Uredništvo in upravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
naročnina listu:		
Celo leto		12	K
Pol leta		6	K
Četrt leta ......	3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
St. 02.
Maribor, dne 8. junija 1912.
etnik IV.
Valovanja v svetovni politiki.
Položaj v svetovni politiki postaja vedno bolj razdražen. .Dolgotrajnost italij^nsko-turške vojske po-vzoča, da rase med državami nezaupmost in svetojv-no časopisje, je že polno kombinacij in ugibanj o novih ententah in združitvah. To uganjkjovanje dela vročo kri in ker je na; delu mnogo takih, 'ki iz za-motalnega položaja pijejo kapital, zato je vsa situacija vedno bolj n sfigura a.
Ce človek, sodi’ po /glasovih, ki jih čuje iz tujega časopisja, potem mora biti overjen, da posamezne 'države ne smatrajo svojih interesov s sedanjimi zvezami zadostno zavarovalnih ter da, iščejo zato novih opor in zaslomb. Posebno v angleškem Časopisju je opaziti neko razburjenje, odkar je razvija Italija v Sredozemskem, morju svojo 'akcijo n,oprana turškim, otokom. Svetovno časopisje se s tem vznemirjenjem angleške javnosti obširno bavi, ker po splošjnem mnenju ne bo ostalo brez posledic zia bodoči razvoj 'evropskih odnošlajev, Kapčor se obče trdi, ni položaj, ki je nastal vsled dogodljajejv v Egjejskem morju, samo „angleška tekjrb“, 1 ampak splošna < .„svetovna skrb.“ Brez dvoma je, cla je zašila modrost diplomacije v škripcfe, katerih prej ni videla, ker je prišlo marsikaj vse drugače, kakor so zasnovali diplomati v svojih salonih.
Složno postopanje Italije in Rusije v Vprašanjih bližnjega vzhoda obrača vedno bolj nage pozornost političnega Sveta. Ta pozornost postaja še tem bolj napeta, ker zahteva ‘italijajnsko ' javno mnenje, naj Italija zasedene otoke trajno osvoji. Rusija;, ki v tem očividno podpira Italijo, se nahaja v nemalem nasprotju s svojo «a,veznico Francijo, ki je dala Turčiji v veliko jezo Italijanov , na razpolago denajrna sredstva za nadaljevanje vojske. 'Tli pojavi povzročajo angleškim politikom mnogo nepalmih noči, ker se boje za svoj vpliv v Sredozemskem morju, kateremu grozi Italija. Ako se Italija vgnezoji na sredozemskih otokih, jpotem je njena moč v Sredozemskem morju znsjno poskočila in ona postane faktor, s katerim bi se moralo vrlo računati. fTudi' se smatra okolnost, da delate Rusija in Italija sporazumno za
sredatvo, s katerim naj se priklene Rusijo, pa, tro-zvezo.	,
Vse to povzroča, da razmerje med Rusijo in Francijo ni več tabo neskaljeno, kjakor prej. Foveču-va pa še to napetost Francija, ki po ruskem mujenju, preveč simpatizira z Anglijo. - „Nowoje Vremja,“ je iztaknila v teh dneh, da je Rusija pričakolvala od francoske vlade fedajtne pomoči 'v Kini, ia da se je Francija postavila na stran Anglije.
Iz vsega tega sklepajo angleški pesimisti, da je nevarnost, da bi se Rusija oddaljila od tripelen-tente, ker bi bilo to za njo mogoče združeno z ugodnejšimi posledicami.. Raditega se Angleži sedaj posebno trudijo, da bi utrdili prijateljstvo med ipjimi in Francozi. Odlično glasilo (konservativcev „(Morning-Post“ odločno zahteva, naj se spremeni prijateljski sporazum v čvrsto zvezo, ki naj bi se sklenila šc pred prihodom novega nemškega poslanika 'Marshalla v Londonu,. Temu nemškemu diplomatu pripisuje zgoraj omenjeni list nalogo, da prevari liberalno vlado Velike Britanije o pravili ciljih1 nemške politike in jo uspava v krivo sigurnost. Predlog o zvezi' je nar šel na obadih Seine ugoden odmev v 'moralnem oziru, toda strah v praktičnem. Francosko časopisje .zato uljudno in fino pripominja, da so Angleži pač preveč praktičen narod, da ne bi uvideli, kako mora norrpalna ih življenja zmožna zveza' temeljiti na enakosti koristi in enakosti rizika;.
