Poštnina plačana v got«vi»;.
Naročnina %
maša letno 30 Din, polletne 15 Die, - za inozemstva letno 60 Din.
Posamezna itev. i Din
UREDNIŠTVO"—™UPRA VA : pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8.
Šisv. rač. poštne bran. 12.54S
esitala vsa Ne» nedelje IV. LETO
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 601 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 12 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Stokopisl se ne vratalo
Murska Sobota, 17. februarfia 1935.
ŠTEV. 7
Narodna skupščina razpuščena.
Nove volitve bodo 5. maja.
V	sredo, dne 6 februarja je bi! objavljen naslednji ukaz:
V	imenu Nj. Vel. kralja Petra II. po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije, so kraljevi namestniki na predlog notranjega ministra in po zaslišanju ministrskega sveta na osnovi žlena 32. ustave in §§l.in2. zakona o volitvah narodnih poslancev za Narodno skupščino sklenili in odločsjo:
Narodna skupščina, izvoljena dne 8. novembra 1931, se razpušča.
Volitve narodnih poslancev za štiriletno skupščinsko dobo (po členu 54. ustave) bodo v vsej kraljevini v nedeljo, dne 5. maja 1935 po določilih zakona o volitvah narodnih poslancev za Narodno skupščino.
Narodna skupščina, izvoljena dne č. trtajs. 4935, ss sestane k izrednemu zasedanju na dan 3. junija 1935.
Notranji minister naj izvede ta ukaz
Pavle, 1. r.
Dr. Radenko Stankovič, L r. Dr. Ivo Perovič, 1. r. Minister za notranje zadeve Velja Popovi č.
Sledijo podpisi vseh ministrov. Poslancev bo 370
Volitev narodnih poslancev, razpisane za 5 maj t. 1., se bodo vršile na osnovi volilnega zakona z dne 10. septembra 1931, spremenjenega in dopolnjenega z volilnim zakonom z dne 24. marca 1933.
S tem novim zakonom se je število poslancev povišalo od dosedanjih 305 na okroglo 370 poslancev. Od tega se 368 poslancev voli po mestih, odnosno srezih, k njim pa pridejo še nosilci onih državnih kandidatnih list, ki bodo dobile nad 50.000 glaso?. Poslancev bo torej toliko nad 368, kolikor bo takih državnih kandidatnih list.
Vsako mesto, ki je sedež bano vine, vsak srez in vsako mesto, ki ima nad 100 000 prebivalcev, tudi če ni sedež banovine, voli v načelu po enega ooslanca. Le šest večjih srezov med njimi iz naše banovine Maribor levi breg in Ljubijana-okolica. voli po dva poslanca. Razen tega voli Beograd z Zemunom in Pančevorn 5 poslancev, Zagreb 4, mesti Ljubljana in Sarajevo pa po dva.
36 volilnih okrožij
Vsa država je razdeljena na 36 volilnih okrožij, dravska banovina na dve. Volilno okrožje št. 1 obsega bivšo mariborsko oblast in ima 15 poslancev ; volilno okrožje št. 2 ob-sega bivšo ljubljansko oblast in ima 14 poslancev.
Savska banovina ima volilna okrožja št. 3 do 9 s skupaj 75 poslanci, vrbaska banovina okrožji št. 10 in 11 s skupaj 25 poslanci, primorska banovina okrožji št. 12 in 13 s skupaj 24 poslanci, drinska banovina okrožja št. 14 do 17 s skupaj 39 poslanci, zetska banovina okrožja št. 18 do 27 s skupaj 33 poslanci, dunav-ska banovina okrožja št. 22 do 27 s skupaj 52 poslanci, moravska banovina okrožja št. 28 do 31 s skupaj 41 poslanci in vardarska banovina št. 32 do 35 s skupaj 45 poslanci ter končno Beograd s 5 poslanci.
Kandidatne liste.
Volitve se vrše po državnih kandidatnih listah. Tako listo mora podpisati najmanj po 30 volilcev iz naj*, manj polovice srezov v državi, raz-' deljenih na najmanj šest banovin. Kandidatna lista mora vsebovati nosilce ter kandidate in namestnike za
vse sreze v državi. Ista oseba lahko kandidira največ v treh srezih in to kot kandidat v dveh srezih, v tretjem kot namestnik, ali kot kandidat v enem srezu in v dveh kot namestnik, ali kot namestnik v treh srezih.
Kandidati in namestniki morajo državni kandidatni listi priložiti pismeno izjavo, ki se glasi: „Podpisani N N. izjavljam, da pristajem na to kandidaturo in se zavezujem, da bom v svojem političnem delovanju varoval državno celoto, delal za narodno edinstvo tn da ne bom pristopil k verskim, plemenskim ali pokrajinskim strankarsko-političnim družbam." Pridržki k rej izjavi niso dovoljeni.
V istem srezu, odnesno mestu je lahko na isti državni kandidatni listi tudi več kandidatov. Na državni list? mora kandidirati le kandidat, na katerega je pristal nosilec liste. Lista se predloži v potrdilo kasacijskemu sodišču v Beogradu.
f^zglčd po svetu
Pogajanja s sosedo. Med Ju ; goslavijo In Avstrijo se vodijo pogajanja za uvoz 5000 vagonov jugoslovanske pšenice v Avstrijo po prefe-rencijalni carini 8 zlatih kron. Jugo slavija bi s kompenzacijo dovolila Avstriji olajšave za nekatere avstrijske izdelke.
Skrb za tnala stanovanja.
Nemčija skrbi za mala stanovanja. Nemška vlada je dala do sedaj nemškim hišnim posestnikom za popravo svojih hiš iz za preureditev velikih in ne oddanih stanovanj v mala stanovanja nad 600 mil. raark. Vsa ta dela bodo veljala okoli 3 miijarde mark. S tem denarjem bo napravljenih 170 000 novih malih stanovanj.
Dober pojav. Dr. Maček bo nosilec državne liste, ki jo bodo sestavili bivši člani Davidovičove demokratske stranke, srbski zemljoradniki in hrvatski radičevcl. Tako poroča Havasov dopisnik iz Beograda.
Narodna stranka. Odbor Jugo-slovenske narod, stranke je sklenil, da nastopi pri volitvah samostojno. Nosilec državne liste bo dr. Hodžar.
