174. številka. Trst v sredo 1. avgusta 1900. Tečaj XXV „Edinost I .bai» enkrat mi dan. raz um nedelj in praznikov. ob 6. uri zvečer. Naročnina znaša : Za celo leto........24 kron za pol leta.........12 za ćetrt leta........ 6 za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na nare čbe brez priložene naročnin? sp uprava re ozira _ P o tobakarnah v Trstu se prodajejo po-aa mezne Številke po «» stotink (3 nvć.): .z ven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.) Telefon štT. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Oglasi se računaio po vrstah v petitu. Za večkratno naročiio s primernim popustim. PoHlana. osmrtnice in javne zahvale domači oelasi itd. se računajo po pogobo Vsi donisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iti oglase spie-jema upravništvo. Naročnino in oglasi je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se u»lmjatM v ulici Carintia Stv. 1*2. UpravnlŠtvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccoio šiv. II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konaorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Hi* na parili razstavi. u. Zagreb, 28. julija 1900. Gospod Milan Turković, industrijalec, spada v hr.atsko plutokracijo. Njega je ogrski minister trgovine imenoval členom porote za parižko razstavo. Od todi je ta neodvisni meščan, katerega sta sreča in priroda obilno nadarila z vsemi pogoji v spe« nega delovanja, izvajal dolžnost, da se oglasi na obrambo takozvane hrvatske razstave, ali bolje : načina, po katerem je ista prirejena. V ta namen je g. Milan Turkov i d v »Agramer Tagblattu« odgovoril drn. Hinkovicu, kateri pa mu ni ostal dolžan vrlo posrečene replike. V svojem odgovoru dru. Hinkovicu, branečem razstavo, je gospod Milan Turkovic ustal proti temu, da se tudi tu privlačuje politika, ter je napravil kakor nekako antitezo mad politiko in delom na škodo prvi. Na ta njegova izvajanja se je oglasil v »Obzoru« gospod Z. (dr. Ivan Zahar) v dveh člankih, od katerih je jeden lepši od druzega, bodisi po vuanji formi, bodisi po umnem, temeljitem in obilnem razlaganju, proti kateremu kakor da ni priziva. Mej prvim in drugim člankom je v samem »Obzoru* gospod Milan Turkovic zopet napisal članek, v katerem je pojasnjeval, kako da on ne obsoja tlela politiških ljudij ; vsa-kako pa da so njegove simpatije za produktivno delo. Iz vsega je videti, da g. Milan Turkovic smatra za produktivno delo jedino le delo roke, a ne onega duha in umu. Za to umevanje svoje je pa imel najmanje pravice sklicevati se na govor, s katerim je 1'rancozki minister trgovine Millerand in-avguriral razstavo, kajti delo, katero je slavil minister, je ravno intelekte vel no delo, ki upravlja in vodi delo roke ali stroja. Ali gospod Turkovic se ni smel sklicevati na ta ministrov govor tudi z druzega gledišča. Gospod Turkovic je bil navzoč na otvorjenju razstave. Ako pravi, da se je ministru ploskalo, mi mu verujemo to. No, mi bi rekli, da je bilo to samo konvencijonalno ploskanje poklicanih. Govor g. Milleranda ne obsega nič posebnega in v javnem menenju Francozke ni našel ni kakega odmeva. Slavile so ga jedino socijalistiške novine, dočim so ga druge ali indiferentno vsprejele ali obsojale. Na vsaki način je bilo pričakovati, da v takem svečanem trenotku minister takega velikega naroda, kakoršen je franeozki, prvega naroda na svetu, izreče jednega onih govorov, ki delajo epoho. Po menenju večine pa je govor Milleranda mizeren. Ali, v polemiko med gospodom Turko-vićem in gosp. Z. se mi nočemo spuščati. Gospod Z. je razložil predmet kompetentno in vsestransko ter sta njegova dva članka lekcija, kakoršnja se ne da pozabiti. Nam je le obžalovati, da je gospod Milan Turkovic, kakor porotnik, mislil, da mora --v nesoglasju z vsemi neodvisnimi elementi — dvigniti se na obrambo razstave ter postaviti tako neke teorije, ki so v resnici pogubne. Da je to storil kakor oficijelna oseba, mogli bi preko njega preiti na dnevni red, ali je storil to kakor člen ugledne in patrijotiške rodbine, in tudi on sam je ugleden in cenjen radi svojega značaja in bistrosti svojega pogleda. Radi tega je dvakrat žalostno in meče temno luč na naše javne razmere, ko se tako odlični meščani postavljajo na stališče, na katero se je postavil g. Turkovic. Kaj pa je na vse zadnje pri nas politika ? To je delo, do katerega državljan nima samo pravice, ampak mu je v dolžnost, da se nam domovina dokoplje do svojih pravic. V tem pogledu mora biti v nas i v s a k d o do neke mere p o 1 i t i š k i č love k, vsakdo po razmeiju svojih sposobnosti, po svojih močeh, po svojem položaju. Tudi gospod Turkovic je dolžan biti pol i tisk i človek ter delovati poli tiski; on celo več in bolj od drugih, ker ima v to potrebnih sredstev in pogojev, katerih drugi nimajo. Ker samo tedaj, ko se bodo državljani s sredstvi in pogoji aktivno udeleževali javnega življenja, bo mogla naša Hrvatska oživotvoriti svoja prava in ne bo več zapostavljena, kakor je danes. To ni nič n3vega, kar bistveno pravi gospod Turkovic. Stara pesem je to, s katero so v vsaki dobi hoteli od gotove strani odvračati narode od vršenja svojih domovinskih dolžnosti. Stara pesem je to, s katero so — slikaje neko antitezo med delom in politiko — govorili narodom: iznebite se politike in delajte na gospodarskem polju za ekonomski razvoj ! Sicer pa ta pesem ni nikoli delovala na zdrele, budne in zavedne narode; najmanje pa se je prijemala državljanov, ki se odlikujejo ali po svojem rojstvu, ali po svojem imenju, ker ravno ti so umevali svojo dolžnost, da prednjačijo narodu z izgledi domovinskega dela, državljanskih čednosti in državljanske požrtvovalnosti. Nočemo govoriti, kako je v Hrvatski; 1 ali na žalost : poleg nekaterih svetlih izgle-! dov, ki se pojavljajo hvalevredno, bilo bi v tem pogledu tožiti na marsičem, prigovarjati marsičemu ; mnogi, ki najmanje trebaj o sedanjega zistema, smatrajo milost tega zi-stema za posebno srečo ter jim je veliko več do naklonjenosti viših krogov, nego do naklonjenosti in ljubavi vse domovine. Mnogi pozabljajo na ono, da človek ne živi od samega kruha in da so visoko nad tem svetinje narodnih idejalov in narodnih pravic. Mnogi nočejo umeti glede kruha, da pravega in sladkega kruha ni — brez slobode. Ekonomija in bogatstvo se ne dasta oddeliti od