Pa tudi med angleškimi časopisjem se oglaša mnogo glartov, ki svarè pred prenajgjlenostjo. Zlasti Še vladno časopisje je reservirano. Ce prav smatrajo liberalna glasila misel o zvezi za omamljivo, vendar opozarjajo, da ni upati, dia bi se mogel tako hitro rešiti problem, o varnosti britanskega cesarstva, kakor mislijo nekfateri' politiki. Po sodbi angleških strokovnjakov je namreč dvomljivo, Če bi mogla francoska mornarica varovatif angleške koristi v Sredozemskem morju. Francoska mornarica po teh zatrdilih ni kos zjedinjeni mornarici AAistro-?(%rske in Italije.
Tako vidimo, da (je kombinacij o grupiranju držav dovolj. Gotovega sicer ni še ničesar in je vse v megleni bodočnosti, kaže nam pa to velekakor, kako resni so dnevi, v katerih živimo,
Shodi.
Sv. Trojica v Halozah.
Za zgornje Haloze je bila let® trojička nedelja izrednega pomena. Pri Sv, Trojici v Halozah je bila velika, krasna cerkev1 pri slovesnem opravilu natlačeno polna pobožnega, dobrega haloškega ljudstva, kateremu je prav do srca govoril goispod dr. H o h p j e c iz Maribora o dolžnosti do Boga*, vere in cerkve ter o 'sredstvih, katera, naj rabi zlasti naša mladina, da se obvaruje pred nevero in versko mlačnostjo, pred tisto strašno rečjo, ki vniči narod in ga potrebi iz zemeljskega površja.
Popoldan je bilo v Marijino družbo, z|ai katero je gospod p. Lenart Vaupotič z veliko vnemo izvršil vse predpriprave, sprejeto 73 deklet prfvokrat v naši župniji. Ta gajnljiva slovesnost je zopet privabila polno ljudstva v prostorno farno cerkev. Dr. Hoh-njec je v prisrčnem nagovoru naslikal srečo 'in dolžnosti Marijinega otroka.
Po večernicah pa tudi mladeniči niso zaostali; tudi njim je govoril mladino ljubeči gospod 'p rob uditeli dr. Hohnjec, kakor vsemu na velikem cerkvenem prostoru polno zbranemu ljudstvu velezanimive, prijetno prepričevalne besede, katere so bodrile k izobrazbi in Organizaciji zlasti mlladine in so dovedle tro-jičke mladeniče do tega, da so si ustanovili Mladeniška zvezo, h kateri se je oglasilo 32 mladeničev. V društveni Čitalnici so si izbrali sledeči odbor: Hren Jožef, predsednik ; Pernek Anton, ■ podpredsednik; Kolar Mihael, tajnik; Fuks Matevž, tajnikov namestnik; Svenšek Franc, blagajnik; Lozinšek Jožef, blagajnikov namestnik ; Svenšeki Jožef, knjižničar. Prihodnji sestanki mladeničev bodo vsako prvo nedeljo v mesecu.
K sklepu je lepo in šaljivo poučno izpregovo-rii mladeničem gospod Jožef Kranjc, kapl;a,n žetals-ki, kako bodo dospeli mladeniči s pomočjo Mladeniške zveze do tega, da bodo imeli pozneje v žepu kaj, še več pa v glàjvi.
Navdušujoč mladeniče za vse. kar so danes koristnega slišali in vabeč na mnogobrojno svidenje prvo nedeljo v juliju, sklene domači voditelj mladeničev gospod P. Rafael PoterČ vjeseil ' in pomenljiv prvi mladinski shod pri Sv. Trojici v Halozah.
PODL^TEK. Moremo in moramo«
Bilo je leta 1834, torej v Času, ko so pri visokih uradih vladali še jako brezobzirno, v časih, ko — po našem pregovoru — palica ni le pela nove mar še, marveč ko je igralo to 'orodje tudi pri rJOSnijah v Avstriji še jako imenitno, tu in tam jako občutljivo ulogo.
Prav v tisti dobi je fbil pri deželni vladi v Ljubljani uslužben za pisarja mož: 'Jurij Šterbak.