Odmev o razpustu skupščine v inozemstvu. Avstrijski „Wiener Zeitung" komentira razpust skupščine ter pravi, da je namera gospoda Jev-tiča, da vodi miroljubno politiko ne samo na zunaj, temveč tudi na znotraj. Zato povdarja zlasti gospodarska vprašanja, da tako ublaži notrajna politična nasprotstva.
Politična borba n» Madjar-skem. Med Ekartom in GömböSem se vodi vedno bolj ostra borba zaradi nadalnje smeri madžarske zunajne politike. Tudi Betlehem ni zadovoljen
s sedanjo madžarsko zunajno politiko in zahteva zbližanje z zapadnimi velesilami. Avdijencije pri Hortiju so zaradi teh nesoglasij v madžarski politiki vedno bolj pogoste in množe se glasovi o skorajšnjem padcu Gömbö-ševe vlade.
Nemčija in vzhodni pakt. Nemčija se ne nepriključi vshodnem paktu Pri podunavskem paktu bi Nemčija sodelovala, če se zlasti Italija obveže, da se v notrajne razmere drugih držav ne bo vmeševala- K le tajskemu sporazumu bi pristopila Nemčija le pod pogojem popolne enakopravnosti v letalstvu s Francijo. Za povratek v Društvo narodov bi se morali spremeniti nekateri štatuti. — Pred nekaj dnevi je nemški minister za propagando Goebbels napovedal skorajšnji pohod Nemčije na vzhod in jugozapad : Memel in Avstrija. Nobena sila, je izjavil, ne bo preprečila nemških pravičnih zahtev, ker v Evropi je možna samo ena nemška država. Nemci so pripravljen! tudi na borbo, če bi hotel kdo drugi zasesti Avstrijo.
Vojna med Abesinijo in Italijo ? Italija je radi incidentov v abe-sinsko—somalijskem predelu mobilizirala 19. in 29. divizijo, ki sta zdaj pod zastavami. Abesinija stoji pred italjanskim ultimatom. Britanski poslanik, ki je bil večkrat gost pri abe-sinskem cesarju, priporoča abesinski vladi zmernost. Italjani so se odločili napraviti konec sedanjim razmeram z obsežno vojaško operacijo. Tudi mi bi jim radi priporočali zmernost, ki je ravno pri njih zelo potrebna.
V Avstriji se bojijo novega udarca od strani narodnih socijalistov.
Njabolj razburjeni so na Dunaju, ker so našli bombo, izpostavljeno pred javnim poslopjem. Tudi komunisti in socijalisti so začeli zopet z močno propagando. Oblasti so zaprle že preko 20 ljudi. Mnoge hišne preiskave so odkrile veliko množino protidržavnih letakov. Izgleda, da je vse to v zvezi s strahom, da bi socijalisti in komunisti proslavili obletnico lanskih krvavih dogodkov z novo nasilno akcijo. — V Insbrucku so obsodili na smrt na vešalih Maksa Milda in njegovo gospodinjo Hldegardo Gròssi, ker sta pripravljala bombni atentat. To je prvi primer, da je v Avstriji obsojena ženska na smrt.
Na Angleškem se že več časa pojavljajo zahteve po povečanju zračnega brodovja. Anglija naj bi dobila vsaj tekom dveh let največjo zračno silo, kar zahteva njen poseben položaj za sigurno obrambo svojih interesov. Angleži imajo tudi vedno več skrbi za svoje tibomorske posesti, kjer se Japonska bolj in bolj utrjuje. Japonska je v zadnjem času pokupila polno trgovskih in vojnih ladij, kar je angleški strah še povečalo. Zato se sedaj Angleži trudijo, da bi ohranili v Evropi mir ter bi imeli s tem proste roke na vzhodu.
Strahotne številke. Pomožni odbor za lajšanje bede v Ženevi je izdal poročilo za 1. 1933. V tem letu je umrlo za lakoto na vsem svetu 2,300 000 ljudi. Skoraj en miljon ljudi pa se je radi bede samo usmrtilo. V istem času pa so uničili radi slabe trgovine 568 000 vagonov pšenice, 144.000 vagonov riža, 267.000 vreč kave in 2 500.000 kg sladkorju. S temi živili bi se lahko ohranilo pri življenju vsaj 1,540 009 ljudi.
Med Ameriko in Rusijo so se prijateSjski odnošaji precej ohladili.
Ko so svoječasno sklepali trgovski dogovor, je obljubil ruski poslanik, da bo Rusija plačala Ameriki tudi carske dolgove. Vse to pa je bila samo premišljena taktika, kajti sedaj noče več sovjetska vlada o tem nič slišati. Poleg tega pa se je v Ameriki začela širiti boljševiška propaganda. Zgrabili so baje več vohunov, ki so bili plačani z ruskim denarjem. Amerika je že odpoklicala iz Moskve vojaškega in pomorskega atašeja ter generalnega konzula, ker nimajo v Rusiji več kaj iskati.
Proti podjetju Bat'a. V Beogradu so pred dnevi zborovali zastopniki naše čevljarske in usnjarske obrti; zbrani so bili zastopniki iz vseh krajev Jugoslavije. Na zborovanju se je
Po končani vojski je otvoril v Ljubljani odvetniško pisarno. Ne borno popisovali vsega, kar je dobrega sto ril in s čim se je pečal, le to moremo pribiti, da je bil član Narodnega sveta v Ljubljani in je zasedal taka mesta, ki so bila najodgovornejša.
Glavno svoje delo pa je posvetil borbi za Primőrje. Kot takega borca za to ozemlje ga najdemo še sedaj.
Od leta 1924. je bil župan naše slovenske prestolice. In to ni malo, zlasti ne v današnjih razmerah, ko je težko vsem ugoditi.
Od našega norega bana mnogo pričakujemo. Pričakujemo vse one simpatije, kakor nam jih izkazal njegov prednik. Še posebej pa pričakujemo od obmejnega borca podpore mi Prekmnrci, ki tvorimo enako utrdbo proti naši sosedi.
Dne 10. februarja je sprejel novega bana g. predsednik vlade v Beogradu in ga zaprisegel.
Objava.
Naznanjamo cenj. občinstvu, da smo vsled družinskih razmer sklenili, našo trgovino s 14. februarjem 1935 likvidirati.
Pri tej priliki se najiskreneje zahvaljujemo vsem našim cenj. odjemalcem za napram nas do-sedaj izkazano naklonjenost.
Murska Sobota, 14. 2. 1935.
A. FÜRST IN SIN,
v likvidaciji.
