DoldigHke Novice izlinjajo ïsal; ětiírtclí; ako : : je ta dan praxnik, dan pojtrej. : : Oeiia jîiu Je za celo leto (od aprila do aprila) S K, za pol leta 1*50 K. Naroriiiina za Nemčijo, Bosno in drupe evropske države ztiaša 3-50 K, za Ameriko 4*50 K. liist ill »ginřii se ])lučii,jejo naprej. Vse tlotiiiie, iDtroěniiiu itt oziiaiiilu sitrejeiiia tiskarna J. Krajec nasi. Franjo Xeiibaiior; Vojni maj. Oljttpno kiičc v raj vsa zcnitja poteptana, požgana, ramtejaiia: „Marija, daj iiant maj!" Kako iiacvéfce naj polje, 5 krvjo pojeno V! Naj v krilo sc zeleno krvuv odeiie gaj?! Naj val vesel šnmi, iioseć junake mrtve, sovraštev strastnih žrtve, puroč iz ran jim kri?! Naj zapojó ti spev junaki ob tojiovib ? V poruSeiiili (loiiiovili nuj zbor ti poje dcv ? Naj poje zbor pregnan vesele melodije? Naj v luč svetlobi sije oltar ti razdejan?! Marija, maja ni! Gromovi le bobnijo, ki'vavo se žarijo vsi dnevi, vse noří. Marijin mesec. T, Kdor bi hotel povedati le drobtinico one slave, s katero so poveliiievali Marijini fastivci nebeško Kraljico, bi ne prišel do nobenega konca. Mariji na čast je odloitla sv. katoliška ccrkev praznik za jji aznikom; tudi poseben dati v tediiii, sobota, je od-ločeji Mariji in še vsak dan posebej jo ti-iki'at počasti z angelskim pozdi'avom. Vrhutcga je še tudi najlepši mesec v letu. LISTEK. s cveticami in cvetjem venčani maj, po-sveCen Mariji, roži dnliovni, milosti polni. Kaj pa bomo mi storili v tem mesecu, ki hočemo biti otroci Marijini? Veste kaj, dragi čitatelji? Darovati hočemo naši nebeški materi venec najžlalitnejših cvetic, krščanskih čednosti. Spoznavati hočemo lepoto in imenitnosti nebeške cvetice Marije in si prizadevati, da zasadimo v svoje srce njene prekrasne čednosti. Tako bo ob koncu milega maja tudi naše srce žlahten i'ožni vrt, poln Marijinih svetih čednostij. Po zelenih dolinah in pisanih lokah cveto nežne Šmai'nice, in beli zvončki že prizvanjajo in kličejo: „Kvišku srca!" — Srca kvišku, k Mariji, ki je polna milosti, kakor je njen majnik poln cvetja in zelenja. Srca kvišku, k Mariji, prelepi nebeški Štnarnici! Le prizvanjajte vi, snežnobcli šmarnični zvončki in budite v našili srcih gorečo ljubezen in globoko jiobožnost do pi-eljubc Kraljice majnikove. Donite ])a tndi vi, sladki šmarnični zvonovi, raz visokih zvonikov ! Vèmo, da Vaše sicer uiilodoneČe petje letos ni tako ubrano, kakor druge majnike, saj vas je le iiu^lo ostalo še doma, ker odšli so vaši bratci v vojni o'genj, da tam oznanjajo moČ Majnikove kraljice, luoč in hrabrost naše Avstrije, a vkljnb teimi nas kliče vase malo krdelce tem močnejše in ginljivejše, da prav sedaj v majuikii j>ovzdignemo kvišku svoja srca, svoje prošnje in zaupanje do Kraljice miru. Glejte, iic vabite zastotij! Žo prihaja tisoče in tisoče po širni zemlji Jlarijlnth Častilcev in polnijo Marijina svetišča. A''si narodi, vsa ljudstva, vsi jtziki se odzivljejo in se zbirajo v Jlarijinili hramih. Vseh oči se ljubeče ozirajo proti Marijinim oltarjem, proti Marijinim podobam, ki 30 jih bogato okititi z majni-kovim cvetjem in zelenjem. In prihajali bodo Jlarijini častilci vsak dan k šmar-nicam in Marija jili bo blagoslavljala in bogato delila svoje milosti. Če hočemo |)ridobiti nebeško milost sebi ali drugim, milost dušnega blagra in stanovitnosti do konca ter si izprositi mii'u, bodimo zlasti ta mesec vsi zvesti častivci Kraljice miru! (Daljo niedi.) Vinko Bitcnc-liadoš: Sursum corda! t (Itu)neniu prijatelju.) Prezgodaj Ti je podalo življenje svoj grenki bolestni kelih: stopil si na Široko cesto s palico v roki, v srcu z nadejo, lepoto izbral si za svojo nevesto, natanko začrtal mladosti si mejo — a solnca ni bilo v Tvojih delih. Ijjubii si jo in še jo ljubiš svojo preljubljeno domovino; tudi Ttibe je v dnevih gorja na branik obmejni pozvala, ko si ideje gradil do nebâ, meč Ti v roke je tresoče podala, in za mater dobil si tujino. Hotel si, a nisi zmagal, pač pa so Tebe premagale boli; v svoje naročje Te je sprejelo, z ljubimi žarki domovje Te boža; tam Ti bo lico zojiet vzcvetelo, lice, ki zdaj ^ bolest obkroža, trpljenja sledu ne bo več nikoli...! Lullia, 23. BiiriÎH 1917. Belokranjski - vestnik. - iz Podzemlja. Tudi pri nas smo imeli birmo. Vršilo se je vse tako kot povsod ta dan. Slavoloki, zastave, venci, pozdravi 1er splošno veselje. Pošiljamo pa bralcem „Dol. Novic" to obvestilo zato, ker imamo pristaviti k vsemu še izredno poročilo, da smo imeli na dan binitovanja dva škofa v naši župniji. Premilostni vladika tržaški, g. dr. Andrej Karlin je prišel obiskat v Podzemelj našega presvitlega kneza in škol'a. Cela župnija se je radovala nad tem izvanrednim obiskom. — Pred nekaterimi tedni se je ponesrečil kovač ňlatija Řterk na Pílmosteku. Mož je bil božjasten. Pri delu v kovačnici ga je napadla božjast. UŽgala se mu je obleka, nesrečnež je dobil tako strašne opekline, da je malo časa nato umrl. — V strašni letošnji zíeiií pa je ztnrznil na OerkvišČih M. .Jakoťčič. Prišel je na kratek dopust od vojakov, na potu iz či'iiomaljskega kolodvora domov je v hudem mrazu onemogel in zmrznil. Iz Semiča. Zopet smo doživeli slovesnost svete birme. Poznalo se je sicer nekoliko, da je vojskini čas in manj moških, pri mladih botrih, pri mlajih itd,, vendar smo v bogato in okusno ovenčani cerkvi na to precej pozabili. Vseh birmancev je bilo 528 iz domače župnije. Na potu iz Semiča do Řtrekljevca so ondotni vaščani postavili celo tri lepe slavoloke z napisi, v znak ljubezni in spoštovanja do prevzvi-šenega nadpastirja, katerega ljubeznivost in prijaznost so vsi občudovali. Na Štrek-Ijevcii, v „lari" mil. g. stolnega dekana Matije Kolarja, si je Presvitli ogledal tudi ondotno cerkev in cerkveno oblekb in oboje pohvalil. Iz Adlešlč, 28. aprila. Na Jurjevo, 24. t. m. bila je pri nas sveta birma, pri kateri je bilo 179 otrok in sicer iz naše župnije 137, G4 dečkov in 73 deklic. V tiedeljo preje pa jih je bilo naših v Črnomlju in sicer skoraj vsi iz Tribuč. Pa tudi v drugili sosednjih župnijah jih je bilo nekaj malega naših. Iz sosednjih župnij na Hrvaškem pa jih je bilo pri nas pri sv, birmi še: iz lipniške župnije 2 dečka, iz kuniške pa 19, 13 dečkov in G deklic. En deček pa je bil tudi še iz Kranja. — To je bila pri nas v zadnjih 25 letih peta sv. birma. 