Ta je imel nevesto, Pavlinovo Franico, pošteno, a priprosto ljubljansko dekle. Glede poroke teta se že dogovorila, imela se je vršiti o sv. Martinu in Franica je imela pripravljeno že vso balo.
Prav takrat pa je nastopilo veliko pomanjkanje med uradniki in tako je splezal na lestvici čjsti naš Jurij iz malo poznanega mesta priprostega pisarja na častnejše in mastnejšje mesto deželno-vlad-nega oficijala,
Ta ne tako hitro priča,kovalni napredek je pa imel posledico, da se je našega novo pečenegjai oficijala lotil hudič napuh. '
Zavestno je korakal gospod Jurij Sterbak po glavnem trgu ljubljanskega mesta; in postal je tako imeniten, da se mu je dozdevalo, da M segel prenizko, če bi si zbral za; svojega življenja tovarišico — Pavlinovo Franico.
Začel je mož gledati po ljubljanskih, punica]h boljše vrste, Franici pa je sporočil, da z njuno poroko ne bo nič.
Kaj se ni zvedelo vse zlasti takrat po ne še ravno veliki Ljubljani. 'Tako se je zvedelo tufdd to in Franica je menila, da iz same sramote, katero Ji je napravil oiicijal 'Sterbak, kar nič vec ne more med žive ljudi. ' Bolela jo je ta nezaslužena f.lramota toliko, dalje skoro obolela.
Vse to je slednjič tutti zvedel deželni predsednik grof J., ki je bil pravičen, toda neizprosno odločen in strog mož.
Nekega dne je dobila Franica pisemce, v katerem jo jé pozVal i k sebi sam deželni, predsednik. Ko je prišla deklica pred grofa, jo mož sočutno povpraša, kako in kaj, 'in dekle mu je moralo pojveclalii celo svojo srčno zadevo.
Ko je končalo dekle svoje pripovedovanje, tedaj jè "silno grdo gledal deželni predsednik. Ne ene prijazne besede ni več zinil visoki gospod, marveč načečkal je le prav naglo pisemce, je zapečatil in zarenčal nad dekletom:
„(Dekle, nesi takoj to pismo oficijalu Sterbaku; dobiš ga, prav sedaj gotovo v njegovem stanovanju.“
„(Ekscelenca“, je odgovarjala Franica, „jaz pa vendar ne morem . .
„;T|akoj mi odnesi pismo! Jaz svojih ukazcjv ne ponavljam dvakrat“, je rentačil (mogočni gospod in gledal je pri tem tako hudo, da je upadel ' deklici kar ves pogum, da se ni upala prav nič več oporekati, marveč < skušala je čim preje izginiti iz sobe strogega moža.
Ko je pa stopila Franica iz hiše predsednikove na cerilo, 'tedaj je še le prav spoznala, v koliko zaJdrego jo je spravil grof J.
Slutila je Franica, da je v pismu bržkone zapihano, da mora Sterbak ostati pri svoji dain besedi; tega ukaza pa vendar ne more sama| izročiti nezvestemu svojemui ženinu. Toliko ponosa, tako si je mislila deklica, moram pa vendar imeti kot ljubljansko dekle, da se ne ponižam tolikanj. Sr.Jm bi me bilo tako, da bi meniia, da se moram pogrezniti v tla, ko bi morala gledati Jurija, ko bo bral to-le pismo.
Sla je torej k sosedi, k Pogorevčevi Z)efi, s prošnjo, naj ona, prevzame to nalogo in naj izroči Sterbaku predsednikovo pismo.
PogorevČekova Zefa je bila tlevica v srpanu in po celi Ljubljani in okolici znana zavoljo svojega. — strupenega jezika,
Ali naj ti popišem, ljubi bralec, Zeio? (Ne bom ti je popisoval, rečem in povem ti le toliko, da je bila Zefa šepasta, škilasta in grbasta in vrhu tega pa tako nevstrašena, da, bi se ne bila zbada, tudi še ne treh dragoncev.
Ni hyp 'treba prositi dolgo Zeie, takoj je bila pripravljeijl nesti pismo k oficijalu Sterbaku, tern rajše, ker vsebine pisma ni vedela in ker je že zda-vno čula, da se je iz ošajbnosti odpovedal Franici.