Novi gospodarski ukrepi vlade.
Vlada gospoda Jevt.ča se je lotila reševanja gospodarskih vprašanj. Napake, ki so se doslej godile, zlasti one v davčni službi, je potrebno odpraviti. Da se bo to zgodilo, je že velikega pomena izjava vlade, da hoče sodelovati z gospodarskimi organizacijami. Nova kreditna politika pri Narodni banki, znižanje obrestne mere, koncentracija državnih denarnih zavodov, so koraki, ki obetajo naši javnosti mnogo dobrega, zlasti za norma lizacijo razmer na našem denarnem trgu. Posledica tega je bil dvig tečaju naših državnih papirjev. Poleg tega je izdala vlada uredbo u javnih delih, ki bodo zboljšala gospodarsko življenje. Kakor je izjavil finančni minister no-
vinarjem, bo vlada s polnim razmahom izvajala svoj gospodarskiprogram. Izdani sta žè bili dve uredbi o znižanju zemljiškega davka, kar bo olajšalo položaj našega kmeta. Črta se § 1 Zakona o izpreroembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih x dne 25. 3. 1932, ker se je izkazal kot škodljiv. Ker so cene kmetijskih pridelkov padle, je potrebno, da se tudi v letu 1935. ohrani izjemoma nižja stopnja osnovne zemljarine namesto 12% od katasterskega čistega dohodka ie 10% kar pa še ne zadostuje. Od katasterskega čistega dohodka se bo računala osnova dohodka za njive in vinograde z vrednostjo, znižano za 20% Na ta način je katastrski dohodek znižan za eno 1/5
Da se obnovi narodno gospodarstvo, se pooblaščata gradbeni in prometni minister, da pričneta z javnimi deli. Gradbeni minister naj zgradi velike ceste z zvezo gospodarskih središč s Primorjem, prometni minister pa naj spopolni železniške proge in zgradi nove, da se zveže tudi tiste kraje, ki so bili doslej brez železniške zveze.
Za financiranje teh gradenj, določenih v členu I te uredbe, izda finančni minister v dveh letih eno miljardo dinarjev srednje ročne dr žavne obveznice z določeno obrestno mero z rokom od 5 do 10 let.
Volilne kombinacije.
Kakor poroča »Politika" lahko z gotovostjo računamo, da bo nastopila vlada pri volitvah s samostojno listo, katere nosilec bi bil ministerski predsednik Je vtič.
Na drugi strani se pripravlja enotni blok, vsaj tako pravijo, med Dr. Korošcem in nekdanjimi radikali.
Krvav zločin v Nunski grabi
pri Ljutomeru.
V Nunski grabi pri Ljutomeru se je izvršil dne 11. febr. krvav zločin, katerega žrtvi sta postala 56 letni pos. Jakob Vrhovnik in njegova žena Neža. Našli so ju poleg iistnjaka, oba krvava. Jakob je ležal pod snegom mrtev, ženo pa so prepeljali v Preseko, kjer se bori s smrtjo.
Snežni viharji v naši državi.
Kakor poročajo listi, je zavladal po celi državi hud mraz. 11. februarja ie kazal toplomer v Prekmurju 16° C. Poleg mraza pa divjajo ponekod tudi snežni zameti, ki so prekinili železniški promet. Tako je prekinjen železniški promet na progi Paračin-Vir in Goštivar-Ohrid. Ustavljen je tudi promet med postajama Gračac in Knin na progi Ogu-lin—Split.
Benciska eksplozija v Gor. Radgoni.
G. Stanko Semenič je imel v garaži v popravilu tovorni avto, kjer
razvila živahna debata. Končno so zborovalci sprejeli resolucijo, ki prod vlado, naj vzame v pretres položaj naših obrtnikov in naj onemogoči Bat'i delovanje ter prizna prednost sinovom domače zemlje.
V Goričanah pri Škofji Loki se je pretečeni teden zgodila nesreča. Neka tvrdka gradi tam velik most iz betona. Ko pa so odstranjevali leseno ogrodje, se je veliki lok nenadoma zrušil. Pri nesreči so bile 4 osebe ranjene. Pravega vzroka nesreče še niso našli, vendar menijo strokovnjaki, da je vzrok nekvalificirano nadzorstvo pri gradnji.
Imenovanje pri Narodni ban ki. Za guvernerja narodne banke je imenovan dr. Milan Radosavljevič, glavni tajnik beograjske borze, kateri velja kot izvrsten poznavalec valutnih in kreditnih vprašanj in je znan kot intimen sodelavec sedajnega finančnega ministra dr. Stojadinovica.
Dr. Dinko Puc,
novi ban dravske banovine.
V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. je bil z ukazom kraljevih namestnikov imenovan za bana dravske banovine dr. Dinko Puc, župan ljubljanski.
Ker je postal Dr. Marušič Drago minister za socijalno politiko in narodno zdravje, je ostalo mesto bana dravske banovine prazno. To mesto je poverilo Veličanstvo dr. Dinko Pucu.
Dr. Marušič Drago, mež velikega obzorja in poln dela za malega človeka, zlasti za Prekmurca, ali „najmlajšega Benjamina," kakor nas je sam imenoval. Njegovih simpatij smo bili vedno deležni, pravtako njegove pomoči. Malokatera prošnja je bila iz njegovega najvišjega državnega položaja zavrnjena.
To je bil dostojanstvenik, človek in prijatelj vsem, ki so ljubili domovino.
Novi ban je Ljubljančan. Rodil se je leta 1879. Po končani gimnaziji, je šel študirat pravo. Kot doktor prava, je bil promoviran na Dunaju. Po končanih študijah je šel v Gorico za koncipijenta. Tu se je vrgel z vso silo na narodno delo. Danes, ko to pišemo, ga vidimo pred seboj v tisti mladeniški dobi, ko je hodil od veselice do veselice in vži-gal s temperamentnim govorom v Primorju in obmejnih krajih ogenj za slovansko stvar.
sok3 in dom
O vzgoji.
(Nadaljevanje.)
7. Talentov pravzaprav običajno ni, kajti do genialnih rezultatov pridejo samo pridni in marljivi ljudje. Pravijo da je v najgenialnejšem človeku le 2% posebne nadarjenosti, 98% pa marljivosti. Ako pa je treba le marljivosti in vaje, potem je prilično vseeno, na čem si urimo duha, dobro je, če to moremo uporabiti tudi v praktičnem življenju, vendar rabimo za vežbanje duha tudi takih predmetov, ki jih pozneje v življenju ne bomo rabili, enako, kakor se uri telo vadeč na telovadnem orodju v telovadnici, da je gibčen v naravi, kjer
pač nikjer ne najdemo telovadnega orodja.