1'rva je bila preje leta 1892 G. julija za -j- knczoŠkofa Jak. Missia. Tedaj je bilo pri nas pri sv. birmi 261 otrok in sicer 180 iz naše župnije, 90 dečkov in 90 deklic. Iz drugih župnij pa: 73 iz Podzemlja, 4 iz Črnomlja, 3 iz Kunič in 1 iz Lipnika. Druga sv. birma pa je bila za sedanjega m. g. kn. šk, 1. 1901 11. okt., pri kateri je bilo skupaj 2GG otrok, od teh iz naše župnijo 139, iz Podzemlja 2, iz Preloke 1, i/. Lipnika 56, iz Kunič 6G, Slike iz Lublina. riio v. Bitoiiolladoi. 1. Lublin in okolica. Najodličnejše mesto za Waršawo zavzema na nekdanjem Rusko-Poljskem sedež generalnega gouvernerja avstrijskega okupiranega ozemlja, prijazni Lublin. Jfesto Itfži precej na višini; z mnogimi stolpi katoliških in i'uskih cerkva je videti od daleč kot kaka trdnjava. Od kolodvora do mc.sta samega pelje dol^a in široka ulica Zamojska. Življenje v tej ulici je zelo Živahno; na obeh straneli so prodajalne, restavracijo in kavarne; seveda večinoma vse židovske. Nekatera taka židovska „kavarna" je tako umazana, da človek dobro ]>omisli, predno stopi notri. Kei' je kolodvor oddaljen od mesta povprečno 20 minut, so na razpolago izvoščki. l'^ltJktriCne Železnice mesto nima. Tak iz-Vošček, (poljsko: doroszkasz; najsibo Poljak ^M, to prepelje iz mesta do postaje ali 'lai-obe, zii dve kroni, tiiedtem ko je pred vojno ta vožnja stala tiienda le petindvajset kopejek. Največja in najlepša ulica v Lublinu pa je Ki'akowskie przedmieszezio (Krakow-sko predmestje). Na tej ulici je mogoče opazovati najpestrejše življenje severnega mesta, posebno ob nedeljah, ko jirihaja ljudstvo iz vasi v svojih starodavnih poljskih narodnih nošali. Elegantne trgovine sc vrste druga za drugo, hoteli, kinematogi'Uli, kavarne, itd. Po Širokih trotoarjlh se izprehaja nebroj hiblinske gospode, ki vojna na njeno eleganco ne upliva dosti. Samo da je obleka po najnovejši modi. Čeprav včasi „zabraknic chleba" (zmanjka kruha). Na obeh straneh ulicc so kostanjevi nasadi, ki ob poletni vročini delajo senco Šetajoči gospodi. — Zanimivo poslopje je „Kasa Przemíšlówcew". Med ljudstvom šili pravljica, da so temeljni kamen za to poslopje na ukaz kneza Przemišia pripeljali iz Krakowa na vozu, v katerega so bili upreženi konji iz hleva samega kralja po^skega. Dokler da bo stala ta hiša, mesta Lublina ne bo zapustilo blagostanje. Tako ]>ripovedujcjo in take besede so v teii težkih časih kakor nekako tolažilo za prebivalce Ijiiblina. — Na koncu Krakowskega jiredmestja se na desni strani razprostira ogromni mestni vrt, imenovan „Saški ogi'ôd" (ogród enako vrt). Okrog in okrog je ogi'ajen z železno ogi'ajo; v njem rastejo najrazličnejša gozdna drevesa, lepi nasadi s cvetlicami se vrsté ob potili, ki so posuta z belim peskom. Ob lepih poletnih dnevih ima park množice obiskovalcev; sedaj v zimskem Času je prirejeno sanka-lišče, ki je tudi vedno živahno obiskovano. Lublin se deli v dva dela: poljski in židovski del mesta. Če te pot zanese po Lubartowski ulici v židovski oki'aj in se nekaj časa „izprehajaš" po umazaniji ulicah, boš dobil ntis, da se nahajaš v kakem mestu Jutrove dežele. Na uho ti udaija krik, pi'eiiir, jok ; nos pa si moraš že pi'oje na kak način zavarovati, ker bi sicer ne prenesel različnih duhov, ki plavajo po ozračju med izvoljenim ljudstvom. Kamoikoli prideš, samo trgovanje; za „liandel" bi prodal Žid svojo dušo. Prodajalne v tem delu mesta so seveda izključno židovsko in se tiščé dinga druge, kakor ovce na pasi. Ne smeš pa si misliti, dragi čitatelj, da so to prodajalne kot pri nas, S par izjemami bi jih lahko imcnovalipodzeineljskeluknje. Skako slastjo se v taki prodajalni kaj kupi, si lahko vsak sam predstavlja. Poljski del tiiesta pa ima Čisto moderno lice. Izmed mnogih cerkva se odlikuje stolna cei'kev (katedra) po svoji veličastnosti in velikosti. Po stropu in po stenah so staro-daviKe sliko največjih poljskih umetnikov, med drugimi tudi „Smrt kralja Sobieskega". Krasna je nekilanja ruska katedrala s svojo ogromno kupolo. Lanskega leta so jo posvetili in služi sedaj vojaštvu kot „katoliška garnizijska cerkev". — V cerkvi sv. Duiia stoji kip Marije, o katerem pripoveduje legenda, da so stari Lublinčanje videli, kako je Marija plakaia, ko je pro-]»adlo poljsko kraljestvo. Za dokaz navaja otožni pogled, ki ga ima ta kip še dandanes. Vse cerkve iia so brez zvonov. Pred svojim odhodom iz Ijublina so jih Uusi pobrali iz zvonikov in menda odpeljali daleč v iioti'anjo Rusijo, kjer Čakajo (?) svojega itekda-njega poklica. Nekak mejnik med poljskim in židovskim delom mesta je „KrakowskaBrahma". To so visoka vrata z debelim obokoiii, pod katerim jielje cesta. Zgoraj je stolp z uro in s stanovanjem za čuvaja. Vsak večer ob Diibovca pri Karlovcu 2. Razun tega je bilo pa iiaSiii otrok še 4(3 v Črnomlju pri sv. jjirtui in sicer vsi h Tribuč. Tega leta je toraj prejelo 189 otrok iz naše župnije zakrament sv. birme, 92 dečkov in 97 deklic. Tretja sveta birma je bila 21. septembra 1. 1906, pri kateri je biio 124 otrok in to iz naše žn[)nije 97, iz Toilzemlja 3 in iz KuniČ 24. Potem pa je bilo naših otrok pri sv. birmi še 39 v Črnomlju in 1 v Semiču. Vseli birmancev naSc Župnije je-bilo toraj 137, 58 dečkov in 79 deklic. Četrto sveto birtiu) pa smo imeli 2. septetiibra I. 1911, ko je prejelo sveto birmo 206 naših otrok, in sicer v Adlešičih 179, 93 dečkov, in 86 deklic, v Črnomljn pa 27, K) dečkov in 17 deklic. Uazun naših pa je bilo pri sv. biiuni pri nas še otrok: iz.Podzemlja 3, iz Kunič 11 in iz Lipnika 16. Franlo Neubauer: Na straži. Na straži nem stoji vojnik, obseva žar ga maja, na vaške cerkvice zvonik pogled njegov iihaja. Molči zvonik! — „Saj maj je zdaj, a k Šinarnicani ne vabi V! Ne kliče zjutraj, ne zvečer! (Jerkvenik pač pozabi ! Odšli so pač zvonovi v Rim in niso se vrnili! Še vsako leto k Šmarnicain prijazno so vabili!" V daljavi počt, zagrmi ! Vojak nič več ne sanja! Po zraku sika, tuli strel! Na boj tako