Pol ure pozneje je že krevsala naša. Z!efa proti stanovanju oficijalovem.
Ko je PogorevČekova Zefa vstopila v stanova-nje, jo je hotel Sterbak nezaslišano odsloviti, ; kajti bal se je, da ga bo hudobna Zefa pošteno ojštela zavoljo njeni sosedi Pavlinovi Franici dane in snede-ne besede.
Kaj naglo pa je postal Sterbak skrajno prijazen, ko je zvedel, 'da prinaša Zefa predsednikovo pismo, katero je 'takoj odprl. Bral pa je to-le:
Gospodu oficijalu Sterbaku!
V teku štirinajstih dneh se imate poročiti z osebo, katera vam izroči to pismo. Ako se mojemu povelju protivite, zgubite 'službo in vrhu tega jih dobite s palico petdeset,
Groi J,, predsednik,
Ko je Sterbak to prebral, je menil, da se ruši hiša n aid njim, 'To strašilo naj on poroči, nemogoče, toda dobro je tudi vedel, da grof J. nobene šale ne poznai.
Bila pa mu je tudi prikrita 'stran njegovega telesa tako ljuba in draga, da bi ji petdeset udarcev s palico nikakor ne privoščil.
In njegova lepa službica, ta mu je bila pa še ljubša.
Vedno bolj in bolj si je ogledoval Zefo, katero mu je strogi grof nakomandiral za nevesto. Kako po-
Vojnik.	.
Zborovanje Slovenske kmečke zveze je o tvori tlomači gospod župnik Potovšek, na kajr so sa zboro-predsednikom g. Bikov*»» in podpred-
SetoÌkSoSie^PdTfcPKo>oaeo porodilo o Wo-«Mi« držnvneSn zbora in dr- Bondova S poroMo O ‘Slovenski obstrukciji iv deželnem zboru.
Zborovalci so odobrili stališče naših poslancev ter' izrekli željo po večkratnih enakih shodih,
Politični pregled.
Državni zbor.
Duna j, 31, maja.
Brez cilja*, brez smotra! drdra parlamentai ni voz počasi naprej. Kam bomo privozili, še nihče ne me in megle, ki so pred najmi, se razgrinjajo le za tolikp, da vidimo komaj od dne Ido dne pred se. jV parlamentu ni nikake konsolidirane vignine, ^ ki oi imela enotno voljo rešiti te in te zadeve, vlada pa tudi noče pričeti z inicijativno politiko. Vse ;ykup je eno samo veliko cìnc’anjé, pomešano sem in tja z intrigami in osebnimi aspiracij ajpii. Kar pa ni do\oij ailmotan položaj doma pri nas, to izpopolnjuje S® v-pliv obupnega položaja na (Ogrskem, kjer so dosegle politične zmede vrhunec. Saj smo prišlj v kraljevini sv. Stefana vendar že tako ojaleč, da so postali stari reakcionarni nasprotniki Volilne reforme, 1 Kakor sta Appdny in Andrassy, njena, zagovornika, samo da lahko izrabljata to popularno ;streo)stvo a v strmoglavljenje grofa ITfisze, ki je dejanski ravno tak nasprotnik volilne reforme, (kakor njena sedanja po-speševatelja Appony in Antìriassy. Tako važna in velepomembna zadeva, kakor je razširjenje ^volilne pravice na ljudske mase, ki jo je tudi kralj že proglasil za del Luikfacsevega, vladnega, programa, je postala igrača v rokah ' njenih riajhujŠik nasprotnikov. Appony, An'dras&y, Kossuth et condortes, ta 'družba žalostnega spomin'a, se postavlja, iv pozo prijatelja demokracije, kozel je postal vrtnar. Opozicija, ki je bila v Času, dokler je bila na krmilu, naj-zagrizenejša nasprotnica vsakih pravic širokih ljudskih slojev, hoče naenkrat izsiliti volilno reformo iz vlade, M jo ima v svojem programu, a ne strne radi Tiszovega terorja z njo na dan. Ali ste že videli o-gahnejšo igro z ljudskimi pravicami in s kraljevo besedo?