politike! V podrejenem in raztrganem narodu • morejo pač pojedinci priti do imetja, ali ves narod, vsa zemlja ne pride nikdar do ekonomskega razcvita, ne bo nikdar videla svoje trgovine in svoje industrije na visoki stopinji. Pa tudi oni pojedini bi bili daleko imoviteji in bo-gateji v vseobčem cvetju in razvitku narodne ekonomije in narodnega gospodarstva. Hrvatska ima v sebi obilnih in številnih pogojev za ekonomski napredek. Vendar ne na-: prednje, vendar je siromašna, nima ni velikih tvornic, ni velikega prometa; in sicer zato ne, ker so njene financije v drugih rokah, ker ni neodvisna v svojem gospodarskem ; življenju, ker se ne more gibati sama, ker njene reke niso urejene, njena kupčijska mesta propadajo, njene roke dremajo, njene železnice služijo tujim namenom, nje narod se izselja. Ko nam bo Hrvatska v državno-pravnem pogledu to, kar bi morala biti ; ko nam bo slobodna in zjedi njena; ko bo gospodarica sebe, tedaj se razcvete tudi ekonomski. Zato je dolžnost vsem hrvatskim državljanom, a dvakratno onim, ki imajo pogoje gospoda T u rk o vi ća, da zastavijo vse svoje sile — in naj jih to stane tudi žrtev —, da se uresničijo hrvatska prava. Tudi njihov položaj bo drugi v slobodni domovini ; in potem ue bodo hrvatski porotniki na razstavah imenovani od ogrskega ministra, ampak od ministra svoje domovine, od ministra hrvatskega ! Ne, naš položaj na razstavi v Parizu se ne daje motriti ločeno od politike. V to jabolko treba ugrizniti. Dokazali smo, kako bi nam tudi po nagodbi tikal poseben paviljon, po katerem bi se Hrvatska predstavljala svetu kakor posebna država in kraljevina. No, ista nagodba pa je zopet ustvarila takov zisteni, ki je žaljiv zanjo in po katerem je tudi izvajanje tisto malo pravic, kolikor nam jih priznava, odvisno od Madjarov in njihovih poverjenikov v Hrvatski. Zato se tudi Hrvatska na razstavi potaplja v inadjar-skem morju. Najveći greh je, ako se o pre- sojanju naših odnosajev nasproti OgerskI izhaja iz domnevanja kakor da smo mi podrejeni, kakor da mi po sami naravi stvari ne smemo biti ravnopravni. Na razstavi odseva naša podrejenost, a to mora ogorčati dušo vsakega neodvisnega Hrvata. Da se je gospod Turkovid — pozabivši za trenotek na časti, ki jo vrši na razstavi, ali pa celo po kreposti te časti— dvignil na obrambo hrv. in-dividuvalnosti in hrvatske časti, bi si sicer res ne pridobil pohvale »Narodnih novin«, ali pridobil bi si priznanje in zahvalo vse domovine, ter bi pokazal naši plutokraciji pot, po kateri jej je hoditi na vršenju svojih j državljanskih dolžnosti. Dakako, tla bi bil o I tem moral poseči v politiko, ali tudi to bi bilo . delo, — delo za ono, kar je vsakemu narodu najmileje : za domovinske svetinje. S takim delom bi se le povspeševalo in omogočalo vspešno delo na gospodarskem polju. Dinko P o 1 i t e o. I Politični pregled. TKST, 1. avgusta 1900. K položaju. Govor predsednika po-| slanske zbornice dra. Fuchsa v Altenmarktu, oziroma njega izrek, da Avstrija ni več nemška država (Ni bila nikdar. Op. ured.) je bil presenetil na vse strani: na levici je razburil, ker je šel direktno navskriž nemškim pre-tenzijam, na desni pa je presenetil, ker smo čuli baš iz katoliške ljudske stranke v zadnji čas pojavov, ki so kazali le na koncesije nemškemu nacijonalnernu stališča v prilog. Na desni si niso mogli prav tolmačiti vzroka tej nenadni zopetni spremembi fronte nasproti desnici. Sedaj pa je prinesla poljska «Gazeta Narodo\va» neko razkritje, ki bi moglo po-' jasniti Kuchsov govor, oziroma zboljšanje šans za zopetno združenje desničarskih skupin. Rečeni poljski list je namreč izvedel iz — kakor pravi — povsem resnega vira —, daje cesar odločno odklonil u pora b o k a k o r š n j e gja si b o <1 i n e-k o n s t i t u c i j o n e 1 ii e g a sred s t v a z a p o b i j a n j e češke o b s t r u k c i j e. Po takem ni možno niti govoriti več o kaki tak? večini, sestoječi iz Nemcev in Po-ljakov, in s takimi nameni, kakor so na-merjali nemško liberalni pretendenti. Znano pa je, da imajo nemški konservativci, kakor se pravi, jako »fin nos« za želje in namene od vzgoraj. Cim so doznali, da na višem mestu, kjer vedo, da bi vsako nasilje proti češkemu narodu ob sedanji razdraženosti le P O n I, 1 S T K K. i, Zinka Brazilijanka. Povest. Spisal Ivo Tro ^ t. III. Zimsko deževje meseca maja in junija je sililo priseljence čim pogosteje misliti na staro domovino. Conte tlela Maria je izplačeval godrnjajocim Slovencem pičel zaslužek ter jih pošiljal v božjem imenu iskat si boljšega. — Časi so slabi, kava nima cene, poljskih pridelkov ni mogoče spraviti v denar i zbok slabih poti. Tako je več nego samo jedenkrat tol- | mačil Istra n Rado gospodarjevo govorjenje;! a Slovenci bi ga bili umeli tudi brez tolmača; j saj so jim dovolj glasno in razločno govorili bori novčići v rokah, da so časi resnično in strašno slabi, da kava nima cene, "confce de la Maria pa ne denarja. — Kam pa sedaj ? se je obrnil Gregor v skrbeh z Zinko in devetimi drobljanci brez kruha, brez strehe, skoro brez denarja — k Radu. Ta je svetoval : -- Nazaj k grofu dos Estrados. — Tam umremo za gladom. — Hm ! Kam pa torej ? ga je pogledal Istran in si škodoželjno vihal brke, samo da ne bi Gregor opazil njegovega samopridnega nasmeha. — Ali nisi pravil oni dan — veš, ko sva pila žganje v baraki, da je nekje daleč, kaj vem kje, neki markiz Colorado ali kako se mu že pravi, ki svoje delavce plačuje izborno ali jim daje samim zemljo, da jo obdelujejo. Tam bi bilo za-me. — Ti si pa govoril, da pojdeš v šume kršit divji svet. — Tega ne morem več; saj vidiš, da sem sam. Hm — ja — ja ! je zinil Rado kakor v zadregi, zares bi bil pa naj raje zavpil: tega tudi že imam. Pri Coloradu bova kmalu skupaj ; tam je nezdrav krsj. — Pa na dom si tudi pozabil, Grega, je rekel, da ne bi izdal skrivnega veselja. — Seveda pozabil : kaj pa hočem, kakor mi svetuješ, ini bodo kmalu domačini očitali, da sem šel v Ameriko zakopat ženo in umorit otroke z lakoto. To očitanje bi me grizlo britkejše nego zavest, da sem ob- sojen na vse večne čase kolovratiti po teh pustih planjavah. Zaslužil bi rad samo toliko, da bi se vrnil z vsemi domov. Ali si že slišal, kako lepo piše učitelj Nadoslav moji !hčerki ? — Da, slišal; pa to so le besede, pravim zmeram. Ugrizni, ugrizni, če moreš tisto