pozvanja! Gospodarstvo. Kmetijska podružnica v Novem mestu opozarja s tem svoje fílane-vitiogradnike, da še vodno sprejema naroi^ila na salo-i idili, in jim svetuje, da ai ga gotovo naiočé^ ker se je letos bati, da bo grozdna plesnoba (oidinm) močno nastopila in po naših vinogiadih uničila dragoceni vinski pridelek in ker žvepla ne bo mogoče dobiti. Trimesečni sadjarski tečaj na kmetijski ioli na Grmu pii Novem mestu se je tudi letos pričel dne 1. marca in bo tiajal do konca maja. Obiskuje ga deset fantov iz 1'aziiili krajev dežele in siccr: A r h Jožef iz MoŠenj, Ó û b o k 1 i Franc iz Šmihela pri Postojni, Dolgan Milko iz Volč pri Košaiii, G ross Anton \z Višnjo goi'c, Kleinenčič Vcncel iz Dol. Tribnše (Goriško), Lesjak Ignacij iz Brega pi'i Litiji, Ponuda Anton iz títaiega trga pri Ložu, Snedic Ivan iz Ljubncga pii Podnai'tu, Zailnik Jožef iz Vel. Lašť, in Zupančič -Takob iz Sela pri Crnoinljn. Vsi kažejo ohiio zanimanja in pi'avega veselja do sadjarstva in je opravičeno upanje, da bodo iz njih, ko.dorastejo, navdušeni sadjarji in iiosi)eševatclji te lepe in koi'istne, pa tako zanemaijeJie kmetijsko panoge. Predavanj se udeležujejo (udi štiijc viiiičarski v-ijenci, in sicer: dckož Petei' iz Bošianja, KanjbiČ Janez iz Seniiča, MLiller Rudolf iz Črnojnlja in Weiss Janko iz Črnomlja. — Po „Slov. Sadjarju", ki ga vsakemu najtoplcje priporočal in). Deželno mesto za krmila ima sedaj mclasiio krmo na lazjiolago. Mehisna kr ma je važen nadomestek za di'uga močna kritiila, ker je bogata na sladkoijn. Za-raditega vpliva prav ugodno na proizvajanje mleka, mesa in moči. Melasna krma je dobra za koirje, za molzne krave in za prešiče. Kravam se poklada po iVakg do 2 kg na dan, istotoliko tudi k&iijeni. Melasno krmo je ])okladati samo za-se ali pa med rezanco. Tudi piešiči se ji i'adi in hitro privadijo, Pokladati jo kaže v tem slučaju zlasti živalim, ki se imajo pitati. V kratkein bodo na razpolago tudi makove oljne tropine, ki se pripoi'očajo najbolj za molzno goved. Oddaja vojaških konj za kmetijska dela. Po odredbi c. in kr. vojnega ministrstva se bodo oddajali vojaški konji za poljedelska in gozdai'ska dela, v kolikor bodo dopuščali vojni odiiošaji, zlasti za čas košnje in spiavljanja pridelkov, kakor tudi za vožnje lesa in drV. V obče se bodo oddajali ti konji le od strani nadomestnih vojaških oddelkov iti z^ tisto vojaško ]>o-veljno ozemlje, kjer se nahajajo. ICdor želi konje dobiti (občine, posamezniki, itd.) mora prositi za-nje ])ri dotičneni c. kr. okrajnciti glavarstvu ali pa pri deželni delavski iz-kazovalnici v Ljubljani, Za dva para konj se piideii tudi en vojak, za 20 do 30 konj pa Še en podčastnik. Pj'ipadajoče moštvo mora s .konjem delati. Konji dobé s seboj najpotrebnejšo opremo. Oskrba konj in moštva je stvar delodajalca (občine, posameznega gospodarja, itd.). Pristojbino za pi'ehrano jnoštva dobf delodajalec na roko pi'oti potrdilu. Delodajalec je dolžan, dajati moštvu krajevni dnini primerno dokiado, ki jo določi okrajno glavarstvo, in ki mora znašali najmanj tri krone na dan. Za potrebno krmo mora delodajalec sam skrbeti. Izposojeni, konji se lahko vsak čas odpokličejo in se morajo v takem slučaju takoj odposlali. 1'pi'ezatt se smejo izključno le za kmetijska in gozdarska dela. Oddati S.nri trobi čuvaj na dve sti'ani meslapoljsko narodno hiiinio: „Bože coš Polskie" ... To lia za^i'uskega gospodstva ni bilo dovoljeno, ampak je prišlo šc-le pod avstrijsko oblastjo zopet v navado. Okolico Lnblina tvini povečinoma Žitno polje, le tuintam stoji osandjeito kak boršt ali večja skupina dreves. Vasi so oddaljene včasi več kot eno uro diiiga od di'uge. Kmetje, ki se imenujejo „clitopi", so nekateri zolo jiremožiii in premorejo več obsežnih njiv. Vcleposestvo se naziva „dvor", to kar pri nas občina, pa se imenuje „zmina". Po vseli vaseli okoli Lublina pridelujejo še domače platno. Kakoi' v starodavni kmečki slovenski hiši nekdaj, se tndi tu zbirajo ob zimskih večerih jiredice in ob narodnih pesmih in pi'avljicah hitč z delom. Škoda, da se je ju'i nas zati'la ta lejta navada! Ob lepili poletnih dneh sem se včasi napotil na izprehod iz mesta proti polju. Čim bolj sem se oddaljeval od mesta, tem prijetnejši so bili občutki v srcu : iired-stavljal sem si v mislih, da se nahajam na domačem —- Ijubijanskeni polju. Ozrl setn se; za menoj mesto, oddaljeni glasovi se Še čujejo, — a tu tihi mir vsenaokoli, Solnce je, pi'ipekalo, rumeno žito se jezibalo, nad njivami pa so peli Škijančki — vse kakor v domovini. Toda lei)e misli so kmalu izginile, ko se je začulo tam od severozahoda zamolklo bobnenje. V })rejšnjih mirnih časih bi človek ob takih trenutkih pomislil, da se bliža nevihta. Ali to gro-menje je prihajalo od tam, kjei' že divja nevihta, oki'iitna boi'ba med ljudmi. Bobneči glasovi topov so mi pregnali lepe nii.sli o domovini in ine spotunili, da se nahajam v bližini fronte. — Pa še nekaj! Sredi polja se dviga nad visoko tiasiito grobljo velik, lesen križ. Pi'išel sem bliže. Na ki'ižu visi tablica s poljskim nai)isom: „Pokoj vašim dušam!" Potem pa slede imena deseterih padlih junakov, ki počivajo ini tem kraju. Imena so poljska in ogrska. Ljulieča 1'oka je povila venec iz plavte in ga položila okoli križa. In takiii osamljenih grobov je mnogo v lublinakt okolici. Skoi'o si nisetii mogel misliti, da bi polje, po katei'ent je pred letom dni vojna slavila svoje orgije, tiioglo roditi tako bogatih sadov. Kri i'odnih iji tujih siitov ga je blagoslovila , , . giaijo siciii.) jilt je nazaj vsaj v tako dobrem stanjii, v kakoršneiii so se prevzeli. V bolezni mora delodajalec na svoje stroške skibeti za potrebito zdravljenje. Spomin na vojne zvonove. X. říal, da nam tri župnije novottteške dekanije na naše opetovane prošnje ne vpošljejo svojih podalkov o oddanih zvonovih, da bi bila omenjena dekanija popolnoma zastopana, kur bi bilo gotovo važnega zgodovinskega pomena za prihodnje čase. Vsem prečč. gospodotti pa, ki 80 se blagohotno odzvali naši skroitnti prošnji, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo za njihov trud in njihovo prijaznost, — Toraj zaČnetito danes z župnijami drugih dekanij, kolikor nam je pač dosedaj došlo poročil o njihovih potrjenih zvonovih. Prosimo pa šc enkrat vse oslale preČČ. žiij^-nijske in'ade na Itolenjskem in na Belo-kraitjskeiit, naj nam blagovolijo takoj vposlati svoja i»oročila o oddanih zvonovih, da se saj veiiga teh spisov ne pretrga, ki dela Dol. Novicam gotovo le Čast in zanimanje. Župnija Št. Jernej. ■— Vojneimi iitinistrstvu se je oddalo 1. 