Pa pustimo te kaotične razmere. Bolj ko se človek vtaplfa y naše politične odnošiaje,! bolj postaja pesimističen. Kamor pogleda, nikjer ne vidi svetle točke, ampak samo zgoščevanje megl. Najkrajša pot je, če se vdamo v usodo in verujemo, kakor Tturki v kismet. Zjakaj bi morali skrbeti ravno mi, ki se nas redno poriva ob stran in pritiska ob steno, da ne bo naša parlamentarna lafhja trčila ob ledenik. Zlgubiti ne moremo mi ničesar, med tem ko je nelštevilno 'drugih, za katere je to vprašanje vitalnega r pomena. Naj skrbe in gledajo ti faktorji, da se razprše megle in krene naš politični voz na pravo cesto 1 ln y pravo smer. Ce se nas primerno povabi, smo seveda vedno radevolje na razpolago, da pomagamo. Da bi pa mpgoče mi garali in vlačili za žive in mrtvjp, ko-nečno pa mogoče v zahvalo slišali slovo: Der Mojhr hat seine Schuldigkeit getan, der 'Mohr kann gehen“, tega ne maramo.
V	naslednjem podamo kratko poročilo o dogodkih današnjega dne v državnem zboru:
V	plenarni, seji sta pri skrajno slabem zanimanju najprvo govorila generalna govornika, k službeni pragmatiki, dr. Steslowicz in baron Hock.
Nato se je prešlo v šptecijelno debato. ‘Govoril je najjprfvo glavni odsekov referent dr. Ceh, ya njim pa več minoritetnih poročevalcev.
Po prekinjenju te debate se je: nadaljevala razprava o nujnem predlogu glede reforme hišno-nJajem-ninskega davka. Govoril ' je nemški svobodomislec dr. Langenhajhn.
Po še nekaterih manjših zadevah je bila' seja ob ZA. uri popoldne zaključena.
Prihodnja seja je radi praznika v četrtek že v pondeljek popoldne.
Razun plenarne seje je zborovalo več odsekov.
Proračunski je imel sejo predpoldne pred plenarno in popoldne. Predpoldne je govoril kot prvi poslanec dr. Korošec. Izvajal je: Koalic.ija velikih strank se je pokajzalai za nezmožno za vsako pozitivno delo in je povzročila, da smo s celim parlamentarizmom zabredli v mlakužo. Nadalje je razpravljal o slovanofobni metodi na celem jugu in izrekel upanje, da se bodo te razmere zboljšale, ko se bodo združili vsi Jugoslovani monarhije. Govqrili so še Marckjhl, Choc in Nemec, nakar je bila predpoldan-ska seja zaključena. Popoldanska seja je bila pa že kmalu po otvoritvi zopet zaključena, ker je bila nesklepčna. Domači penati imajo za ljudske zastopnike vedno nekaj zelo privlačnega.	.
V	brambnem odseku je govoril minister Hein-old, v ustavnem se je nadaljevala r ^zprojva o društvenem zakonu, v pododseku oidseka za državne na-dtavljence se je razpravljalo o službeni pragmatiki za učiteljstvo.
Kakor kažejo vse te seje, poslanci nikakor ne pasejo lenobe in delajo pridao. Zdi1 se nam samo, 'da je mnogo truda potratenega povsem brez potrebe, 'da bi moral biti pri smotrenem delu efekt tolike marljivosti ves drugačen, kakor je v. resnici.
Konferenca radi vladnega davčnega načrta.
Pri finančnem ministru ‘se je dn,e 30. maja vršila konferenca načelnikov velikih strank v zadevi vladnega davčnega' načrta. 'Jugoslovane je zastopal na konferenci poslanec dr, Šušteršič. Od vlade se je zahtevala hitra, reforma d, Jvka tna žganje in osebno-dohodtiinskega davka, Tekoči teden bosta imela konferenco oba pododseka fin. odseka.
Portugalsko.
V	portugalski zbornici je grajal zmerni poslanec Martino način grdega postopanja; ' s političnimi jetniki. Razprava je bila burna in se je razvila v pretepi. Martino, in radikalni posli ance Amaro sta se pretepala s pestmi. Galerija se je zavzela za Amara in bi se bila rada vmešavlala v pretep. Predsednik zbornice je takoj ukazal izprazniti galerije in je prekinil sejo.
Raznoterosti.