domovino, nasiti se še tako lepega jezika"! — Pa vendar je lepo pisano. Nisem baš | onih, ki takoj za plamte za vsako pridigo, pa 1 zleteti bi hotel črez morje, ko bi le imel pe- : ruti. Hej, Rado, pomagaj mi k tistemu ko-loradniku, pa ti plačam, kolikor morem. — Veš, k markizu de Colorado jaz ne j smem — ne maram m h m! Sem že bil pri ! »jem-- — Zakaj ne smeš? Ali si pobegnil ? — Sem in nisem — pa tudi če ne ! veš tega. — No, pa tudi če ne vem, pokaži mi vsaj pot. — Pa: še plačam — — Rado si je mislil: kako lepo mi je sam zlezel na limanice! — Nič ne plačaš. L.eto osoraj preskrbim tvoji Zinki izvrstno službo, in ti in vsi drugi odjadrate v domovino. Ne-li ? — Tega nikdar ! — — Mhm. pa, ha—ha ! Gotovo se premisliš. Moj dragi, kam pa hočeš sedaj ? Brazilija je res obširneja nego so tiste ograde, ki jim pravimo v Evropi cesarstva, kraljestva, države in kakor se že nazivljejo tisti tnali osredki zemlje, ali tvoji novci ne zadoščajo niti do Rio de Janeira — — — Pa |,i mi pomagala najstarejša hči, ki služi tam : nekaj je gotovo že dela na stran. — Seveda, mhm 1 Pa koliko? Ti pa znaš dekletom preskrbeti mestne službe, ti, i kdo pa ? Zato sem jaz. G ropi, stotake, sto-1 take dobiš takoj na roko, ako daš služit Zinko. Gregor se je branil, ciiical na levo in ! desno, z desne aa levo; Rado ga je pa poznal, da omahuje in sklenil počakati, da za-j res omahne. — Naj bo, no! Pa ti pokažem k mar-' kizu, a s teboj ne pojdem, veš. Naslednje jutro so že stala pred barako ; nerodna brazilijanska kola, nekaj mul in Gre-I gorjevi otroci, Rado in Gregor sta za sreč-I nejšo pot še privezavala duši z žganjem — poslahsalo položaj in poojstrilo državno krizo, ne 11rivole v »osamljenje« Cehov, kakor si je mislijo levičarske stranke, so tudi nemški konservativci zopet spremenili svoje stališče nasproti Cehom in so zopet začeli govoriti o j možnosti zopetnega združenja desničarskih strank. Tako torej bi si mogli tolmačiti oni govor Fucbsov, ki je toli ogorčal levičarje, da so tega moža kar začeli psovati. »Gazeta "Narodowa« poroča nadalje : »Parlament se skliče, kakoršen je. Spoznanju | in lojalnosti parlamentarnih strank je prepa-1 ščeno, da izvedejo konsekvence iz tega sklepa I monarhovega, ki se nikakor in v nobenem pogledu noče odmakniti od strogo konstitu-cijonelne poti in hoče, kljubu vsem doseda- j njim žalostnim skušnjam, saniranje parlamenta prepustiti le-temu samemu«. »Information« piše: Na jesen se prično j zopet pogajanja za sestavo večine. D e s n i c a j ustane zopet in bo sestavljena blizo tako, i kakor je bila poprej. Ij e na vodi 1 n i li mestih nastopijo nekatere spremembe. Ja\vorski bo pozvan v gosposko! zbornico in ne bo mogel več vplivati na! škodo Čehov in od poljskega kluba je pričakovati, da bo veliko energičneje podpiral zahteve Cehov. V čeških poslanskih krogih j smejo tudi upati, da bo nova desnica bolje spolnjevala svojo nalogo, nego stara. Vederemo. Mi ostajemo skeptiki in se bojimo, da so oni, ki pišejo tako nadobudno, neopravičeno veliki optimisti, ali pa da je takim vestem namen ta, da zazibljejo Cehe v nekako zaupljivost in jih napravijo bolj od-jenljive. Kraljeva svatba v Belemgradu. Kako radikalen je preobrat, ki se je kar nenadoma izvršil v sceneriji srbske politike, i je razvidno tudi iz govora, ki ga je imel mladi kralj povodom velike bakljade, prire-joiie mu od Beligrajske občine. V tem govoru je rekel kralj mej ostalim: »Zahvaljujem se Beligrajcem od srca. K meni so prišli mnogi, j ki so se čutili poklicane povedati mi svoje nazore bodoči srbski kraljici. Jedni so rekli to, drugi drugo, jaz pa menim, da kraljica srbska ni da bi morala biti taka, kakor hočejo drugi, ampak taka kakor hočem jaz. Izvoljettka mojega srca pripada mojemu narodu in tisti spoštovani rodbini, ki je zvesto pomagala mojemu predniku Milošu, osvoboditi Srbijo in jo popolnjevati. V m o j i hiši se je de-! 1 a 1 o m nogo politike, kije m a 1 o soglašata s d u 18 t v i mojega narod a. Dvor je bil gnezdo najhujih intrig. To m o r a biti d r u g a č e odslej. N' naši hiši je glodal črv že dolgo časa, ki je motil domaČi mir, in pod katerim sva morala veliko trpeti toliko jaz, kolikor moj narod. C g l e d S r bije j e močno trpel vsled tega. Padel je na najnižjo stopinjo, i tako doma, kakor v inozemstvu. Govorilo se je sploh, da je Srbija dežela presenečenj. In vsa ta presenečenja so prihajala vedno z dvora. Obljubujem, da je moja zaroka z ženo iz naroda zadnje presenečenje, ki sem je pripravil, svojemu narodu. V bodoče bo in mora postati drugače. I\o bo moja poroka izvršena in bo moje življenje teklo gladko kakor reka, se lotim dela s popedesetorjeno močjo, da osrečim narod. Povojte Beligrajcem, povejte vsej Srbiji, da me dve močni vezi vežeti na narod: jedna vez je kraljica, ki sem si jo izbral iz naroda, druga pa ljubezen, ki nam i jo skazujete in jo mi vračamo«. — morda tudi za boljo kupčijo. Zinka je še nekaj pospravljala v vežnje. Nebo je kazalo mrklo lice in dež je i rosi L V nekoliko četrtih ure sta Gregor in ! Rado privezala duši iu Zinka je stala poleg kope družili otrok, kobacajočih po kolih in mulah. Karavana se je začela premikati z; faciende. Od neprijaznih domačinov in zavistnih Lahov ni bilo težko slovo. Crnci so kazali kot alabaster bele zobe in se brez posebnega zanimanja ozirali za odhajajočimi. Zinka je stopala poleg očeta za cvile-čimi koli po kolovozu, nazivauem od slehar-nega domačina z nepravim imenom cesta, ki ni bila docela znana menda niti samemu vozniku ; zakaj nemalokrat se je sklanjal z mu-linega hrbta in natančno opazoval tla, kakor bi česa iskal, pa je iskal sledi, če je kdo že vozil v tej smčri. Počasno so se pomikali dalje po razmočeni, nedozirni ravnini. Rado je na kolih sedč dajal povelja, kako in kam naj vozi. Dež je rosil, ko so odhajali, ko so počivali in ko so krmili sebe in živali. (Pride še.) Čestitk prihaja na dvor neštevilno. Poroka je definitivno določena na nePiccolo« malo črtico, pod katero je pisal: Avstrijska cesarica itd.! Sedaj pa je kar cel v črnem ter piše : Naš ljubljeni kralj ! Sedaj iusulti-rajo gotovi »patrijotje« vojake, vračajoče sej z vežb z vojaško godbo, a ko je naša cesa- j rica ležala na mrtvaškem odru, prebodjena od bodala — v rokah Italijana, tedaj se ti »patrijotje« niso menili za sočutje podanikov do