1917 skupaj 26 zvonov, 1, Farna cerkev: 1. 1'reiuer l-37ttt; teža 13S4kg. Podobe: S V. Jernej, Šmarna 51. B., Kristus na križu. Napis: „Farmani in dobi'otniki sv. Jerneju za god 1840". Nr, 403 Opus Antonii Samassa Labaci 1840. O njem gre govorica, da je bil pri srečkanju zadet. Napis, in pa ker sta bila še dva istega leta vlita, kaže, da to ni mogoče. — II. Srednji iz 1. 1 je ostal. — III. Premer 85cnt, teža 298kg. Sv. Florjan vliva na cerkev vodo, Kristus' na križu, Rožnivenska M. B. Nr, 405. Opus Antonii Santassa Labaci 1840. — IV. Pi'Cinev 70cnt, teža 182kg. Podobe; Čisto Spočetje M. li,, Kristus na križu, sv. Mihael, Nr. 404 Opus Antonii Saniassa J 840. Mali v malih linah, ittrtvaški iz 1.1(i43 ostane, — 2. Š mari je: Prav lopo ubrani in 1)1 a go-glasni so bili zvonovi pri podružin'ci v Šmariji. — L Premer 1-17 m, teŽa 890kg. Podobe: M. Ji., Jezus tla ki'ižu, presveta Trojica; „Povsod kjer glas se moj začuje, Ttaj Čast in slava^se Marije oznanjiije". Pod č, g. žnpttikotti Vovkotn in ključaijema Krhinont in KletnenčiČii, Opus 1261 Alberti Satnassa v Jjjubljani 1883, ■— H, Premer 93cttt, teža 448 kg. Sv. Fiorijan, Attgelj varuh, sv. Križ z M. B. iit sv. Janezottt. Najiis: „Sv. Florjan, naj tvoja moč nad nami Čuje dan in noč!" Opns 1262 Alberti Saniassa Labaci anno 1883, Mali istega leta rojen je ostal. Napis: „Da biva naj mej Vam ljubezen Čista — to kliče zvon glasan svetega Janeza Kvangelista". Malo šepavo! — 3. Podružnica sv. Martina v Grobljali. Tu so pa najmanjšega čez line porinili, i^remer 48 cm, teža 62 kg. Sveti Nikolaj, sveti Križ. Napis: Opus Antonii Samassa Labaci 1853. Ostala sta dva staroa. Veliki iz 1. IG97,' srednji 1644. — 4. Pri s v. A n i v Ledeči vasi so ostali vsi doma. Veliki rojen 1714, srednji 1702, mali je bil pa v Zagrebu rojen 1784.— Prva dva sta bila preje v Šittariji, — T). Sv. Frančišek v Stari vasi dolj. Od tu smo dali srednjega. Prettier 77 cm, teža 372 kg. Podobe: samo M. B. Nr. 2838 Max Samassa Ijabaci 1900. Ostala sta iz leta 1742 in 1778. Ta slednji ima naiiis: „Opus doattnis Beid Labaci 1778." Sta bila tedaj v Ljubljani dva zvonarjaV Tega napisa drugje ne najdem. O. Iv. Řašelj naj pojasni! Pravijo, da je bil ta preje v Plo-terjah. Toraj jezuitski?! — 6, Sv. Urban na Vrhpoljn. Od tu je pa šel v boj najstarejši! Sredttji zvon v premeru 42Vacm, teža 42 kg. Podoba M, B., ob straneh pa dva „])ajaca" (angeljaV). Zgoraj na klobuku je imel napis v gutskili črkah — tiikrattii „Ave Maria". Ko sem vpo.slal i/.pise centralni komisiji, da je star 4))0 let. A letnicc ni itttel in to ga je pokopalo, da je moral ili v ognjeno pcč. Bil je baje sem prenesen iz cerkve sv, Katarine v Cerovettdogu, od katere scilaj niti sledu ni več. Ostala dva sta iz leta 1739 in 1781. ■— 7. Sv. Tomaža v zgorenji Stari vasi smo pa čisto oropali. I^al je tri junake, I,-i'rettier 77cm, teža 243 kg. Sveti Totiiiiž apostol, M. B. Nr. 657 Opus Antonii Samassa Labaci 1847. II. Pi'etner 63 cm, teža 143 kg. Rožnivenska ]\I. B., sveti Miitael. Nr. 718 Oj)Us Antonii Satttassa Labaci 1848. 111, Pi'etiter 54 cm, teža 81 kg. Sv, Križ, M, B. čistega Spočetja. Nr, 1287 Opus Antonii Santassa Labaci 1858, Niste veliki. Pa le ojjravite svojo nalogo na bojnem polju, kakor jo je izvršil mali David nasproti velikanu Go-Ijatu! — 8. Sv, Jurij — vojščak — je dal santo enega, srednjega. Premer 02 cm, teža 144 kg. Sv. Jurij, sv. Marjeta, sveti Križ. Nr. 1418 Opus Antonii Samassa Labaci 1860. — Veliki je iz leta 1796 in tretji nima letttice, ntora imeti že lepo 9. Sv. Rok na Tolstemvrhu I. Premer 1 m, teža 536 kg. Podobe: sv. Jožef, M. B. Albert Samassa, k, k. Hofglockengiesser Laibach Nr. 1849 starost, — je dal dva. 163 kg. * 1889, IIL Premer 66 cm, teža Jezus na križu, sv. Janez Krstnik, Angelj varuh. Nr. 1850 Albert Saniassa, k. k. Hofglockengiesser Laibach 1889. Stala sta 1075 11 40 kr, pa stara zvona so dali. Črnino in drzno, da je posestnik tovarne celo na zvoneh jel tedaj kazati svoje politično, nemčursko mišljenje! Ostali je iz 1, 1737, — 10, Sv. Vid na Mokrem polju je dal tri soldate. I. Premer 77cttt, teža 234 kg. Sv. Vid v kotlu, M. B. in sv. Križ. „Fudit me Antonius Samassa 1865,« IL Premer 61 cm, teža 126 kg. Sv. Štefan, sv. Ana, sv. Križ, „Fudit me Antonius Samassa Labaci 1865.1X1, Premer 47 cm, teža 56 kg. Podobi sv. Lovrenc, sv. Križ. „Fudit me Antonius Samassa Labaci 1865. Bilo je toraj vsem trem vroče leta 1865. S kakim veseljem, s kako Častjo so vas sprejeli ]\Iokropo!jčani jired 52. leti! In sedaj? Brezobzirno smo vas jtahnili čez line! Sic transit gloria tnundi. — 11, S V. S i g i s m 11 n d k r a 1 j na Polhovici je dal enega l'evčka, ker nima, ravno bogate kraljeve zaloge. I, Premer 55 cm, teža 7 9 kg. Podobi sv. Sigisiitund, sv. Križ. „Anton Sama,s8a Labaci 1847". Ostali je iz leta 1746, baje iz Struške graščine. — 12. Podružnica sv. Ur h a v Čadrežah je dala vse, dar uboge vdove. L Premor tj4 cm, teža 124 kg. Sv. IMi, sv. Križ. „Opns Antonii Samassa Labaci 1833", II. Premer 58 cm, teža 87 kg, Marija, Križ. „Antonii Samassa Labaci IH30''. — 13. Sveta Koz ma in Damijan na (iradišču sta dala dva zvona. L Premer 1 m, teža 552 kg. Sv, KriŽ, sv. Družina, sv, Frančišek Ksav, „Milost in blagoslov vsikdar, ki podelili so mi kak dar. Opus 3223 Max Samassa Labaci 1905". II. Premer 83 cm, teža 276 kg. Jezus na križn, ob straneh sveta Kozma in Damijan. Ni'. 838 Opus Antoitii Samassa Labaci 1H50.— 14. Sv. Miklavž .se je skril vrh Gorjancev. Bil je 12, januarja in naslednje dni ves v megli in snegu, A stroga vojaška roka ga je dosegla. Dal je prvega. Premer 6(}cm, teža 165 kg. Podoba: sv. Nikolaj, „Opus 2786 Alberti Saniassa 1899". Ostali je iz leta 1702, Peljati ga niso mogli v dolino, iiesti še manj, so ga. pa z vrvmi privlekli po snegii. — Pozneje so vzeli šc v Pleterskem samostanu tri. Vsi trije so bili vliti 1. 