Duhovniška vest. Kn.-išk, duhovnim svetovalcem je bil dne 2. junija, ob priliki kanonične vizita-cije in sv. birme imenovan i častiti gospod Jernej Frangež, župnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici,
Kardinal Katachthaler zbolel. V 'Solnogradu je zbolel nadškof in kardinal Katschthaler. Male d njegove visoke (starosti je položaj opasen.
Evharistični shod na Dunaju. Z,' ozirom na mnogotera vprašanja od raznih strani naznanja o-srednji odbor za lavantinsko škofijo za zdaj sledeče: Cerkev na Dunaju, odločena Slovencem, bi bodo prišli na evharistični shod, je frančiškanska cerkev blizu sv. Stefana v I. okraju, torej v sredini mesta. V njej bodo imeli Slovenci svoje pobožnosti in svoje govore, pri katerih naj bi bile ‘zastopane sorazmerno vse slovenske škofije. — Zaradi prireditve posebnega vlaka iz lavantinske Škofije se zdaj še ,ne more nič določnega povedati, ker Še ni znano (število udeležencev; zagotovljena pa je polovična ivožna ce-
magati? (Pomoči ni, si misli Sterbak, ugriznimo torej v to tako kislo jabolko.
Skoraj ihteče je vprašal Zelo:
„(Koliko ste pa stari?“
(„IKaj vas pa to briga“, je 'sedaj zarohnela Po> gorčekova Zefa, „jvsekako bi bila lahko vaša stara, mati.“
„|Tri sto medvedov ! “ je zdihoval ofieijal. JAli imate 'hišo, ali imate kaj denarja?“
„Kaj vam je to mar?“ je lajala Ziefa. gBiti mi mora mar“, je ječal ofieijal, ,|az se moram poročiti z vaimi.“
Komaj zpčuje to Zefa i,n že je planila proti njemu in pripeljala mu 'je gorko zaušnico.
„Tukaj jo imaš“, je besnela Ziefa, „|az sem poštena zenska in kaj takega, ne prenesem;, zapomni si to, ti grinta ti, grintasta!“
„iStrašno, grozno“, je moledoval gošpod Sterbak, „pa vzeti vas moram, sicer jih dobim s palico petdeset.“
Zaslužili bi jih tri sto, vi, lump!“
,/Jaz zgubim svojo službo!“
,,/Siaj je niste vredni, škric vi, poikvečeni ! “
„(Oh — oh i— oh — vzeti vas moram,, predsednik ukazuje, berite to pismo, predsednik je neizpros-Ijiv ! “
i„jJaz vas ne maram. ’ Kaj naj počnem s takim škricem? Meni 'grof ne bo ukazov,afl.“1
]„jZefa! Ako ne ubogate, boste zaprta,!“
„Kaj? Jaz zaprta? Bomo videli!“
(..Pojdiva k predsedniku!"
„Magari k cesarju!“
Pol ure pozneje sta stala) Zefa in gojpod 'Jurij pred predsednikom.
(,yKaj hočete pri meni?“ je godrnjal gospod deželni predsednik.
„,(Predstaviti sem va,m hotel, ekscelenca, svojo nevesto, saj ste blagovolili ukazati, da se moram v teku dve.h tednov poročiti z osebo, ki mi bo izročila vaše cenjeno pismo,
,y'Jaz njegova nevedta?“ je hropela, Zela, „gospod grof, lepa hvala za takega capina!“
„Molčite!“ se je zadrl predsednik, potem je p!a vprašaji: „Kdo Ivam je pa izročil pismo?“
(„jTla-le ženska“, je zdihoval Sterbak,
Zidaj 'je pa tudi grofa nehala strogost. Dobri mož" se je prijel' za trebuh in Začel se je smejati, da je bil rudeč in višnjev.
„(Glej ga, hudičevega dekleta, torej me vendajr ni ubogala! “ ' je rekel predsednik, „,ne, tako hudo, Sterbak,, vas pa vendar nisem hotel kaznovati. Ono pisemce bi iv-am bila imela izročiti vaša prejšnja nevesta. Ker, se 'je pa morda sama sramovala, je bržkone naprosila to ženico. Poberite se izpred mene takoj! Poravnajte celo zadevo s Franico Paulinovo, glede katere velja moj neizprosni ukaz! 'Ako ne, tedaj bstane pri kazni.“
Sterbaikui je bilo, kakor- bi se mu bil odvalil težak kamen, urno se je pobrati iz predsednikove hiše ves srečen, da se mora poročiti s Franico.