resnične svoje vladarice, marveč so veselo ; muzicirali in cel6 plesali. To so stvari, ki «e menda dajo otipati z roko. • v I Na stran vsako narodno nasprotetvo med nami in Liahi — moramo mi na vse zadnje . Ic občudovati njihovo srčnost in odkritosrč-; nost ! Tako je prav ! Morda pridemo na ta I način vendar do tega, da bodo začeli gledati tudi oni, ki menijo, da se kažejo najbolje politike, a.co se delajo — slepe. Žvižgali SO in kričali ! Pišejo nam : Ko I se je v ponedeljek zvečer vračalo vojaštvo z | celodnevnih vežb in ko je godba svirala mimo j kavarne Chiozza, sem tudi jaz cul divje žvižganje in rjovenje, izhajajoče iz o bčinstva, na-i hajajočega se okolo in v kavarni Chiozza ! Poznajoči lahončke in njih občutljivost, | sem takoj uganil, kaj se je zgodilo! Rado-| veden sem samo, kaj bi se bilo zgodilo nam Slovencem, ako bi se predrzni li storiti kaj — j sličnega. Radoveden sem tudi, so - li bili v j bližnjem kraljestvu tako občutljivi, ko smo i imeli mi slično nesrečo v vladarski hiši ?! i Bilo je gotovo narobe ! Jaz vsaj ne dvomim, da n jih vedenje po-! vodom smrii naše cesarice ni bilo tako pra-: vilno in taktno, kakor je sedaj naše. V znamenju enakopravnosti. Pišejo : nam : Minolo soboto sem odposlal v Senožeče neko svoto denarja. Tiskovina in naslov sta | bila slovenska. Na potrdilu je gospod uradnik zapisal namesto Senožeče — Senožeč, česar mu pa ne zamerjam. Kar me pa jezi, je to, da mi je poslal nemško-laško potrdilo ! Ker se je gospod uradnik gotovo zopet »nehote« pomotil in ker bi morda ne hotel verjeti, kar navajam tu, mu postrežem se št. potrdila, je katera 1637, kar bo menda dovolj za sedaj ! Se nekoliko pobirkov. Pišejo nam .-Dovolite mi, da o procesiji mi nole nedelje pri sv. Jakobu napišem še par pobirkov, ki naj pričajo kako kislo jabolko je bilo to za slavno zakristijo. Sami niso vedeli, kaj bi storili, da bi napravili zmešnjavo. Vse ljudstvo je mislilo, da pojde procesija po isti poti ! kakor lani, to je : naravnost od velikih cerkvenih vrat proti cesti. Ljudstvo se je tudi temu primerno zbiralo in tudi redarji so v označeni smeri delali prostor med množico. A glej, čim sta križ in prva zastava bila preko cerkvenega praga, smuk — so jo nosilci krenili za cerkev. Ljudstvo je kar osupnilo. Pa tudi na povratku ni šla procesija po oni glavni poti proti cerkvi, ampak po jedni stranskih. To je bil vzrok, da se vsa procesija niti razviti ni mogla — kakor je »Edinost« poročala resnici primerno —, ker je bila odmerjena pot veliko prekratka za toliko množico ljudi. Takih sredstev seje posluževala zakristija, da bi le Kolikor možno j skrčila to slavbost in da bi le kolikor možno manje laških oči bola naša krasna zastava. In kako nelepo in odurno so se vedli nekateri cerkovniki! Videlo se je tudi njim, kako jih tišči v grlu. I , J Jeden cerkovnikov je začel upiti nad; ljudmi — češ, da je vdobil takov ukaz —; j po italijanski : Alla pa rte signori ! AlJa parte ! j | Pari so šli namreč stisnjeni skupaj, potem pa so jih razganjali vsaksebi. Ker pa so bili to. sami Slovenci in mnogi niti umeli niso itali-j janščine, niso vedeli, kaj se hoče od njih in so menili celo, da jih hočejo poditi iz procesije. Tudi nekemu pol. oficijalu se je zdelo preveč to kričanje cerkovnikovo, zato ga je ! svaril. Cerkovnik pa se ni zmenil za to in je 1 le kričal dalje, da ima »ordiue d: comandare«. ! No, pred energijo oficijala je moral cerkovnik slednjič odnehati. To je bilo dobro, kajti sicer bi bilo prav lahko na vstal a kaka zmešnjava. Tega pa ne treba praviti, kaj da vse lahko na vstane iz take zmešnjave v toliki množici, kakor je bila zbrana okolo cerkve sv. Jakoba! Vse zvijače so torej poskušali, da bi provzročili zmešnjavo in da bi slavnost ne vspela. Veljala jim je parola : ali bodi ita-j talijansko, ali pa — pritlikavo. Ni jim ivspelo; hoteli so, da bi mi delali kisle obraze, 'a sedaj jih delajo oni. Sicer je po vsem prav tako: skupno s »Piccoiom« so spletkarili, j skupno s -»Piccoloiric naj delajo — kisle I obraze. Ne hodite po kostanj.....Pišejo j nam: Trst kaže, oziroma bo kazal bržkone j te dni lice, ki ne bo ugajalo marsikateremu j slovenskemu patrijotu. Pričakovali smo, — in temu tudi ne moremo prigovarjati — da laski podaniki odičijo okna zasebnih stanovanj s črnino; ali tla je tudi mej Sloveuci in Nemci takih — ; čudakov, nismo pričakovali nikdar, j Čujemo, da se že agitira tudi mej našimi, da bi na dan pogreba italijanskega j kralja zaprli svoje lokale. Mi smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo našince, naj ne hodijo v ogenj po kostanj za — druge. Da gre tu le za izraz sožalja, naj bi bilo. Saj bi od-• govarjalo to le plemenitosti človeške naravi. Ali, kakor so že razmere, ne more dvomiti nikdo, da je dotičnikorn, ki agi ti rajo, največ do — demonstracije, katere ost je na perja na proti obstojnim pogojem našega naroda, torej proti — nam ! Prosimo torej rojake, naj ne hodijo v ; žrjavico po kostanj — za druge! Oni drugi | bi imeli kostanj, naši brezpametneži pa — | opečene prste ! Iz sv. Križa nam pišejo: Na veliko I procesijo Matere Božje, ki se bo vršila v naši vasi v nedeljo predpoludne, prideta tudi j katoliško društvo iz Trsta in Salezijanska | godba. Svirala I>o tudi križka in morda tudi nabrežinska godba. Odhod vlaka, s katerim se bo vozilo omenjeno društvo, bo ob (i. uri ; zjutraj. Na cesti med Križem in Nabrežino i bo vsprejem s procesijo. Ob uri začne služba božja. V procesiji bo korakalo .'»<> 1 deklet v beli obleki. Z naših sodišč. Včeraj je bil na tukajšnjem deželnem sodišču 1'.Metni Josip M. iz Trsta zaradi hudodelstva javnega nasilstva po § 81 kaz. zak. obsojen v li tednov ječe. Samomor. Gospa Amalija Fano, soproga tuk. zdravnika dr. Viljelma Kano, se je včeraj popoludne usmrtila s tem, da se je z zdravniško lanceto ranila v prsi in v vrat. Vzrok samomoru je baje neozdravljiva bolezen. Dasi so skušali nemudoma pomagati, je bilo prepozno: čez pol ure je nesrečnica umrla. Nesreča se je zgodila v ulici Belvedere št. lo. Aretiranje. Vsled zahtevanja graškega deželnega sodišča je policijski nadzornik Schu-bert včeraj tukaj aretiral 21-letno Herinino Holl, katero dolže veče tatvine na škodo nekega trgovca v Gradcu. Najdeno. Na policijskem ravnateljstvu je shranjena zlata ura, katero je nekdo našel v ulici Mol ino grande. Dražbe premičnin. V sredo, dne ). avgusta ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: Zagata Marinella 4, pohištvo, ulica Giulia <*>2, pohištvo, ulica Stpiero nuovo 2 iu ulica Bar-riera vecchia 8, lončena posoda, papir in pohištvo, ulica Carpison ;~>, pohištvo, kočije in kovačijsko orodje, ulica Riborgo 4, oprema v v zalogi, vrtela in vozički. Vremenski vest u i k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj '2'J 'J., oh uri popoludue 27.