1904. Dopisi. Iz Bele cerkve. Dne 24, aprila so spremili občani k zadnjemu počitku obče-spoštovancga moŽa, očeta devetih nepreskrbljenih otj'ok, Franc Simončič-a iz Strelaca 8. Pokojnik je odpravil tri sinove liod vojaški prapor, izn.ed katerih sta dva ostala junaka na bojnem polju. Tretji je zamogcl zadnji trenutek oiietovtsga življenja pohiteti pod rojstni krov. Nepopisen je bil •scstaiieli očeta in sina, veselje očeta ob priUodii siiiii in žalost sina, ila se oče poslavlja 0(1 zeiiiskega življenja. Bil je jako vesten in v/.oren gospodar, zato tudi občinski odbofjiik. S svojo marljivostjo je zaznal in liotel pi'cski'beti otrokotii vsakdanjega kMiba. V sovraštvu s sosedi ni maral živeti, kar je značila vsikdar njegova mirna beseda. Pred dobrini tediiotii nul je umrla hčerka iii usoda je hotela, da Še njenni ni prizanesla smrtna kosa. V dveh letih Štirje smrtni slučaji v isti hiši! Zapušča nepreskrbljeue otroke in vdovo. A^sakemu jo moralo rositi oko, ko je čili jok ubogih otrok ob grobu. Ostala družina je res pomilovanja in podpore vredna. Usmilite sc- dobja srea iïi pomagajte revčkom brez oiícťa! Iz Pulja. Dragi čitatelji „Dol. Novic"! Morda A^'as bo zanimalo nekoliko zvedeti, kako je tam doli ob sinjem Adrijaiisketii morju. Zbránili nas je precej Slovencev in tudi lepo število Dolenjcev, kjer prežimo na straži pod dvoglavim orlom, da bi se ne priklatil kleti sovrag do naše glavne trdnjave, do takoimenovanega: ključa Avstrije, kar se pa tudi po pravici imenuje. Sicer pa^ nima Taljan toliko korajže, da bi prišel. Če jc le lepo vreme, pridejo laški „jastrebi" ter spuščajo njihove „odpadke". Toda imajo pač slabo roko; če merijo na mesto, pa jim padejo že štiri do pet kilometrov pred mestom v vodo. Mi se jim pa smejamo, da imajo tako vročo kri ter mečejo- tako Kgodaj, še prej kot pridejo do cilja, toda oni nam pokažejo hrbet ter gredo — odkoder so prišli. Pa tudi vam, dragi Dolenjci, moram spregovoriti dobro besedo na srce. Vi, ki ste že tiaročniki „Dol. Novic", dobro se potrudite, da dobite še vsak po jednega naročnika, in kateri Še niste naročniki, pošljite takoj nai'očnino za ta list, ki je neprecenljive vrednosti za vse kmečko ljii(lal.vo, zlasti jia šu za nas Dolciijc.tí-Belokranjce. Jleni je bil ta list skoro pojiol-noma neznan; toda ko sem bil na dopustu, sem ga slučajno dobil v roke in priljubil se* mi je tako, da sem ga takoj naročil ; kajti v njem dobi čiovek toliko podučnega-gospodarskega, da se mu že v dveh, treh izvodih izplačajo te bore tri kionce, ki jih l)lača, na pridobitvi znanja. l'oSiljajte pa tudi svojim dragim te izvode, ki se nahajajo na bojnem polju ali v zaledju, ker edino ta list jili i'azvedri, ki piiliaja \. maja odpovedal prestolu na korist princu Juriju, Na morju. — Kakor se poroča z Dunaja aprila, je bilo meseca marca potopljenih skupno -ihi) trgovskih Jadij z 8150,000 tonami, med rijiini ;H5 sovražnih. Od početka vojske do ;!1. marca 1917 je sovražnik izgubil na ladjinem prostoru 5,711.000 vpisanih tou. Med temi je bilo 4,370.0(10 angleških. Domaće in tuje novice. Prvi god cesarice v Novem mestu. V kapiteljski cei'kvi se jo vršita 27. aprila ob veliki udeležbi dostojanstvenikov civil-nili in vojaških ter občinstva, slovesna ]iontifikalna služba božja. Raz hiš so pa vihrale zastave v xnamenje, da so srca novomeškega i)rcbi valstva združenav iskreni želji: Vsemogočni ohrani milo, visoko godov-nico do skrajnih tnej človeškega življenja! Slavnostni večer. Na predvečer godu Njenega Veličanstva, presvitle cesarice Cite, se je vršil v bolnici Usmiljenih bratov v Kandiji mali koncert. Uprizorili so ga v lepih glasbetiili proizvodih gpdč, Ervina*in ííora Hopas, ter gg, Milan Ropaš in Albin I'etertnan. Mali orkester je tu dejansko dokazal svojo inuzikaliČno spietnost, kar je med bolnimi vojaki zelo povzdignilo čuvstvo ljubezni do velike matere vseh avsti'ijskih iiai'odov, presvetle cesarice Cite, G. nadpoi'očnik AValler se je v jedrnatem govoru zahvalil iiprizoriteljem glasbenih proizvodov ter naglašal, kako umestno je veselje vseh avstrijskih narodov oh godu Njenega Veličanstva cesarice, ki tako ma-terijisko skrbi za blagor svojih podanikov. „Vojni mož". Povodom visokega rojstnega dneva naše presvitle cesarice Cite bo v nedeljo, 13. t m., v Novem mestu slovesno odkritje in nabijanje žebljev v „vojnega moža" pred mestno hišo ob 11. lu'i dop. Slovesnosti se bo udeležil tudi g. dež. predsednik Henrik grof Atteins s svojo gospo so}irogo. Dohodek je namenjen društvu za vdove in sirote v vojski padlih vojakov. Natančnejši program se bo objavil v prihodnji številki. „Vojni mož" je umetno delo g. kiparja Vodnika in se bo shranil v dvorani mestne hiŠe kot spomin za kasnejše rodove. Dar. Prekrasen ju't za Marijin oltar je dobila kapiteljska cerkev od 5. tretjega reda. Iskrena hvala č. g, voditelju in čč. udom. Dr. S. Elbert. Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesccu ai»rilu 1917 je 178 strank vložilo \'->2Jm K 73 h; 103 strank vzdignilo 74.105 K 31 h; torej več vložilo 78.4()4K 42 h; stanje vlog 5,057.955 K 4 h; denarni piomet 499.939 K 54 h; vseh strank bilo je (>78. Umrl je v Črnomlju dne 24. aprila dežclnovladni kancelist pri tamošnjem okrajnem glavarstvu, g. Josip Weiss.. Rajski mir blagemu pokojniku! Nesreče. Anton Kfancar, kočarjev sin na Poljanah, župnija Št. Yid, se jc vsekal v desno stopalo. — Janez Gazvoda, pos. sin iz Orekka, je padel z nožem v roki in si predi'1 dlan leve roke. — Anton Vovk, dninar v Soteski, se je ponesrečil pri žagi, ki mu je raztrgala palec in poškodovala več prstov desne roke. — Janez Kolai', gostač z Jugorja, župnija Suhor, je bil vsled dolgotrajne bolezni tako obupan in zmeden, da si Je prerezaL goltanec. Tli navedeni ponesrečenci se zdi'avijo v bolnici Usmiljenih bratov. Tolažba obupajoČim starišem. Rodbina g. Franca Pire v Novem mestu, na Bregu št, 184, je dpbila vojno dopisnico od svojega dražega sina Jo Ž ko ta, ki ga je imela že dolgo za mrtvega. Po molčanju dveh let in šest tednov se je pa zopet oglasil iz luskega ujetništva in napravil stai'iŠem nepopisno veselje in ravnotako svojim prijateljem in znancem. Popřeje je pa pisal že dvakrat iz Ruskega, ker bil je že ujet v pozni jeseni 1. 