8.	Delovna šola hoče ravno uriti in bistriti duha s tem, da učenec sam sodeluje in ne uči vsega na pamet, kakor je enako poučeval že v starem veku modrijan Sokrates. Tudi v šoli mora otrok uživati predmete in se mu ne sme uživanje kratiti, čeprav je v šoli to res težko doseči. Lepoto celotne snovi mora pa zajeti učenec v miru domačoga zatišja, v okolju, ki mu poglobitev v umetnino omogoča, kakor je zahteval nekoč Machiavelli, da je treba pesnike čitati v svečanem oblačilu, ko se ti duša zbere kakor k moliti.
9.	Ne radi predpisov in zahtev šole in učitelja se mora učenec toliko
učiti, marveč radi vedno večjih zahtev, ki jih stavi življenje. Učenec stavi take zahteve radi svojega napredka v življenju danes, ko živimo stoletje otroka.
10. Dober učitelj stremi za najboljšim, se vedno izpopolnjuje, da bi dosegel kar največje uspehe, je umetnik, ki hoče k popolnosti, a je nikoli doseči ne more, ker najvišja umetnost ni dosegljiva, kajti Bog je pokazal umetniku ideal, poti do tja mu pa ni razkril. Največja učitelja otroku pa sta oče in mati, kajti poleg učiteljevih službenih dolžnosti za vzgojo otrok imata še človeške : Njima v srce je Bog usadil največjo ljubezen do otrok, dal jima je pravice, s pravica-
je nadomeščal šofer Stanek neke dele Ker je huda zima, je grel olje v majhni železni peči. V garaži se je nahajalo poleg avtomobila in goreče peči tudi 250 litrov bencina. Ko se je vrnil od večerje v garažo, je iz peči dvignil ogenj in povzročil eksplozijo] Šofer je bil takoj kot goreča bakija. Odpeljali so ga v bolnico, kjer se bori s smrtjo.
Nove lokomotive na progi Zagreb—Varaždin.
Kakor poročajo, bodo stopile v promet na progi Zagreb—Varaždim nove lokomotive, ki bodo precej skrajšale potovanje. Poskušnje so dokazale, da se bode pridobilo na časi« na tej progi z novimi lokomotivami za celi 2 uri. Radi ostalih zvez bo treba čakati na udobnejšo vožnjo izi Čakovca v Zagreb do 15. maja.
V boju proti tuberkulozi.
Statistika izkazuje, da je v Mariboru umrlo v času od 1. januarja 1929 do konca 1933. leta 330 oseb na sušici. Med temi ie bilo 47 otrok do 10 let starih, 33 mladeničev v starosti 20 let, 86 v starosti 30 let^ 43 do 40. 49 v starosti 50 let, 29 v starosti 60 let, 24 v starosti 70 let in 9 oseb preko 70 let. Največ od teh jetičnih je pripadalo delavskemu sloju. Fond Protituberkulozne lige je znašal ob koncu januarja 152 875 Din.
Našička delniška družba oškodovala našo državo za ogromne zneske.
Ta delniška družba, ki ima svojo centralo v Ženevi in predstavlja največjo lesno podjetje v Evropi ter dela s kapitalom raznih držav, Ima * jtr«| goslaviji glavni del svojih žag, goz-| dov in tvornic. Njene tvornice in žagel predstavljajo samo v Jugoslaviji vrednost 1.5 miljarde dinarjev. Proti tej družbi se je uvedlo sodno postopanje, ker so njeni funkcijonarji oškodovali našo državo za ogromno vsoto.
Posebni vlak za zasebnika.
Dne 11. febr. se je zgodil pri direkciji drž. železnic v Ljubljani prvič primer, da si je zasebnik naročil poseben vlak. Posestnik Janez Martinčič iz Cerknice je hudo obolel. Po zdravnikovem nasvetu bi se moral bolnik takoj odpraviti v Ljubljano k operaciji.
Ko so pripeljali bolnika na postajo v Rakek, je vlak že odpihal. Raditega je Martinčič naročil poseben vlak, obstoječ iz lokomotive in enega vagona I. razreda. Med vožnjo! pa so popustile bolečine. V bolnici so ugotovili, da operacija ni potrebna. Za posebni vlak bo moral plačati 5 do 7000 Din.
mi pa tudi dolžnosti. Zato, dobri starši,
ne smatrajte svojih otrok za ma^ like, ki jim morate služiti,
ne za lutke, s katerimi se smete igrati,
ne za automate, ki jih moreteJ poljubno navijati,
ne za angelje, ki imajo zgoljl
vrline,
.
ne za grešnike, nad katerimi lah-J ko stresate svojo jezo,
ne za luksuz, ki le stane, marvečl za majhne ljudi, ki jim morate biti zvezda vodnica k dobremu in
za sobojevnike, ki vam naj ostanejo zvesti tovariši in prijatelji za vse življenje.	(Konec)

Doneče
-	Proračun občine M. Sobota.
finski odbor je na svoji seji dne 6br. sklepal o proračunu za leto 5/36. Pri sestavi proračuna je upo-al današnje gospodarske razmere baterjelno stanje davkoplačevalcev, ibni izdatki so preliminirani na K)0 Din, za osebno in imovinsko lost 32 400 Din, za osobje gradič stroke 26 400, za kmet. in'zivi-bjo 14900, za narodno zdravje 0, za obč. gospodarstvo 14 600, ebni izdatki 9.400, materj. izdatki 150, za sresko načelstvo, policijo, ilstvo, javno razsvetljavo i. t. d. $40, za narodno prosveto 177.346, Ipore dobrodelnim društvom 7 900, dbena stroka 85 500, prispevek za etijstvo 3.430, za živinorejo 8 000, narodno zdravje, zdravila, cepivo d. 16 000 za soc. skrbstvo 43 450, industrijo, trgovino in obrt (trg. in Ina šola) 12.500, za obč. gospostvo 19.500, in za ostale stroške B56 Din. Skupni materjelni izdatki tedaj preračunjeni na 562 602 Din, ibni pa na 165.300 Din, kar znaša [.902 Din. Dohodki: obč. doklade, Se, trošarina se krijejo z izdatki, klade na vse državne neposredne ?ke so 59%-
-	Napredovanja. Dr. Pečan Jože, }i pristav pri Zdravstvenem domu Murski Soboti, je pomaknjen v jo položajno skupino. V višjo po-ajno skupino je tudi pomaknjen g. tar, ckoHoin na banovinski kmetij-Í šoli v Rakičanu. Čestitamo 1
-	Občni zbor SK Mure se vrši 6 26. februarja 1935. ob 20. uri bovi sobi (posebna soba gost. rk). Vabilo in dnevni red jo bilo javljeno v prejšnji številki Murske h}ine.