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7~>S-0 — Danes plima ob 0.0 pred p. in ob 0.4t» pop.; oseka o'o ;").;")0 predpoludne in ol> t►.4-♦ popoludne. Velik izlet. Kakor nam poročajo, priredi »Tržaški Sokol« in pevski društvi »Slavas in »Kolo« dne 2. septembra t. 1. velik izlet v Devin. Izlet se bo vršil na enem Movdovih parni kov. Mej potoma bo svirala godba in bodo pevali obe društvi. V Devinu bo velika veselica. Vožnja tja iu nazaj, skupno z vstopnic«« na veselico bo stala samo SO nvč. — Ako ne bo kakih nepredvidjenih zaprek, obeta biti ta izlet nekaj posebnega v sedanjem poletnem času. Podrobnosti objavimo pozneje. Slovansko pevsko društvo vabi na veliko vrtno veselico, katero priredi o priliki desetletuice svojega obstanka v nedeljo dne o. avgusta li'00 ob o. uri p<>!>- okraše- nem vrtu šole sv. Cirila m Metoda pri sv. Jakobu (ul. Giuliani 2?S) s sledečim vspore-dom : l. G. Knobloch : »Sokolska*, godba. 2. 1?- Ipavec : »Domovini«, godba. .'». M. Krajša: »Društvena koračnica«, moški zbor. 4. A. Gerbec; »Na valovih sinje Adrije , valček po motivih nar. pesni, godba. •>. I>. Jenko: »Naprej«, koračnica, moški zbor. <>. N. Tuček: »Kovač v gozdu«, fantazija, godba. 7. Telovadba na drogu, izvajajo telovadci »Tržaškega Sokolae. S. Iv. pl. Zaje : »Zriujski Frankopan«, moški zbor s sprem-ljevanjem godbe. Majcen: »Slovenec sem , venec slov. nar. pesni, godba. 10. J. Vašak : »Slovan«, moški zbor. 11. N. Vogel: »Cigani«, godba. 12. Fr. S. Vilhar: »S Velebita t, moški zbor. 13. I meteljni ognji. 11. Volarič: »Slovenski svet«, moški zbor. lf>. N. Tuček: »Slava«, četvorka, godba 1<>. Umeteljni ognji. Svobodna zabava. — Na veselici bodo blagohotno sodelovali telovadci »Trž. Sokola«. Svirala bo popolna godba pod vodstvom gusp. kapelnika \Vaguerja. V žiga l bo krasne umeteljne ognje g. Zobec. Vstopnina 25 ne. Častiti p. n. podporni členi in otroci pod 10 let so vstopnine prosti. Mesto venca na krsto in v proslavo spomina gospe Line Pascoletto, soproge g. dra. Pascoletto, notarja v Ajdovščini, je daroval gospod dr. Miha Truden družbi sv. Cirila in Metoda svoto 25 kron. Hvala na tem rodoljubnem činu ! Za Ciril-Metodov dar so darovali gg. : Brinšek I. Trnovo 5 K, I. Žičkar Celje 5 K, A Požar, A. Štrukelj, H. Štrukelj, Milka Požar po 1 K (vsi v Trebčah), povodom krsta malega Dragca KodriČ so darovali z geslom: *da bi naš Dragec neumorno delal za našo sveto slovensko stvar od rojstva pa do smrti« sledeči gg. : S. Kušar 4 K, A. Možina 2 K, D. KodriČ 2 K, A. Železnik 1 K, I. Danev 1 K. I. Kodrič 00 st„ Terezija Kodrič 60 st., 1). Čok 60 st., Ljudmila Čok 20 st. : potom uprave lista »Edinost« prec. gosp. Julij Warto župnik 10 K, gospa Marija Trošt čisti dobiček na veselici v Bar-kovljah prodanih razglednic 1 K 4 st. (vsi v Trstu). Skupaj 37 K 04 st. Prej izkazanih 610 ,, 33 Vse vkup 647 „ 37 „ NB. Kakor je razvidno iz tu izkazane svote, odzvalo se je našemu pozivu precejšnje število rodoljubov, za kar naj jim bodi izrečena tu najtoplejša zahvala, vendar je še mnogo takih, ki se niso še odzvali ter vrnili nam nakaznic; prosimo torej, da to store čim preje, saj nam je dobro došel še tako mal darček. Načel ni št vo. Vesti iz ostale Primorske. X Osebna vest. Suplent v Kranju gosp. dr. Valentin Kušar je imenovan začasnim glavnim učiteljem na učiteljišču v Kopru. Vesti iz Kranjske- * O veliki.nesreči poroča » Narod «. Dne 28. t. m. so bili na nekem travniku pri Bukovju v postojinskem okraju na delu kosci in grabljevke. Ob dveh popoludne je nastala nevihta in delavci so hiteli pod neko drevo. Tu je udarila strela med nje ter je omamila vseh. Nesrečnikom na pomoč je pri-h i tel neki mož, ki je o oseb srečno priklical zopet k zavesti. Franjo Mohar, posestnik iz Bukovja, pa je obležal mrtev in je zapustil petero otrok. Tudi vsi drugi so bili več ali manj poškodovani, najbolj Anton Mohar, biat ubitega, ki je poškodovan na očeh. * Suš a i n p o m a ti j kanje v o d e vlada v veeih krajih postojinskega in logaškega okraja. Čudno je, da se o tem tlose-daj še pri nobenem vodovodu ni pokazalo pomanjkanje vode. Bati pa se je, da o nadaljni suši isto vendar nastopi. * K n e i p p o v o z d r a v i š c e v K a m-niku je letos jako dobro obiskano. Mej gosti je sosebno mnogo Hrvatov. Skupno število dosedanjih letošnjih gostov znaša 500 oseb. * Na Bled ti je bilo dosedaj \ letošnji sezoni kakih 1200 gostov. Statistika kaže, da se število gostov dosledno množi. ljetos je došlo na liled tudi Čehov. Reklama za blejsko letovišče je pa vsekako še mnogo premalo razvita po slovanskem svetu. * G r a d n j a dež. z a voda za g 1 tiho n e m e v Ljubljani je v olepševalnih zunanjih in notranjih delili napredovala toliko, da bo že 1. oktobra t. 1. otvorjen pouk gluhonemih. Otvoritev bo svečana. * L j u b l j a n s k a prosto v o l j n a p o-ž a r n a b r a m b a bo praznovala letos svojo 30-letnico ter priredi tem povodom meseca septembra veselico, katere se udeleže tudi vnanja gasilna društva. * M a h r o v a trgovska šola v Ljubljani je zaključila šolsko leto. V gre-mijalni trg. šoli je bilo 110 učencev, mej temi 84 Slovencev, v privatni trgovski šoli pa je bilo 111 gojencev, od keterih je bilo 2(J Slovencev, 37 Srbov, 14 Hrvatov, 22 Italijanov, 19 Nemcev, 1 Čeh, 1 Francoz in 1 Ttirk. Vesti iz Štajerske- — Streljanje proti toči na Štajerskem. Tekom poletja pridejo, kakor posnemamo iz »Slovenca«, na Spodnje Štajersko ti-le strokovnjaki vinogradništva in meteorologije : ravnatelj centralnega meteorološkega zavoda dr. Pernter z Dunaja, gornjeavstrij-ski deželni tajnik K. Tanzer, bavarski vladni svetnik Bermanu iz Monakovega in celo iz Tiflisa v Kavkazu pride ravnatelj carskih vinogradov, Jurij Gogol-Janovski. Neka Ion- i donska tvrdka, ki ima v Indiji nasade za čaj, ! katere večkrat pobije toča, dopoš'je tudi svo- j jega