1914. — Piše pa sledeče: „Iz Ruskega, 8.mai'ca 1917. Dragi stariši! Sporočam Vam, da se še nahajam med živimi. In ako nii Bog da zdravja še dalje, se moremo še srečno videti. Bodite mi srečni in zdi'avi vsaj do mojega svidenja. Vaš Jožko." Pojasnilo. Prejeli smo od dveh strani pritožbo, da se je v dnevih darovanja v novomeškem okraju veliko več nabralo denaiiiih prispevkov, kakor se je pa to izkazalo v 51. številki „Dolenjskih Novic". Dotičnim bodi pojasnjeno, da smo objavili le tisto svote, ki so se vposlale na c, kr. okrajno glavarstvo v Novo mesto. Svote, ki so se vposlale po drugi poti svojemu namenu, nam niso bile znane. Preiskovalnice cen se ustanovijo tudi v Ljubljani in v Novem mest». Po nekaterih deželah so že začele poslovati. Pritožba, Iz Belokrajine smo prejeli pritožbo, da list na neki pošti šc-le v ))ondeljek opoldne dobijo. Tem odgovar-jatiio, da tni oddamo redno vsak četrtek jjopohlnc vse liste naenkrat na poštni urad v Novem mestu in bi moral list, čo ne Že v petek, gotovo pa v soboto biti na vseli postali v celi Belokrajini, Vzrok bode iskati drugod. UpiavtiiŠtvo. 20 letno kazen je imela iirestati Helena Rajek iz Dol. Suhodola, Župnije Brusnice, zai'adi umora svoje tašče. liila je pa po-miloščena, ko je preživela v kaznilnici v Begunjah že 17 let in se je vrnila letos domov. Don)a je kmalu zbolela na hitri vodenici in Je Že v enem mescu umrla, stara 43 let. Gotovo jej ni veČ ugajalo domače podnebje. Peljali so jo kot bolano v novomeško žensko bolnico, a umila je že na poti. Voznik se je viiiil z mrtvim truplom nazaj. Njen mož je nekje v Ameriki, zemljišče /e bilo razprodano, sin je vjet in hči pa služi. — Žalostna družinska usoda. Liter vina 78 K. Tako dragoceno vino lahko piješ v Geisselsheimu na Nemškem. Razume se, da je vino pač tam najboljše kakovosti. V omenjenem kraju je bilo na dražbi prodanega 1000 litrov predlanskega vina za 78.000 kron. Prvi maj v Ljubljani. v Ljubljani je imelo delavstvo prosto na prvi maj zaradi mirovne maniťestacije, ki se jc pričela na velikem vrtu Švicarije ob pol 4. uri popoldne. Vsled tega tudi niso izšli ljubljanski dnevni listi. „Slovcliec" piše o tem zborovanju za mir. Ker je socialna demokracija letošnji prvi maj i)roglasila kot manifestacijo za svetovni mir, ki si ga vsak želi, in ker razna podjetja radi tega popoldne niso delala, se jo zborovanja udeležilo tndi mnogo nesocialdemokraškega občinstva, tako, da se je včei'aj popoldne zbralo v Švicai'iji nad 3000 oseb, kar je upošteval tudi predsedujoči sodriig Kopač, ki je otvorit shod s pozdravom ; „Sjioštovano občinstvo! Velccenjeni sodrugi!" V svojem nagovoru je rekel, da so se zbrali zboro-valci radi tega, da dokažejo, da so vojne do grla siti. Na shodu je govoiil sodrug Anton Ki'lstan, ki je posegel v rojstvo in lu'eiorenjc socialne demokracije, trdeč, da vse, kar se je zgodilo doslej za proletarijat, se je zgodilo iz in jio socialni demokraciji. IVed 28. leti je bila po besni vojni furiji združena v Parizu druga internacionala ter je zači'tala, kar treba človeštvu. Pi vi maj je bil socialni demokraciji v pregled, koliko je za njeno kulturno nalogo že izvršenega, kaj hoče in kaj tnora Še doseči. Njene manifestacije niso imele samo bojni, ampak tudi mirovni značaj : Dižavni zbor imej edini vpliv na zunanjo politiko, diplomacija naj izgine. Med državami naj se ustanove mirovna sodišča, o vojski in miru moi'a odločevati le ljudstvo v javnem splošnem glasovanju. Predlagala se je sledeča resolucija, katere pa le nekoliko objavimo: Na slavlju 1. majnika zbrani moški in žeitske dehivskega ljudstva izjavljajo: Sivesti sklepom mednarodnih socialističnih kongresov, posebno kongresa v Baslju, daljne v smislu sklepov državnega posveta nemško socialno demokratične stranke v Avstriji 4. novembra 1916 in ker se zavedamo popolnega sporazutna vsega delavskega ljudstva v Avsti'iji in na Ogrskem, izjavlja shod slovesno, da je pripravljen na takojšen mir brez osvojitev in brez ponižanja katerekoli vojskujoče se dežele. Ugovarja vsakenui podaljšanju krvolitja in utiičbi človeških življenj in narodnega blagostanja. — Shod se je vršil v lepetii redu. Vprašarýe. A: „Ali so samo Židje judovske vere?" — B: „Ne samo židje, ampak tudi di'ugoverci so judovske vei'e, kadar navijajo cene!" Sluga in gospod. „Gospod baron, bil sem jtri klobučarji — pravi, da vam no more dati klobuka na upanje." -— Baron : „Ti si pa res piavi tnmpec; ali nisi mogel i'eči, da je klobuk za-teV'' Bela smrt. Tam ob ljubki Krki, (iiagi [irijaltilj, že iniiitc gotovo pomlad v pravem tioincnu besede: vse zeleni, rožice cvelo in v polni meri uživaš dobrodcjne žarke iiomladnega solnca. Tu na visokiii planjavah pa pravi samo kokilai', da je vigred v deželi. Snega nad 7 m povpreino in kjer so gospodai'ili plazovi in lavine, seveda še mnogo veí. Divjajo sneženi vihai ji, sneži, dežuje, Itliska in gnni, pada toča, vse to isti dan, isto noč. Živimo v sneženih katakombah, pa pravijo, da je- pomlad ! Da, potiilad, a ne ]jubka, zelena pomlad, grozepolna pomlad ! Jug je. Večkrat zaslišiš bobnenje, kot da prihaja bi'zovlak iz vi'liov gora. To, di'agi moj, je — lavina! Mirno, nič hudega sluteč koraka krdelo junakov: možje širokih pleč in vitki, britki fantje. ICar zabobni vrh hiiba in kot bi trenil ne vidiš več nobenega izmed njih. Zakril, pogoltnil jih je sneženi hi'ib, plaz ali lavina. Izpod katere se slišijo obupni klici: na pomoč! Prihite tovariši, zarožljajo lopate, kdor more, vsak kida sneg in rešuje. Tu izkopljejo enega nezavestnega, tam drugega z zlomljeno roko ali nogo ali z notranjjnii poškodbami. A mnogo, mnogo jih je, katerili ni mogoče več obuditi! Ugasnila je v njih zadnja iskrica življenja. Zdravnik se trudi in budi, duhovnik jim deli sv. poslednje olje. Dokončali so. Moje misli so pa