-	Pred aitar sta stopila. Poročil je dne H. februarja v Ljubljani g. iáid Justin, prof. na tukajšnji real, nnaziji s profesorico gdč. Tejkalovo, Murski Soboti. Obilo sreče I
-	Društvo Soča bo imela občni )r v soboto, dne 23. februarja ob uri v prostorih g. Flisarja. Pridite Inoštevilno! — Društvo je poslalo »emu banu sledečo brzojavko : Nabu borcu za jugoslovensko manj-io čestita ob imenovanju društvo oča".
U Svečana razdelitev diplom in Isega absolventov samarjanske-
, tečaja. Dne 17. II. 1935 ob 11. v veliki dvorani Sckolskega doma Murski Soboti se bo vršila svečana [delitev diplom in prisega absol-itov samarijanskega tečaja sreskega bora društva Rdečega križa v Mur-Í Soboti.
i- Prosvetno-dramatski tečaj v kolskem domu nadaljuje s preda-nji v soboto zvečer ob 8. uri in v deljo dopoldne ob 9. uri.
-	Naše sezonsko delavstvo. Že hmskem letu smo posvetili več član-v našemu sezonskemu delavstvu, ki pušča Prekmurje v najlepših mese
i v letu z namenom, da se povrne ! zimo z denarjem, katerega tako ino potrebuje. Ako pogledamo to iavstvo, vidimo, da je iskalo po feoslaviji zaslužka v letu 1934 okoli 00 delavcev, kateri so končno našli
zaposlitev v Belju, v Donj. Miholjcu, Čoki i. t. d. Toda zaslužek teh ljudi je naravnost krvav. Delajo od ranega jutra do pozneea večera in zaslužijo dnevno 7-10 Din V inozemstvu se tudi mnogo več brigajo za zdravje svojih delavcev. Tam vživajo delavci brezplačno zdravljenje, pri nas traja tako zdravljenje le 8 dni. Potrebna bo zaščita našega delavstva ne samo v tujini, ampak tudi domai
—	Lutkovna prireditev. Kakor smo ooročali v zadnji št. Murske Krajine, bo Lutkovni odsek uprizoril v nedeljo, 17. febr. ob 3. uri čarobno igro, pri kateri sodeluje mladinski orkester.
Šola in dom. Iz ustanovnega občnega zbora društva Šola in dom, odposlana brzojavka Kralj, namestniku, v kateri je bila izražena udanost in prošnja za otvoritev višjih razredov na drž. real, gimnaziji, je minister dvora, g. Milan Antic, odgovoril: Po nalogu kraljevskih namestnikov mi je čast izraziti zahvalo za poslane pozdrave iz ustanovne skupščine.
—	Stavite v loterijo in — za-denete. Kolika radosti In če ne za denete, kar se največkrat zgodi? Kaj potem ? Razočaranje in jeza. Prihra nite si raje srd in ne igrajte se s srečo! Tudi pri perilu ne. Preizkušeno Zlatorog-ovo milo Vas nikdar nc bo razočaralo. Pri njem je treba, da ostanete. Zlatorog-ovo milo je splošno priljubljeno radi svoje velike čistilne moči in radi svoje izdatnosti. Resnica je, kar trdi ljudski glas : „Le Zlatorog milo da belo perilo !" Priporočamo ga tudi mi !
- Martjanci. Od banske uprave "Jtnar . 'ODekars'ki kUria£ 4
dovoljeni pletarski	gíl ^nav. ključavn, 1 Wepan 1
čel 2. 1. 1935, bo 17.2. 1935 slovesno , . • , » 9 „,uatu
—	Kaj se vse doživi. 66 letni Mencinger Janez iz Večeslavsc se je tako vinjen vračal domov, da je nehoté zašel v hišo Mencinger Karola. Slednji, ki je baš takrat od nekod dospel domov, je začel po Janezu z debelo palico neusmiljeno mlatiti, tako, da mu je zadal 2 globoki rani na čelu. Mencinger Janez si bo ta gostoljubni obisk dobro zapomnil, saj mu je prinesel razen ran po glavi tudi znatne podpludbe po celem telesu.
—	Tudi v dobrem zakonu prepir. V bližnji vasi je prišlo med obema zakoncema, ki živita skoraj vedno v lepi harmoniji, do malenkostnega pre pira, v katerem je hotela pač, kakor je ža navada, imeti zadnjo besedo žena. Ker se je pa mož zavedal izreka: „Baba v kot, mož je gospod", je v jezi zagnal skledo v ženo, ki ji je priletela baš v čelo in jo močno ranila. Pregovor pravi: „Kjer se dva prepirata, tretji dobiček ima". V tem slučaju je bil ta tretji zdravnik, ki je ženi rano zašil in jo rešil nadaljnih komplikacij.
—	Ne pozabite, da je v soboto 16. febr. družabni večer Jadranske straže. Vršil se bo v prostorih g. Krefta. Za pravo družabnost je v polni meri preskrbljeno.
lavna borza dela - ekspozitura u Murski Soboti.
zaključen. Obenem se bodo razstavile in prodajale izdelave tečajnikov. Kmetovalci in drugi pridite v velikem številu in si ogledajte razstavljene izdelke! Ob istem času se bo vršilo zborovanje selekcijskega društva, ki je velevažne-ga pomena za naše živinorejce.
-	Dokležovje. Pod tem naslovom smo v zadnji številki opisali dogodek, ki je bil po sedanjih informacijah mistificiran. Gospod Kolarič Ivan iz Križevc pri Ljutomeru je namreč 26. jan. t. 1. okoli 23. ure prišel iz Tur-nišča peš k straži pri mostu in se tam dostojno legitimiral. Imenovani se ni vozil z motornim kolesom in ni prišel navskriž s stražo.
