . Pošlje mene doli /. naročilom, naj Lansre odpre vrata, izpusti Kuklukse iz -palne sobe, da jih polove. Ta načrt pa ni bil tako lahak. kot smo mislili Vsi prostori so polni ljudij, kteri so prižgali svoje svetilke. Jaz nosi,,- razen obleke tudi obrazno zakrivalo, tako, da me smatrajo za člana Ivukl tik sov in me takoj primejo. Mojega ugovora niti ne poslušajo. Polno udarcev in sunkov dobim, tako da me je še nekaj dnij potem bolel ves život. Sklenili so, da me takoj vlečejo pred hišo in me linčajo. Meni je malo težavno, ker me moji napadalci ne poznajo neki visok, koščen človek me neprenehoma suje in godrnja: "Ven ž njim! Drevje ima veje, lepe veje, krasne veje, močne veje, ktere ne bodo pokale, če se to človeče natakne." Pri tem me porivajo skozi zadnja vrata. i" "jaz nisem Kukluks. Vprašajte vendar Master *mw Posebno zavpijem, Mr Lange ja!" "Lepe veje, krasne veje!" odvrne in me sune pod rebra. ".laz zahtevam, da me peljate pred Master Langa! Jaz sem si obletel to obleko samo---." "V resnici krasne veje! Vrvica se tudi dobi v La Grange, fina, v resnici krasna vrvica iz dobre konoplje!" Porine me dalje in me pri tem zopet sune na tak kraj, da mi poide potrpežljivost. V nevarnosti sem, da naščuje ljudi tako, da me bodo v resnici linčali. Če me spravijo ven nimam pričakovati ničesar dobrega. "Gospod," zavpijem, "jaz si prepovedujem vaše surovosti. Jaz hočem k Mastru Lange, razumete?" "Kra-ne veje! Divne vrvice!" tuli nemoteno in podkrepi svoje besede z novim sunkom. Zdaj vzkipim. Sunem ga s pestjo pod nos z vso močjo tako, da bi bil gotovo padel, če bi bilo dovolj prostora. Ljudje stoje na gosto kot žveplenke. Vendar dobim malo prostora. Tega porabim takoj. S silo uderem med ljudi, sujem in bijem na vse strani tako, da si dobim za silo prostora in se prerinem v sobo do Master Langa. Ko si bijem s trudom pot pred menoj, zapira se za menoj ozek hodnik. Od vseh stranij mi mole nasproti posti in rrarsiktem začutim na ?obi. Gorje pravemu Kukluksu, če so nepravega pobarvali tako višnjevo. Suhee je takoj za menoj. Vpije kot zaljoden vol in pride skoro istočasno v sobo. Ko .Y. 6. dec. 1906. La Brefagne 13. dec. 1906. *LA SAVOIE *LA LORRAINE La Bretagne •LA TOURAINE *LA PROVENCE •LA LORRAINE 10. jam 1907. 17. jaa. 1907. 24. jan. 1907. 31. jan. 1907. 7. febr. 1907. 20. dec. 1906. *LA TOURAINE 27. dec. 1906. *LA LORRAINE 3. jan. 1907. La Bretagne Par 11 ika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Al. W. Kozminski, generalni agent za zapad. 71 Deuhorn C^hlctij^o, III. CUNARD LINE RARINIKI PLUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. PARNIKIIMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR M KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA R t ZRE DA. SLAY0N1A odpluje iz New Yorka dne 4. decembra, odpluje iz New Yorka dne 5. januarja. TTLTONIA, SL AVON IA in PAN NO NI A so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na. Vočnje listke predajajo pooblaščeni a^entje in ij CO., M, BOSTON: JV11ININ EAPOLIS: CHICAGO: 126 Stat© St. Guaranty Building. 67 Dearborn St 21-24 STATE; ST., NEW YOR.K. ROJAKI. NAROČAJTE SE NAJCENEJŠI DNEVNIK! NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI Di GLAVNA SLOVENSKA BANČNA PODRUŽNICA EDINA, NAJVEČJA FR. SAKSER CO. 1 | SLOVENSKA -:- -:- GOSTILNA -:■ -:- KAKOR TUDI TRGOVINA Z VINOM IN ŽGANJEM NA DROBNO IN DEBELO (WHOLESALE AND RETAIL) V CLEVELAND-U -: JE :- Geo. fravnikar-ja =6102 St. Clair Ave., N. CEINE INIZKR. KRISTINO VIIVO od SOc. do $L25 gal 6104 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, 0. POŠILJA NAJHITREJE = DENAR V STARO DOMOVINO =- C. kr. poštna hranilnica izplačuje vse vsote. KUPUJE IN FRCCAJA AVSTRIJSKI DENAR PO DNEVNEM KURZU. Sprejema denarne vloge ter jili nalaga v za-esljive hranilnice ali posojilnice i>o4in4^% o- n eti. V. Obresti teku od dneva uloge. Izpla« uje u-na h aniliu- knjižice in daje posojila nanje.i .^PRODAJA PARCBRODNE LISTKE/^ r .zne j)arobrodne druži e ]>o izvirnih'ce:iali. Kdor od rojakom knj»i vC Kvelandu lietek za j» irnik, se ga p-ičaka v New Yoiku na kolodvoru t. r o I pelje na parnik ali v kak ceneu hotel; prev iaiue se tndi vsa skrb za prtljago. Na ta način se prihrani potnikom mnogo truda in denarja Sprejema naročila na GLAS NARODA, KOMARJA in druge slovenske liste. Prodaja razne knjige, koledarje, pratike in sprejema vsa v tiskarski posel spadajoča dela. Kdor hoče biti dobro in pošteno postrežen, naj se obrne ns podružnico. 0 g £ ^ HBHHILHIGH IH POSOJILNIC)! registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljufc>ljani, Kongresni trg št. 15, nisproti nunske e rkve sprejema in izplačuje hranilne vloge ter jih obrestuje po 1 O to je od vsacih 100 kron -1 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve po do dneva dviga, tako da vlagatelj, bodisi da vloži bodisi tla dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, m' izgubi n č na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložue knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje300 članov, ki reprezentujejo 5 milijonov kron čistega premoženja. Tičhmi jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s r i m svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čem5,r se obvaruje nevarnosti da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jedneai to dobro, da mu ta takoj obresti nese. Naslov je to: GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA * V Ljut>ljoni, Kr injsko. Avstrija. ,, Predsednik: Dr. Matija Hudnik. Denarne pošiljatve iz Zjed. držav ia Carade posreduje J j g. FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York, o----- in drugo. (Dalje prihodnji?.) Kupujte kar potrebujete od domačinov, ne pa od tujcev, kteri Vas v siH ne poznajo. Rojakom v Pittsburgu, F>a, in okolici naznanjam, da jr. za tamošnji okraj moj edini pooblaščeni zastopnik za vse posie JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Allej^ Pittsburg, Pa. Uradne nre: vsak dan od £7. do £8. ure, ter ob sobotah do 8. ure zvečer. JfitujedEMk. gL. a/pit, priporočam. Frank Sakser, »1 Vir« ■■ 1 »inA"" :