pohitele domov k njihovim zlatim materam, zvestim ženam in nedolžin'm otročičem. V duhu sem videl, kako se jim krči bolesti srce in jim zalivajo oči bridke solze, ko jim prinaša črno pismo bolestno novico, da je njihovega očeta, tiioža, sina ugrabila — bela, mrzla smrt. Tolaži jih Bog in upanje na svidenje nad zvezdami, kjer se vidiva tudi midva gotovo, ako ne več ob — Krki ! Poziirav-Ijen Ti ill tovariši! Engo. Kakšno zimo smo imeli leios v Belikrajini, zlasti v adleški župniji. J. Saiolj. (Dalje.) Vsled hude zime in prav debelega snega zopet niso mogli hodili otroci v šolo. Zopet smo morali zapreti šolo. V AdlešiČih je ni. bilo kakih dvanajst dni, v TribuČah pa celo tri tedne, kei' daljni otroci iz Bednja in Tribinec niso mogli v Tribuče. Tudi Žu]>nik ni mogel iti v Tribuče poučevat v šolo krščanski nauk cele tri tedne, kar se še ni zgodilo, odkar je šota v Tribučab, to je 21. leto. Tudi v cerkev je moglo priti v tem časn ob nedeljah le malo Ijtidi, pa še ti so močno kašljali, ker so bili ljudje močno prehlajeni, vsaj so oblečeni po večini le lahko. Vsled prav hude zime so pa ljudje (udi močno boleliali, večinoma za hripo ali intluenco. Po nekaterih hišah jih je kar po več ležalo. Nekateri so ležali tudi i)o več tednov, so hudo kašljali, mrazilo jih je, bolela jih je glava. Drugi so imeli zopet pljučnico. Temu je bilo krivo deloma tudi potiianjkanje tečne hrane, posebno tudi še kruha, slaba obleka in pa pomanjkanje kuriva, ker jim je manjkalo drv, katerih si niso mogli pripraviti, koje celi december deževalo in niso tiiogli drva sekati in voziti. Potem pa je zapal kar nenadoma zopet prav debel sneg, da niso mogli nikamor. Zato so bili jïrimorani nekateri sekati sadno drevje po vrtih in okoli hiš, da so imeli s čim kuriti. Drugi so zopet trgali plote in les kurili. Nekdo je pobiral celo les s skednja, da je imel s čim kui iti. Kako ni bito mogoče iti v tem silnem snegu nikatiioi- s sanmi in živino, naiii spriČuje ta-le slučaj : 23. je prišel k nam iz Ljubljane neki, vinski trgovec po vino, Vino pa je bilo v Mali Plešivici, samo četrt ure iz Adlešič, in sicer v bregu. Toda ko so vozili vino z Mate Ple-šivice proti AdleSičim, so ga trikiat zvi'nili in sani štrli, četudi je tako blizo z gore do nas in je pot skozi navzdol, tako težka je bila pot v tem debelem in neprcgaženem snegu. Koliko smo imeli snega, nam svedoči tudi to, da se je jmd njitii zrušilo v naši žiipniji več sireh na hišah in šialali, tako v Gorenjcih, Vrhovciii, 1'ingi, liednjn, 'i'libučah. Vsled hude zime je zmrznil nekatei itii tudi ki-ompir po shi'ajubali, drugim zopet vino ill kiselina. H. t'ebriiai'ja zmrznil je tuili vsled silne zime blizo Cerkvi.šČa v Podzemeljski župniji vojak iMilia Jakobčič, posestnik iz (.'erkvišča, ki je šel domu ua dopust, pa je na jtotu blizo doma obnemogel in zmrznil. Pa tudi mesec marcc je bil prav neugoden. Imeli smo sicer v njem nekaj lepili in soliičniii dni, a večinoma pa je bilo le grdo vreme. Sneg je ležal Še skoraj ves mesec. Pi'oti soliicu je sicer skopiiil do sv. Jožefa, a v senci in po di'agah pa ga je bilo še dosti, zlasti pa še po liostah, kjer ga je bilo še koncem meseca skoraj do čevlja na debelo. 21., 22. in 24, pa je zoi)et prav hudo snežilo po noči in po dnevu in padlo je zopet čez ped snega. (Daljo Bledi.) Raznotero. Sredstvo Nemcev proti lakoti. Francoski list „Grl de Paris" je odkril skrivnost, kako so zamogli Nemci dosedaj zdržati silno lakoto. Nemci pj'avzaprav ne stradajo nič — poroča imenovani list — kajti že od leta 1755 imajo neko navodilo, da so da napraviti baje nek prašek, ki povzroči, da dotičJii, ki ga je le majhno množino povžil, ne Čini za dva tedna nikake lakote, akoravno ničesar no zavžije. To navodilo je še sedaj shranjeno in nemško vodstvo ve o njem tole povedati : 8. julija 175G. Kiruig (zdravnik) Schmueket, nastavljen pri gai'di, je pokazal Njegovemu Veličanstvu nek posebne vrste prašek, s pomočjo kojega se lahko zdrži brez hrane kacih štirinajst dni. Kralj je sevwla takoj zaukazal napraviti tozadevne poizkuse.^ Poročnik Raoul je dobil od garde povelje' oditi v neki stianski oddelek kasarne s tremi možmi. Ti vojaki so morali delati najtežja opravila in prehoditi najdaljše mai'še. Vsi ti trije možje so bili zelo ješčl. Pi'vi izmed njih, pravi o]'jak, bi lahko pojedel za ti'i druge, drugi strasten pivec in tretji postopač. Ta poročnik Haou), izmed omenjenih treh mož najslabotnejši, je dobil povelje, da mora z onimi tremi vojaki prestati daljši čas brez hrane. Mesto hi'ane so pi-ejeli vojaki trikrat na dan nekaj onega praška, ]'az-topljenega v vreli vodi, ki da okus dobre juhe. Kot pijača je služila tem vojakom izključno voda, razven oiiemu pivcu, ki je prejel dnevno tri kozarce vina. Na koncu te „bridke preizkušnje" so izgledali vsi trije vojaki s poročnikom vred ravnotako dobro kot preje in opaziti ni bilo nikake oslabelosti. General Uctzov, ki je napravil ta poizkus, je jioslal prašek profesorju Poffti v raziskavanje. Je torej zelo možno — pristavlja francoski časopis — da se sedaj x>«s!u-žujejo Nemci tudi tega praška, da jih obvaruje lakote. — Tako, sedaj vemo zakaj vztrajamo! „Porod" na nekem podmorskem čolnu. „Fraiikfuitei' Zeitung" poroča: Nek naš torpedni Čoln je križajo po severnem morju, ustavil nek na Angleško vozeč holandski pasažirski parnik. Naš Častnik in nekaj mornarjev so se podali na krov holandské ladje, da jo preiščejo, če vozi kaj blaga na Angleško. Med potniki se je nahajala tudi neka mlada Angležinja, kateri se je poznalo, da je blizu' poroda. Tinela je videti krče in od časa do časa je bolestno zastokala in se je smilila vsej okolici. Zelo se je pa zasmilila ne-kenni neinškeimi častniku. Na njeno prošnjo, naj se ladja takoj odpelje dalje, da bi lahko ona porodila na sulii zemlji, je on izrekel, da je to nevarno; da jia bo jo dal pie-peljati na nemški jiodmorski čelu, kjer se bo ž njo že lepo ravnalo. In tako se je zgodilo, Jled mrmranjem jeznih sopotnikov holandské ladje, so naši vili mornai'ji l alil« in previdno prenesli bolno ženo, kije padla v oiiiedlevico, v poilmor^ski čoln. V manj