Gornja Lendava :
-	Zaključek predavanj o mate rinstvu. Zadnji teden je zaključil g. Dr. Lukman, tuk. banovinski zdravnik svoja številna predavanja o materinstvu, katera so z največjim zanimanjem posečale vse domače in okoliške žene in dekléfa. Snov sama na sebi ni bila samo zanimiva, ampak tudi zelo poučita, kajti g. zdravnik je pred-očil gotovè Slučaje fz svoje preizkušene zdravniške prakse in doživetij na posameznih pacijéntkah. Š takimi predavanji bi se morala seznaniti vsaka žena, zlasti dekle, ki stopi v zakon. Gospodu zdravniku, ki je s svojimi poučenimi predavanji zadel v živo potrebo tozadev. znanja ter to vrzel pri naših ženah izpopolnil, se tem potem iskreno zahvaljujemo.
-	Nesreča pri delu. Dervarič Štefanu, 14 letnemu dečku iz Dol. Slaveče, ki služi v Kruplivniku, je pri sekanju drv spodrsnila sekira tako nesrečno, da si je na mah popolnoma odsekal levi mezinec. Obupanega dečka so takoj pripeljali k zdravniku, ki mu je rano zašil in rešil vseh nadaljnih nevarnosti.
Pregled stsnja na delovnem trgu. Iščejo delo: moški: 84 polj. delavcev,
" kovači, brusač,
5 stroj, ključavn., 2 mehanikarja, 3 mizarji, 1 kolar, 1 Žagar, 7 krojačev, 5 čevljarjev, 5 mlinarjev, 1 pek, 2 natakarja, 15 zidarjev, 3 slikarji, 1 pom. delavec, 3 slugi, 5 trgov, pom., 35 težakov, 1 kurjač, 1 privatni uradnik, skupaj 189 moških delavcev. Ženske: 270 polj. delavk, 1 šivilja, 1 kuharica, 5 služkinj, skupaj 277 žensk.
Delo dobijo: 3 hiapci, 1 pekov, vajenec in 3 služkinje.
KTT/ETUSTVO
Apno kot gnojilo.
Apno razkraja v zemlji vezane hranilne snovi, ki so v tej sestavi za rastlinstvo neporabne. V težkih zemljah je dosti kalija in fosforja vezanega z gotovimi kislinami, apno pa pospešuje razpadanje teh in ustvarja v zemlji nove zaloge razpoložljive rastlinske hrane. Apno odpre torej v
zemlji vezana gnojila in zadržuje hranilne snovi v gornjih plasteh ter tako ohranjuje rodovitnost zemlje.
S tega vidika apno ni ropar hranilnih snovi v zemlji, česar ga je stara šola po krivem dolžila, obratno, apno je čuvar zetaeljine rodovitnosti, k temu pa še spreminja za rastline neužitne tvarine v užitne.
Velika večina naših polj in travnikov je bogata na hranilnih snoveh, manjka jim samo možnost, da bi te hranilne snovi sproti dajali rastlinam v obliki, ki je za rastlino porabna. Razume se samo po sebi, da moramo zemljo, ki jo apnimo, gnojiti tudi z drugimi gnojili, da se zemlja prehitro ne izčrpa. Pregovor : „apno napravi očeta bogatega, sina pa revnega," dela apnu krivico, ker mu očita nekaj, česar ni apnoTcrivo, pač pa dotičnik, ki ga ne zna vpo-
rtrWjiti. Sicer pa |e zeto Wato teícfh kmetovalcev, ki b| preveč a^nili, pšfč pa je preveč takih, ki premalo ali sploh nič ne apnijo zemlje.
Apno veže in s tem tmičufe škodljive kisline, ki so v zemlji. Te kisline že vplivajo kvarno na kaijivost sém'éüi. Velika večina koristnejših rastlin v kisli zemlji sploh ne uspevajo. Tudi krompir, ki j« zrasel v kisli zemlji, kail slabo, ima malo škroba in rad gnije. Zemeljske kisline ovirajo tudi razvoj bakterij, ki razkrajajo v zemlji organske tvarine in zemljo samo, da je potem ta užitna za rastline. Gotove bakterije pa celo nabirajo dušik naravnost iz zraka in ga pridelavajo za rastline, na katerih gostujejo. Zemeljske kisline pa uničijo vse te koristne bakterije in tako onemogočijo rast koristnih rastlin.	(Dalje.)
Cepljenje domačega kostanja.
Izkušnje so pokazale, da zlasti v vinorodnih krajih Dravske banovine lahko najuspešneje pridelujemo de-beloplodne kostanje (marone), ki bi nam donašali prav lepe dohodke. To dosežemo najhitreje s precepijenjem ne prestarih in ne pregosto stoječih dobro rastočih kostanjevih debel v že obstoječih kostanjevih gozdih.
Ko je podlaga v polni mezgi, cepimo kostanj po takozvanem „novem načinu za kožo" ali pa isterskem načinu. Ta način cepljenja je dobro opisan v tozadevnem lepaku, ki ga je izdala banska uprava in ga ima v zalogi kmetijski referent.
Kr. banska uprava namerava nadaljevati akcilo za precepljanje domačega kostanja. V ta namen se bodo prirejala praktična predavanja. Potrebni cepiči bodo razdeljeni brezplačno.
Interesenti naj čimprej prijavijo kmet. referentu, koliko cepičev debelo plodnega kostanja želijo ter kam in kedaj se naj odpošljejo.
Odlog davkov.
Finančni minister je na podlagi čl. 21. in 27. zakona o organizaciji finančne uprave odredil, da smejo fi-nanči direktorji veljavno izdajati odloke na prošnje za odlog davkov v višini do 50000 din., vendar najdalje le do konca t. 1.
Zahteve kmetovalcev.
Kmetovalci gornjega Banata so na svojem zborovanju sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo : zakon o neposrednih davkih naj se reformira in dopolnilni davek za zemljarino odpravi l Nad 3 leta stare davčne zaostanke naj se črtajo ! Prisad naj se reformira, da bo služil le dvigu cen. Pri trgovskih pogodbah naj se zagotovi večji izvoz kmetijskih pridelkov itd. Tudi mi smo tega mišljenja.
TON-KINO
lastnik O. DITTRICH
V MURSKI SOBOTI
KUPLJENI SOPROG
(Ehe Mit Beschränkter Haltung)
Režija: Franz Wenzler. V gl. vi. Charlotte Susa, in Georg Alexander.