zastopnika. Vsi ti gospodje se bodo po-uče val i o vspehih streljanja proti toči. — Sokolska s l a v n o s t v Celju. Namestništvo v Gradcu je potrdilo odredbo celjskega magistrata in celjskega glavarstva, s katerima se je prepovedala za dan 15. avgusta naznanjena sokolska j slavnost, in proti kateri je »Celjski Sokol« ! vložil pritožbo. V območju mesta ta dan ni ; | smeti nositi ni društvene obleke, ni društve-! nih znakov ter se tudi zastale ne smejo raz-' obesiti. Nemčurstvo je zopet enkrat zmagalo in nemški oholosti in nasilstvu je zopet enkrat zadoščeno. Kako so že pisale »Deutsche Stimmen« ?! — U t o n i 1 a so pri sv. Urbanu pri Ptuju tri dekleta v dobi 12 do 15 let. Utopljenke so hčere posestnikov Murkota, Potokarja in • Bezijaka. i I --j Razne vesti. Pogorela je v Tentelevu jedna naj-' : večjih ruskih kemičuih to varen. Skoda znaša poldrugi milijon rubljev. Obletnica smrti kneza Bi^marcka. Po- ) vodom obletnice Bismarkove smrti se je vršila v mavzoleju v Friedrichsuh-e spominska svečanost. Govor je imel pastor Westphal. Navzoči so bili knez in kneginja Herbert Bismarck, bivši telesni zdravnik pokojnika in več povabljencev. Cesar Viljelm je dal položiti na krsto lovorov venec z belim trakom. Debrecinski škof Ferdinand Wolafka je dne 29. t. m. praznoval 25-letnico svojega mašnikovanja. O tej priliki je vsprejel jubi-lar mnogoštevilne deputacije, ki so mu prišle čestitat in mej drugim tudi odposlanstvo židov-, sko-verske občine, katero je vodil višji rabi-nar Viljelm Kraus. Kakor poroča »N. Fr. Presse« je škof najprisrčneje vsprejel to odposlanstvo ter je v svojem govoru ponavljal svoje stremljenje za mejsebojno ljubezen mej kristijani in izraeliti, kakor otroci enega nebeškega očeta. Rekel je, da bi hotel tudi z lastno krvjo braniti to sporazumljenje in ljubezen, ako bi se našle podle duše, ki bi je i hotele razdreti. Škof je iskreno poljubil rabi- j narja o vsprejemu in slovesu. ; } Brzojavna poročila. Istrski deželni zbor. KOPER 1. (K. B.) Manjšina ni došla. Zakonski načrti gledč premenitve §§ 31 in 32 občinskega reda, dalje zasnutje penzij-skega fonda za občinske uradnike in novi stavbiuski red za mesto Pulj so bili sprejeti v tretjem čitanju. Proračuni deželnega šolskega zaklada za leto 1900 v znesku 422.211 K potrebščin in jednakega pokritja, kakor tudi deželnega kulturnega zaklada z 37.700 kronami potrebščin in jednakega pokritja, so bili odobreni. Zakonski načrt glede uravna-uja pravnih razmer ljudskih učiteljev istrskih se je oo prvem čitanju izročil šolskemu odseku v proučenje in poročanje. Na dnevnem redu stoječe prošnje za podpore in druge prošnje so se na predlog dotičnega odseka rešile brez debate. Prihodnja seja bo jutri zjutraj. KOPER 1. (Priv.) Deželni glavar dr. j Carapitelli je otvori! današnjo sejo ob 9. uri in pol. Med vlogami je razven več prošenj za podpore in darove predlog posl. C a n-j c i a n i j a , da se odpravi vinska klavzula glede italijanskega vina. Ta predlog pride v prihodnji seji v razpravo. Sprejeli so mej drugim predlog glede prispevanja Istre k stroškom nastanjevanja vojske. Dovolili so nekoliko podpor, druge , prošnje odbili. Galerije so bile prazne. Umor kralja italijanskega. DUNAJ 31. m. m. (K. B.) Minister za I vnanje stvari, grof Golucho\vski, je poslal Visconti-Venosti iz Vittela sožalnico ter po istem kralju Viktoriju Emanuelu ; istotako italijanskemu poslaniku grofu Nigri. Ukazal je avstro-ogerskemu diplomatičnemu zastopniku v Rimu, da izrazi italijanskemu kabinetu sožalje naše skupne vlade. DUNAJ 31. m. m. (K. B.) Glasom »N. Wr. Tagbl.« je izjavil neki policijski agent, da je videl napadalca četrt ure pred napadom govoriti na licu mesta z neko mlado žensko. Bresci da je izpraševal več gospodov o kralju Humbertu in drugih visokih dostojanstvenikih. Govoril je francoski. Žensko, katero so videli z Brescijem, so aretirali v Milanu v ulici S. Pietro aH'Orto štev. 11. Piše se Cesara Ramella. PARIZ 31. m. m. (K. B.) Danes pred-poludne so otvorili mednarodni novinarski kongres. Shod je otvoril Viljelm Singer z govorom, v katerem je izrazil žalost na umoru kralja Humberta ter naglašal, da novinstvo zbližuje narode. PARIZ 31. m. m. (K. B.) Listi žigosajo soglasno atentat na kralja Humberta. VeČina njih prinaša tudi črtice iz življenja umorjenega kralja. BUDIMPEŠTA 31. m. m. (K. B.) Redarstveno ravnateljstvo izjavlja, da razširjena vest, č«š, da je napadalec Bressi živel dlje časa v Budimpešti, kjer tla je z Utieclieni-jem razširjeval anarhistične nauke, temelji na prazni kombinaciji brez vsake osnove. BEROLIN 31. m. m. (K. B.) »Wolff« javlja iz Rima: Cesar Viljelm je kralju Viktorju Emanuelu in kraljici Margeriti, ko je prispela tužna vest, izrazil svoje sožalje v toplih, presrčnih izrazih. LONDON 1. (K. B.) Zgornja, kakor tudi spodnja zbornica sta vsprejeli z ozirom na umor kralja Humberta adresi, ki ji je poslati kraljici. K poroki kralja Aleksandra. BELIGRAD 31. m. m. (K. B.) Tukajšnji ruski diplomatični zastopnik Manzurov je dobil nalog, da kakor priča zastopa ruskega carja na poroki kralja Aleksandra. Ustaja na Kitajskem. PARIZ 31. m. m. (K. B.) Minister za mornarico je prejel od Courrejollesa brzojavko iz Čifua z dne 26. t. m. : Tukaj se kažejo odločna znamenja pomirjenja: zlasti smo dobili cesarski edikt, v katerem izjavlja kitajska vlada, da ni odgovorna za sedanje razmere ; vsa njena dejanja da so šla za tem, da bi izpolnovala pogodbe nasproti tujcem in misijonom : tudi dandanes da ima iste namene. WASHINGTON 1. (K. B.) »Reuter« javlja : Polkovnik Caolidge, poveljnik amerikanskih čet v Tientsinu, brzojavlja : Dne 25. julija je došlo v Tientsin od dne 23. julija datirano pismo japonskega vojnega atašeja v Pekingu, v katerem vprašuje isti /. največim strahom, kdaj dojdejo rešilne Čete. Dalje pravi v pismu : »Od 13. smo bili neprestano noč in dan napadani. Branimo se s skrajnim naporom. Ako ne pridete tekom enega tedna, se skoro gotovo ne bomo mogli dalje vzdržati.