Skesano je prosil Franico odpuščanja, za svojo nezvestobo in dekle mu je rado odpustilo.
Dva tedna pozneje je bila, poroka in oba sta bila srečna.
na na poštnih Vlakih za vse, kj se bodo z župnijskim spričevalom izpričali, da gredo na ejvdiarističiii shod. — Ziaradi stanovanj se bo, kadar bo število V utdežencev iz cele škofije znano, poskrbelo, da bodo Slojvenci, kolikor je mogoče, / blizu svoje cerkf/e dobili stanovanja. Kdor se hoče evharističnega, shoda udeležiti, naj se takoj zglasi pri sivlojih dušnih pastirjih. Druga navodila sfe bodo potem dala pravočasno.
Zrakoplovec Franc Renner umrl. Dne 1. m. je umrl v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu znani zrakoplovec Franc Renner v 45. letu svoje starosti. Bil je prvi v Avstriji, ki je konstruiral vodljiv zrakoplov in je žel takrat mnogo priznanja. Zrakoplovstvo ga je pa potisnilo v revščino, v kateri je sedaj po daljši bolezni umrl. Zapušča Številno družino.
Zastopnik sv. očeta pri evharističnem kongresu. Sv. oče je 'pooblastil kardinala Van Rossuma za svojega legata in za predsedniki;1 evharističnega svetovnega kongresa, ki se vrši meseca septembra na Dunaju.
Zrelostni izpiti na gimnaziji v Mariboru se vrše v naslednjih rokih: pismeni od 10.—14. junija, ustmeni (predsednik gimnazijski ' ravnatelj v Ljubnem, Matej Kurz) ob dneh 9., 10,, 11., >12., 13. in 15, julija,
Tekmovalno vojaško streljanje gimnazijcev 'v Mariboru. Dijaki višjih dveh razredov mariborske gimnazije — blizu 100 vrlih fantov — so ‘'se tekom pol leta vsled tr.afjnega vežb(anja v domobrainski vojašnici in na strelišču že tako navadili na vojaško puško, da jo znajo sukati skoraj kakor pero! Prihodnjo sredo dne 5. t. m. pa bodo: ( javno poka\zal,i, kako znajo streljati: priredi se namreč za nje tekmovalno streljanje na dobitke. Odkorakali bodo, s puško na rami, omenjenega 'tkie ob pol osmih zjutraj od gimnazije, v spremstvu domobranske vojaiške godbe, na vojaško strelišče, kjer se bo jootem vršilo o-stro streljanje. Med tem bo svirala, godba". Ob 11. u-ri se bodo najboljšim strelcem dobitki razdelili. Slavno občinstvo ima Ves čas prost pristop k tekmovalnem streljanju, da se prepriča o strelnih vspehih gimnazijcev. Vsi tisti pa, kji so pripravljeni narediti dijakom posebno veselje, šo nap,roš(eni, da posvetijo strelcem kak dobitek ali kak prispevek za njega nabavo; darila sprejema gimnazijsko ravnateljstvo do torka zvečer.
Moč katoMŠikih društev rokodelskih pomočnikov. Ob Obletnici Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov na Dunaju je poročal slavnostni govornik Schmitz iz Solnograda, da obstoja zdaj 1221 katoliških drušltev rokodelskih pomočnikov, ki imiajo
210.000	elanov. V 875 tečajih poučujejo 13.815 učencev, v 380 hospicih se je prenočilo f in 1 [prefhbanilo 96.068 potujočih rokodelskih pomočnikov, kar je star lo 70.105 K.
Trializem jih straši- Najnovejši bavbav, ki plaši naše Nemce, je trializem. Ce kak pristen nem-ško-naeionalen zagrizenec to bese'do le sliši, mu že vstajajo lasje. In vrsta nemških junakov, ki so šli v boj na tega zmaja, je že 'precejšnja. V prvi polovici meseca junija se bo še zdatno pomnožila,. Nemški listi poročajo namreč, da se vrši v prvi polovici meseca, junija >v Grafici! veliko zbforovanje, ki se bo bavilo s trializmom. Junakov-govornikov je priglašenih toliko, da mora biti konec trialističinega „litverja“, magari če bi imel sedmero glav. Rohneli bodo proti trializmu: kranjski grof Barbo, prof. HelF, Hofman-Wellenhof, Kraft in Marckhl.