Predstave se vrlijoi
V NEDELJO, dne 17. febr. ob »/,4. uri popoldne in zvečer ob V» 9. uri.
I
I
TRGOVSKI LOKAL
sposoben za vsak obrat se odda takoj na Lendavski cesti 8. 3
Proda se
ena prenosna lesena hiša amerikanskega sistema z dvema lokaloma. Ogleda se jo lahko v Nemčavcih. Na željo kupca se hišo lahko prenese na njegovo zemljišče. Ceno se izve v občinskem uradu v Martjancih.
li^AIM spretno in pošteno deklo, ■»»Ulli sposobno za domača dela. Oglasiti se je na Pušči (Svajcarija) pri M. Soboti.
e A Pri Picku Jožefu v 0 H SV Ivanjcih čebelnjak z 22 praznimi panji Boconadjevega sistema. Vse je v dobrem stanju. Proda se jako poceni, eventuelno v zameno ž medom.
Iz delovanja Združbe trgovcev v TT7urski Soboti. Plačevanje taks na račune.
Finančni minister je izdal, zaradi pretirane kontrole nekaterih organov finančne uprave pri plačevanja taks na račune nova in davno potrebna navodila vsem davčnim upravam, ki so naslednja:
„Podobno kakor pri izvajanju § 7 davčne novele z dne 13. II. 1934, tako je tudi izvajanje predpisov tar. post. 34 taksne tarife (to je taksa na račune, note in poročila) povzročilo v vseh naših gospodarskih krogih nezadovoljstvo in proteste, zaradi česar je prišlo do nezaželjenih konfliktov med kontrolnimi organi na eni in trgovci ter obrtniki na drugi strani. Način kako se je kontroliralo plačevanje teh taks, je oviral normalni promet v trgovinah in delavnicah v tej meri, da je bil v mnogih primerih promet ogrožen, zavezanci na plačilo te takse pa so se dostikrat kaznovali brez stvarnega razloga. Čeprav te kazni niso ostale v veljavi v pritjžbenem postopku, so vendar napravile škodo trgovcem in obrtnikom in s tem vsemu gospodarstvu.
Da bi se te neprilike vsled pretiranega uporabljanja teh predpisov odpravile, je izdalo finančno ministrstvo pojasnilo, s katerim se natančno v mejah zakonskih predpisov tar. post. 34. določa, kdo je dolžan izdajati račune o svojem prometu in plačati takso, kdaj in v katerih primerih se ta taksa ne plača, ker je že plačana taksa na osnovni račun.
Prav tako je s tem pojasnilom omejena kontrola za plačilo te takse na razumno in zakonito mero, da se v bodoče ne bo več dogajalo, da bi se oblegali vstopi v poslovalnice v namenu, da se ugotovi, če ima vsak nakupovalec, ki prihaja iz trgovine, kolkovan račun o nakupljcnem blagu. Široki sloji nakupovalcev ne bodo več izstavljeni neprijetnostim, kakor se
je to doslej dostikrat dogajalo.
Trgovcem in obrtnikom ter vsem privrednikom je dolžnost, da sami izvršujejo zakonske predpise in pobirajo predpisano takso ter se s tem izognejo neprijetnostim vsled ostrosti zakona, ker se bo povsod, kjer bi se ugotovilo neizvrševanje zakonskih predpisov, postopalo strogo po zakonu."
Po tem splošnem pojasnilu, ki daje vsem pritožbam trgovcev in obrtnikov popolno zadoščenje, pravi razpis finančnega ministrstva dalje :
«Kontrola za uporabo predpisov iz tar. post. 34 taksne tarife je v tnno gih primerih v prizadevanju čim bolj ših fiskalnih uspehov prekoračila zakonski okvir.
1. točka tar. post. 34 jasno predpisuje, da podležejo taksi tudi vsi računi, ki jih izdajo trgovci ali obrtniki med seboj ali drugim osebam o terjatvah ali naročilih, ki izhajajo iz njihovega posla brez razlike, če so v njih potrjena plačila, če so podpisana ali ne, kakor tudi o potroških in iz datkih za izdajanje sob v hotelih, restoranih, gostilnah, kavarnah, ljud skih kuhinjah ter v vseh lokalih, v katerih se prodajajo pijače in jedila, če ti računi znašajo 20 Din in več.
Opomba 2. tar. post. 34. določa, da je tzdajanje računov in not itd. o terjatvah, naročilih in potroških, omenjenih v toč. 1. tar. post. 34 obvezno za vsakogar, kar pomeni, da morajo te račune izdajati vsi trgovci, obrtniki, vsi lastniki hotelov, restoranov in gostiln itd. o vseh zneskih, ki znašajo 20 in več dinarjev in ki jih pobirajo na podlagi svojega posla, t. j. storjenega prometa v obratih in pri svojem poslovanju. •
Na podlagi tegs* in čl. 43 zakona o taksah daje davčni oddelek finančnega ministrstva to pojasnilo :
1.	Račune izdajati so zavezani v smislu 2. opombe in točke 1. tar. post. 34 taksne tarife vsi trgovci, obrtniki in lastniki hotelov, kavarn itd. V smislu zakona obsega zaveza izdajanja računov vsak promet blaga, če ga opravljajo navedene osebe, torej vse predmete industrije, obrta, trgovine in vseh drugih gospodarskih panog.
2.	Uporaba državnih monopolnih računov je neobvezna in dovoljeno je, da imajo zavezanci tudi svoje račune, ki jih kolkujejo s predpisanim kolkom in predlože davčni upravi v uničenje. Poleg tega sme z dovoljenjem finančne direkcije zavezanec tudi sam kol-kovati in uničevati kolke na izdanih računih, vendar pa je v tem primeru dolžan, da do 10. dne vsakega meseca prijavi davčni upravi število izdanih računov in znesek plačane takse, kar je potrebno zaradi evidence o gibanju te takse.
3.	Z zakonom nI določeno kdo plača takso na računu. To je prepuščeno konkretnim razmeram kraja, časa in prometa. Glavno je, da se račun-ska taksa plača, za neplačano takso pa je po zskonu odgovoren ne samo oni, ki je izdal račun, temveč tudi tisti, pri katerem se najde neitolkovan računi (čl. 51. taksnega zakona).