« V pismu ni ni kakega govora o prenehanju sovražnosti. LONDON 1. (K. B.) Depeša od dne 27. julija, ki je preko Čifua došla tušem iz Tientsina, naznanja : Danes je prišel sem hitri sel /. depešami, datiranim: iz Pekinga dne 28. julija, ki prihajajo od poslanika Con-gerja, dalje oil zastopnikov Anglije, Japonske in Nemčije, kakor tudi od raznih privatnih ose'«. Iste potrjujejo vsa prejšnja poročila. Hitri sel je od svoje strani potrdil vesti o slabem stanju cest in o številu Kitajcev, ki se nahajajo poleg pota v {Peking. Neka Congerjeva nota na amerikanskega konzula se glasi : V zmislu dogovora se od dne 1(5. julija nič več ne strelja. Živil imamo za več tednov, a le malo streljiva. Če bi nas Kitajci -še nadalje obstreljali kakor doslej, tedaj se ne bi mogli dalje vzdržati in potem bi sledila moritev vseh. Upam, da se rešitev kmalo izvrši. Neko privatno poročilo brez datuma naznanja : Včeraj je prinesel sčl s parlamentarno zastavo angleškemu poslaniku Macdo-naldu noto generala Youga, v kateri vprašuje isti, da-li so pri volji, skleniti premirje. Macdo-n al d je odgovoril, da je k temu pripravljen pod pridržkom, da Kitajci nehajo streljati teine pridejo bližje k poslanstvu. Streljanje je sedaj ponehalo. Povsod vlada popolen mir. Živila obstoje iz riža in konjskega mesa. Velika nevarnost je v tem, da pridejo v Tientsinu premagani Kitajci v Peking. Amerikanci so v noči od 3. julija izvršili pogumen izpad ter so prizadeli Kitajcem teške izgube. Przojavka po kabelu generala Chatfee-ja iz Čifua z dne 30. julija naznanja, da se ondi govori, da v Taku-u namerjajo dne 31. julija odriniti proti Pekingu. Smrt vojvode Saksonsko - Koburske^a i u Crothaskega. LONDON 1. (K. B.) Izdano je vojno povelje, ki odrejuje, da imajo častniki povodom smrti Alfreda Saksonsko - Koburškega in Gothaškega od 2. avgusta do 13. novembra nositi znake žalosti. Trgovina in promet. Uvod v nauk o trgovini. I. občni del. T r e t i i oddelek, e. Proknristi in trgovinski pooblaščenci. P rok uri st je oseba, katero je pooblastil lastnik (principa!) trgovine, da vodi isto j v imenu lastnika ter podpisuje tvrd ko »per 1 procura«. Tako pooblastilo ima lahko več oseb skupaj (skupna, kolektivna prokura.) Prokura pooblaščuje dotičnika, da vrši vse mogoče sodne in izvensodne korake in pravna dejanja, ki so v zvezi z opravljanjem trgovinske obrti : ista nadomestuje vsako posebno (specijalno pooblastilo), ki bi bilo potrebno ;><> deželnih zakonih : kdor ima pro-kuro, sme sprejemati trgovske pomočnike in pooblaščence ter jih tudi odpuščati. Prokurist podpisuje tvrd ko tako, da pristavlja tvrdki dodatek, ki označuje prokuro, ter svoje ime n. pr. ppa. K. Stanojcvić (tvrdka lastnika). J. Zločestic (ime prokurista). Pri skupni prokuri morajo vsi prokuristi podpisa vati svoja imena zraven tvrdke s pri-stavkom »ppa.«, označujočitu prokuro. Tvrdko napiše eden ali drugi izmed prokuristov, ali pa rabijo v to svrho štampilje, n. pr. ppa. R. ' Oda vic & Co. G. Milic'. S. Volk. Podeljevanje prokure in nehanje iste treba p:ijaviti na trgovinskem sodišču radi upisa v trgovinski register. Prokura in brisanje iste se objavlja istotako v uradnem listu in po razglasilih, kakor upis ali izbris tvrdke. Trgovec pa lahko poveri tudi komu, ne da bi mu podelil prokuro, vodstvo vse trgovine (poslovodja, disponent) ali pa le vodstvo posamezne vrste opravil (n. pr. postavi koga za blagajnika). Dotično osebo imenujemo trgovinskega pooblaščenca ; pooblastilo istega obsega v »a opravila in vsa pravna dejanja, ki so navadno združena z vršenjem dotične obrti in z opravljanjem dotičnih poslov. Menjične obveznosti sprejemati, najemati posojila in voditi pravde pa sme tak pooblaščenec le v slučaju, ako se mu je še posebej podelila taka oblast. Sieer j a n 1 potreb; je posebnega pooblastila, kakor ga predpisujejo deželni zakoni, da bi mogel opravljati posle, katere obsega njegovo pooblastilo. (Pride šc.) — 11 Proti kašlju, m arlobolfl, Mpavosti, upadanju g\m, kataru itd. M zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje g Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- jj Dobivajo se v škatljieah v Preiidinijevi lekarni Jfl v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah H * 8C pohištva vsake vrste » 0 Alessandro Levi Minzi v Trstn. 8 w Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). W w Boeat Izbor t tapetarijab, zrcalih In W Q slikah. Ilustriran cenik gratis in frauko W A vsakemu na zahtevo. ij fi Cene brez konkurence. © w Predmeti stavijo se na brod ali žele- w Q znlco brez da bi se za to k^j zaračunao. Ci I^SFOBU VAL A! 1m i 1 PEPI KRAŠEVEC 1 pri cerK?i sv. Pstra (Piazja Rosario pod IjndsKo šolo) »v 2 priporoča svojo »v fl bogato zalogo raznovrstnega obu- JJ M vala za'gospode, gospe in otroke p 4 Poštne naročbe se izvrše v tistem dnevu, k 5 Odpošiljatev je poštnine prosta. t ■ Prevzema vsako delo na debelo in drobno P 2 ter izvršuje iste z največjo natanjČnostjo in t J točnostjo po konkurenčnih cenah. ^ fl Za mnogobrojne naročbe se priporoča P m Josip St&ntič j 4 če vi j. mojster ^ Velika zaloga soliinep plištva is tapecarij Viljeima Dalla Torre v Trstu Trg: Sau Giovanni list. 5. (hiša Dlana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srećo. Tim-obrtna rsiistrovana zadruga z neomejenim jamstvom. V GORICI, semenisksi ul. št. 1., I. 11:1 d str. -- Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki p. nalože za najmanj jedno leto po 5°/0, navadne po 4727o in vloge na Con to - cori-ent po 3.60°/o. Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentui davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 51ctno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.1 o°/0. Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.36(>. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih! od 9—12. dopoludne. IF Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo ts •1 iz Marne B. Fraper-ja t Pragi je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se preba vijanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša iu hladi. V pusicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. S varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-loženo varstveno znamko. Glavna zaloga: B. Fraper-ja c. in ii dvornega zalaptelja „pri črnem orliT Praga, Blalastran, <»gel Spornerjeve uiice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah : G. Luciani, E. Leitenburg, P P. Prendini, S. Šerravallo. A. Suttina. C. Zanetti. A. Praxmarer. Gmnibus k vsakemu vlaku. Kai Ie ABLUVIA ? Čitajte jutrajšnjo „Edinost". Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih antieipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. M. AITE Trgovina liiaiiifakturnega blaga Trst. — Via Nuova — Trst. vogal Via S. Lazzaro št. 8. Čast mi je javiti slavn. občinstvu in ceni. odje malcem. da sem prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za spomlad in poletje in sicer: črne iu barvane usovij. za moške obleke ; velik izbor snovi j za ženske kakor: saten, perkal. pike za obleke in bluze v lepih risanjih. Bogata zaloga raznovrstnega perda na meter, nadalje srajce, maje, ovrainiki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti: bele in barvana zagrinjala na meter in gotove. Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke. Naročbe za moške obleke po meri z največjo očnostjo in natančnostjo. Velik izbor blaga /a zastave ili narodnih trakov za dr« št vene znake. Vse po najnižjih cenah.. Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cen odjemalcev in «1 občinstva, beležim se najuljudnej M. Aite. F I L I J A L K A c. li uril m\i kredita zavofla za trjroviiio in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkaz 21'4°'0 30-dnevni odkaz 2U/0°/0 .»3 „ '»-mesečni -lU°L " ° 4 " : „ „ 21 « ! Bestanrant j(6tel SltŠak Kavarna Obed po 1 krono. — Večerja po 60 vin. Poleg abonementov jo podpisano ravnateljstvo uvedlo tudi izdajo blokov, veljavnih za željeno dol»o za obede po ceni ene krone. Vsak dan raznovrsten in obilen menil. Izborna bela vina i z slavnoznanih kleti prav. grofa Nikole Podrinskega v Zagrebu. Domače vino prve vrste iz Meje je vedno v veliki izbr-ri liter po 1 K. 20 vin, Dalmatinska najizbranejša vina v butiljah po vin. 40, 60 in 1 K. Opozarjajo se p. n. gospodje obiskovalci posebno na slovite marke Solinsko in Kastelanski Crljenak. Pristna Vodica iz Bakra, lastnega pridelka, po 2 K. butiljka. Plzensko pivo iz prve delniške pivovarne v Plznu po 64 vin. liter. RAVNATELJSTVO. Elegantne sobe od K 1.20 naprej. Velika dvorana za koncerte in gledališke predstave Električno razsvetljen vrt. Balincanje in Lawn-Tennis. Omnibus k vsakemu vlaku. po Zaloga likerjev v sodčih in buteljkah. Perhauc Jakob vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. K reme. Potočnik Fran irrr1!"0"'1!?11^? st. '2., toči istrsko, dalmatinsko in belo vipavsko vino ter Steinfehlsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. Rehar Peter vrstnega obuvala po naročbi. Pekarne in sladčlearue. H. Stibiel Piazzetta S. Giacoino št. 8 [Corso) filijalka uliea Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih shulčič v kosih in v škatljieah, finih biškotov, različnih li-kerj ev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan več~ krat pečen tin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naroČilu franko na doni in trgovcem v razprodajo. Jak. Perhauc ,ulk'a Stjidion't;.20' v kstrna in sladeicarna,. svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna Kavarne. Anton Šorli priporoča svoji kavarni »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. •OZ 30000C « 30- na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stroijo nove obrestne takse v krepost z dnem junija. 2«S. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih obiavah. Okrožni o d d e 1. v vredn. papirjih 2° n na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, Pešto. Brno, Lvov, Tropave, Reko kako v Zagreb, A rad, Bielitz, Gablonz. Gradec Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Reichenberg, Saaz in Solnograd. brez tro š kov. Kupnja in prodaja bitku 1°1>0 provizije. Inkaso vseli vrst pod najuraestnej&imi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma ua katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar. — inozemski bankovci itd. po pogodbi. XXXXXXXXXXXX)aCOC HERA PROMETHEUS & 3 K 1899 S g DELNIŠKO DRUŠTVO ZA AFNENI OGLJIK IN ACETILENSKI PLIN NA DUNAJD Izvršuje napeljave za razsvetljavo s plinom in acetilenskim plinom za zasebnike in mesta v kakoršnjih si bodi številih plamenov. JPBF"* Točno delo z jamčenjem za nepomankljiv učinek. ŠEST ZLATIH KOLAJN Zlata kolajna Berlin 1838 Zlata kolajna Budapest » » » 99 »s. Schiedam Haag * ^ Vratislava » » » Monakovo Izvršenih 2000 napeljav za zasebnike v vseli delili sveta. Centralne napeljave y delovanju s približno 15000 plamenov. Čistilni hi sušilni /.istem glasom privilegija nemškega cesarstva st. 9S.7G2 iu 10S.244, ki zadošča najstrožjim zahtevam, se je dejanski uporabil z najodličnejšiini uspehi. Apneni oslitc najprve vrste, Ki laja največ plina, se prodala po ugodnih cena!. Glavni zastopnik za Istro, GoriSkv), Trentinsko. Dalmacijo, Kranjsko. Italijansko, ter nngležko indijo EDVARD TURECK V TRSTU. Trgovci. Uliea Barriera vecchia St. IS prodaj al n ica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. >~a zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Fran Hitty in -letni mož zagotovi proti četrtletni zavarovalnini K. 6*42 zaostalim svojim K. lOOO-—, plačilno takoj po njegovi smrti ali pri doživetju 60. leta. Po petletnem plačevanju zmanjšuje se zavarovalnina za dividendo. Najugodnejši pogoji. Ves dobiček pripada členom. V poslednjih letih izplačano je bilo 10 odstotkov zavarovalnine. Izplačana dividenda..................K 716.541.28 Reserve in fondi....................K 20,579.494*88 Dosedanja izplačila ..................K 62,922.943*86 Pojasnila in tarife radovoljno pošilja generalno ravnateljstvo banke „Slavije" v pragi na HavliČkovem trgu, kakor tudi nje generalni zaatop v Ljubljani. C. Kr. priYiiižiraai Kroji M mim *°!t. krojiti BEartin Poveraj v Gorici na Travn-ku št. 2n, ima izborno zalogo vsakovrste blaga z:i obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vSe po najnovejši modi. Voščeno svece. j K0D3Č svečar v Gorici ulica .'■jv. Antona K št. 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelne^a voska. Za pristnost jamči s 2lXR) k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu. X K * n n K n n n n "I K n n n n n te i Sch u h ol> er-theib tvorni- Tovarna nadplaiov Ško zalogo usuja in podplatov, vse potrebščine za čevlarje, sedlarje, knjigoveze, itd. ter glavno zaloge voščila (biksa) družbe Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ima trvdka Ivan Drufovka Gorica Travnik f> Filialki v Komnu in Sežani. Ceniki zastonj in franeo naročila točna. Dr. Gustav Gregorin, odvetnik, via Molino piccolo 3. II. | ^prejme v svojo pisarno pisarniškega vežbenika.