kakor desetih minutah je bila žena prosta — delielepoštiie vreče tajnih aiigleši;ih državniii dopisov, ki so bili za nas zelo važnega jki-mena, nadalje, več tisoč mark v zlatu. „Usmiljenja vredna mati" se ni baje po tem „))Oiodu'' nič preveč zdravo in zadovoljno čutila. Čudna prorokba o vojski in miru. Nekaj dni po izbruhu svetovne vojne se je' v mestni hiši v AVismai'ju našel spis: „Izvleček testamenta nekega patra iz leta 1701", in obelodanil. Medtem se je že mnogo uresničilo, kar je stalo v teiu spisu in zato zbuja ta prorokba veliko zanimanje še vedno, akoravno se seveda ne sme vsemu, kar je tu pisanega tnlno veijcti: Evropa bo v Času, ko bo papeški prestol pi'azen, središče velikih dogodkov; hudobija, sovraštvo in obrekovanje bo vzrok, da se bo neki mal narod vzdignil iu povzročil s knežjim umorom velika grozodejstva. Sedem držav se bo vzdignilo proti dvoglavemu ptiču iu |)tiču z eno glavo. Ta dva ptiča pa bosta varovala svoje gnezdo s peroti in se bi'anila s kremplji. Narod bo proti narodu. Geslo vladarja pa bo: „Bog z nami, naprej!" Božja jiomoč ga bo ščitila in ga vodila od zmage do zmage. Vnelo se bo silno borenje na v z h o d u in zahodu, ki bo uničilo na tisoče človeških življenj. Vozovi bodo dirjali brez konj. Goreči zmaji bodo šumeli po zraku in bodo, bruhajoč ogenj in žveplo, uničili mesta in vasi. Ljudje pa bodo zrli vse to, kot da so brez moči. Narod bo zaČul božje svarilo in Bog bo obrnil od njega svoje obličje stran. Tri leta in pet mesecev bo trajala ta vznemirjenost in groza. Še več žrtev kot vojska boste pa zalitevali lakota in kuga, Prišel bo čas, ko ne boš mogel ničesar kupiti, ne prodati. Kruh se bo deiil med ljudstvom v inajlini množini. Kri bo jdeČila morja. Na dnu morja bodo čakali ljudje na plen. Narod, ki ima v geslu sedem zvezd, i)a bo posegel v boj, najiadel bradastega jiioža od sti'ani in se umaknil. — Pokrajina Ilena se bo tresla in trepetala, toda nikdo je ne bo uničil in ostala bo do konca vseh časov. Dežela zahoda bo ki'aj opustošenja. Dežela ob morju jia bos svojim kraljem vred uničena in se pogreznila na najnižjo stopnjo uboštva in revščine. Vsi narodi zemlje bodo občutili gorje in ti'pljenje. Zmagovalec pa bo nosil križ na prsili. Vojska se bo začela, ko bo klasje že i>olno in se težko sklanjalo k zemlji, dosegla bo vrhunec, kadar bodo začete cveteti črešnje v drugič, Mir Ijo pa sklenil vladar ob času Kristusovega vnebohoda. Letno poročilo. Pod i)redsedstvom prvega najvišjega dvornika Njegovega Veličanstva Konrada princa llolienlohe stoječi „Pomožni odbor za iz sovražne dežele izgnane Avstrijce (llilfskomitee fiir ans dem Feiudesland ausgewiesene ()storreiclier) na Dunaju 111., am Heumarkt 10, je na svojem občnem zboru dne 23. januarja podal računsko poročilo za prvo leto svojega delovanja. li-akor je posneti iz poročila, ki je podpisano od podpredsednika poslovodje generalnega ravnateljstva Vilj. Kestranek, je stalo v letu li)16/17 v oskrbi odbora skupno 1010 rodbin, ki so se vrnile v domovino, z 23S8 osebami, vseskozi Avstrijci, kateri so se ali izginili iz sovražnega inozemstva in se vrnili domov, ali pa tu živeče osebe, katerih pi'ehranitelji so se kot takozvani civilni vjetniki internirali v sovražni deželi in niso v položaju vzdržavati svojih, v Avstriji živečih rodbin. Od teh je bilo izgnanih iz Francije 315 rodbin, iz -Anglije ÍÍ72 rodbin in iz Rusije 23(i rodbin, iiiej tem, ko odjiade ostanek na Belgijo, Srbijo, Rumunijo, Italijo iu posamezne kolonije. Odbor skuša pred vsem v domovino se vinivšim preko |)rvih tedimv jiovratka, pomagati s podporami v denarju, z od-kazili stanovanj, obleke, itd., posreduje za iste po možnosti delovna in službena mesta, nabavlja jim iiišno opravo, orodje in pripomočki! za delo, pomaga jim pri piesiditvi in nastanitvi v domovini, daje potn-bnim tekoče podpore, obleko, obuvalo in perilo, socijalno višje stoječim tudi posojila, da si zamorejo ohraniti preko vojne dobe obstanek. \^se delovanje odbora, katerega podpira zdatno državna uprava, se vrši vedno po okolnosti posameznega slučaja, kolikor le možno vpoštevajoč i)Osebne želje in izključno na podlagi natančnega poizvedovanja o življenjskih razmerah, vrednosti in potrebe podpore onih, ki so se vrnili v domovino. Odboru so stali na razpolago dohodki: darila v znesku kron 645.648'34 in obresti, večinoma v vojnem posojilu naložene glavnice daril kron 21.<320-18, tedaj skupno kron (j67.óti8'53, katerim so stali do konec januai'ja 1917 nasproti izdatki K 1 71.154'03 za odborové namene. Odbor hoče svoje delovanje v novem poslovnem letu intenzivno nadaljevati iu izpolniti in prosi zaradi tega, da mu dopošilja širša javnost na naslov: Dunaj, III. Am Heumarkt 10, obvestila o Avstrijcih, ki so se vrnili v domovino in se nahajajo v bedi in stiski. Loterijske številke. Trst, 18. aprila 71 29 20 34 82 Gradec, 25. aprila 44 90 38 28 3(> Na prodaj je nekoliko prav dobro ohranjenih svinjakov. Trgovina Fr. Kastelic v Kanliji. Pozor, gospodinje! w^OLJKIN ^ to je nadomestek o^ja, iiajtinejšega Damizuefia, jiaraotirano očiščen, zdravniško priporočen, zu vsakoviatiie solate, so dobi v praških: zavitek zii t liter 1 li <>0 h Xiivitek /,a '.i iitra :{ K li 120 zavitkov po 1 liter kron 100 zavitkov po 1 liter i:iO kron Ti'iïovcem s primernim raliatoni. — liuz-pošilja s(! po povzetju; puStiiiiia slane 75 h. a*^ Razpošilja: Rudolf AHČAN V Zagorju ob Savi. Lekarna IBERGMilNN - - RUDOLFOVO - - kupuje vsa zdravilna zelišča, kakor: melisa, žajbelj, pelin, gomilice, preslico, ajbíš i. t d. po najvišji ceni. 15"2 Kupi se dobro ohranjen koleselj oziroma majhna kočijca. — Pi'iglasi na upravništvo „Dol. Novie". Izšla je koračnica za klavir Živel našpeSpQlli„CESilR]Eili£" zložila Ervina Hoiias. — Dobiva se v knjîgai'nah -K Krajec nasi, in Urban Horvat v Novem mestu Íii pri skladateljici v Kandiji pri Hudolfovem za ceno 2-50 K, pb pošti 25 vinarjev veiS. , _12-3 3 Kostanjev les od enega metra dolgosti, 10 cm debelosti naprej, klan ali v deblih, vsake debelosti, PF- kupi po najvišji ceni tvrdka: : : J. POGAČNIK : : Ljubljana, Marije Terezije cesta 13,