4	Prestopek v smislu 3. opombe tar. post. 34 je, če se ugotovi in dokaže, da prodajalec v enem ali več primerih ni izdal računa in za to kršitev predpisa odgovarja oni, ki je zavezan izdajati račun. V nobenem primeru se ne more naprtiti zavezancu krivda, ker nt Izdal dovolj računov z ozirom na promet v svojem obratu, ker sklepanja o številu računov, ki bi se morali izdati, ne morejo biti po zakonu podlaga za izterjanje kazni.
5	Računi o prodanih n?onopol-
skih predmetih re podleže taksi po tar. post, 34.
6	Če se izstavljeni in kolkovani računi pri izdaji sploh ne plačajo ali ne v celot?, poterà pozneje izvršena plačila po tem iatom računu ne pod leže nikaki taksi.
7.	Ravno tako ne podleže taksi trgovska pisma, s katerimi se potrjujejo knjiženja posameznih zneskov, ki so jih poslali dolžniki za plačilo neplačanih, a izstavljenih kolkovanih računov, ki izhajajo iz njih medsebojnega poslovanja. Če pa se pošiljajo izvodi po tekočem računu, potem podleže taksi iz tar. post. 34.
8.	Če se izda blago po pismeni pogodbi na obroke ter dolžnik od-
plačuje dolg mesečno ali v drugih dogovorjenih rokih, potem se za odplačila takšnega dolga, ki izhaja iz nabave blaga na obroke, mora plačati taksa po tar. post. 33. taksne tarife, ker se pismena pogodba smatra za pogodbo o kupoprodaji in če se z osebnim potrdilom potrjuje prejem denarja iz te pogodbe, potem se plača taksa po tar. post 33.
9. Začasne priznanice in poročila trgovskih potnikov, ki jih izdajajo kupci o prejemu denarja, odnosno obveščajo kupca o prejetih zneskih na račun dolga, ne podleže taksi, ker se bodo nadomestile s potrdilom oziroma poročilom tvrdke, katero potnik zastopa in na te listine se bodo upo rabljala določila po točkah 7. in 8. tega pojasnila.
10 Taksi na račune po tar. post. 34. ne podleži prodaja osnovnih kmetijskih pridelkov, če jih prodaja kmetovalec sam. Če pa jih prodajajo posestniki ali kmetijke zadruge, mo rajo za vsako tako izdajati kolicovane račune po tar. post. 34.
11.	Vse nabavljalne zadruge so dolžne, da izdajajo kokovane račune o prodaji blaga zadružnikom. Prav tako podleže taksni računi, ki jih izdajajo samoupravna telesa občanom o potrošnji in plačilu raznih odškodnin (za vodo, električni tok, kanali zacijo in podobno)
12.	Plačilo takse po tar. post. 34 se morajo kontrolirati na razumen način in ne dovoliti, da kontrolni or gani pri izvajanju službe prekoračilo dovoljene mere in da ogrožajo osebno svobodo državljanov, ustavljajoč jih na ulici in zahtevajoč od njih račune, o kupljenem blagu Kontrola se more gibati v pametnih mejah, vendar pa mora biti učinkovita in nepodkupna. Kontrola se mora izvajati nad izdajatelji računov in ne nad vsemi državljani Jugoslavije. V ta namen je kontrolnim organom dovoljeno, da od časa do časa gredo v poslovne prostore zavezancev za izdajanje računov, da osebno kontrolirajo izdajanje računov, da se tudi naravnost obrnejo na kupce, ki se trenutno nahajajo v trgovini ter se inrormirajo, če so prejeli račun o kupljenem blagu. ne more pa se dovol ti zastav ljanje vhodov in izhodov iz obratov in ustavljanje na cesti mirnega pre bivalstva z namenom, da se dožene, če so prejeli račune o nabavljenem kupljenem blagu.
13.	Na zavezance za izdajanje računov je treba vplivati v prvi vrsti z dobro besedo opomniti, da morajo imeti nepr.jetnosti, če ne izvršujejo zakonskih predpisov, ne pa postopati sirovo in žaljivo, ker se s tem doseže je nasproten učinek. Postopanje f-
nančnih organov mora biti res dostojanstveno, toda vedno tu< ločno, da ne pušča nobene sle nekulturnosti, a tfidi ne slabosti radi uporabe zakona ne mor nobenega pogajanja.
14.	Davčne uprave ne b< bodoče prodajale monopolskih nov neposredno potrošniku, ti po pooblaščenih maloprodajalci
15.	Davčne uprave morajo mesec pošiljati finančnim direk preglede o plačani taksi po tar. 34. ter posebej poročilo o pl taksi v prejšnjem mesecu, kater« ročilo se mora pošiljati kakor daj. Finančne direkcijé sestavijo sečne preglede za vse svoje pod ter jih pošljejo davčnemu oddeli radi evidence o gibanju doho od te takse.
16.	S tem razpisom se razvi Ijajo vsi dosedanji predpisi, k nasprotujejo.
čržne
cene:
Žitni trg.
Novi Sad. Pšenica bač. po in slav. Din 129-131, siem in 127-129. ban. 124-129, rž. bai do 122 50, koruza bač. srem. 70l ban. 67-68, moka bač- in ban. I Ogg 19750-220, it. 2 17750 -it. 5 157 50-180, št. 6 140-13 št. 7 115-120, št. 8 87.50-9 otrobi bač. in srem. 82-84, 81-83
Živina.
Mariborski svinjski sejem februarja. Pripeljanih je bilo 55 J katerih cene so bile sltdeče : A prašiči 7 do 9 tednov stari ko Din 140—160, 3 do 4 mesece 20 220, 5 do 7 mesecev 300-350, I 10 mesecev 400-450, 1 leto 5Q 650, 1 kg žive teže teže 4—5, n 6 50 do 8 50 Din. Prodalo si 26 svinj.
i^gimiims
Z majhnim denarjem si obwarjete zdrav
S črevlji v sneg in blato
samo Din 99, 79,
Snežke samo Diri
69, 49,
Tople nogavice samo
Din 7, 9, 12,
„Bara" murska sobo1
lliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiH
POZO!
Občinski uradi,
trgovci, obrtniki itd.
Dospeli so najnovejši modeli pisal strojev
TRIUMPH I
cena znižana 5 letno jamst
Prevzamem stare stroje v popravilo ali pa iste vzamem v račun za nove.
ŠTIVAN ERNEST iehwič"a *go>ma MURSKA SOBOTA
Se nekoliko Šivalnih strojev za Šivilje, krojače in čevljarje po nisikl ceni.
hitite