Kregarjev Častni večer. V četrtek zvečer so priredili ljubljanski somišljeniki S. L. S. gospodu Kregarju časten večer, ki se je sijajno obnesel. Bil je prava manifestacija naše misli, ‘slajvlje poštenja, ki se ga tudi tako umazano, blato, kot je liberalno, ne prime.
Liberalci so hoteli, kakor izvemo iz povsem zanesljivega vira, prirediti Erženu, ki je igral napram gospodu Kregarju in drugim tako častno in neoma-deževano vlogo, sijajen slavnostni večer. Zp govornika je bil naprošen dr. Kukovec. ’Na programu je bila tudi tesnejša združitev Štajerskih in kranjskih liberalcev,
Novakova milijonska zapuščina. „(Zeit“ poroča iz Berolinan Neki vojak 107. pešpolka v Lipskem z imenom Maks Henker je podedoval1 6,000.000 mark. Pred par dnevi je dobil uradno sporočilo, v kateremu se mu sporoča vesela vest. Maks Henker je rojen (v Hohensteinu pri Chemnitza, kjer ima še pet sester in bratov, ki so tudi podedovali vsak po Šest milijonov mark. Ta denar so podedovali po nekem d klaljenem sorodniku, ki se je pr,eid več leti 'izselil v Afriko. Ta sorodnik se je imenoval Marko Nofvak, je bil trgovec z živino in je zapustil 160,OOdOOOmark. To „malo“ svolti co dobi 25 dedičev, ! ki vsi žive na Nemškem.
Tretji mednarodni kmetijsko-zfafdružni kongres se vrši dne 21, in dne 22. junija v Bsflen-Baiden. Prvi kongres Mednarodne zveze kmetijskih zadrug, u-stanovijejie leta 1907, ge je vršil leta 1907 na Dunaju, drugi leta 1908 v PiaČenci. Na, dnevnem, redu letošnjega kongresa so med drugim sleoječe točke : Sprememba pravil, da se omogoči tudi izivenevrops-kim zadružnim zvezam pristop. Zjadružne 1 revizife. Zjadružni pouk in izomika. Razvoj in izkušnje na polju zadružno-centralne .kreditne organizacije. Z|akup-ne zadruge v kmletijstvu. Preskrbovfanje ra/dbinskili dežel z elektriko s pomočjo zadrug. Razldolžitev kmetij s pomočjo zadrug. Predavali bodo najodličnejši zadružni strokovnjaki.
3.	junija 1912,
•	--------------p..................
Največ]! trg s prašiči je v Cikajgi v Se|vierni Ameriki. V »enem dnevu je bilo prignanih 87.716, y r-enem tednu čez 300,000, v enem mesecu črez 1,000,000 in v enem letu okroglo 9,000,000 prašičev na trg. — Drugi največji trg je v Kansas-City 'v državi Kansas v Severni Ameriki. Tlam je bilo prodanih vi letu 1907 2,938.700 prašičev.
Na Hrvaškem ustanavljajo maižarske šole. Glasom najnovejših poročil iz Zagreba je ustanovila na Hrvaškem uprava ogrskih državnih železnic v kratkem času 12 novih mažarskik Šol, na katerih muči 00 učiteljskih moči 42198 hrvaških otrok. Kar pri nas Schulverein, to dela na Hrlvašjkem ' uprava ogrskih državnih železnic. Značilno za hrvaške razmere! »
V nedeljo 9. junija vsi na Činžat!
Za „Slovensko 'Stražo“ je nabrala gospa Marija Kolar v Mariboru 6000 obrabljenih znamk; zavedni rodoljubkinji prisrčna hvala!
Skandali na Ruskem. „»No wo j e Wremja1“ objavlja škandalozno dejstvo, da» je bil 'Kačkovski, še! tajne policije, za časa revolucije tajni izdajatelj revolucijskega lista. Denarna sredstva je dobival ig, policijskega fonda, Krtačne odtiske je skoro vedno safcn Kačkovski brak
Zdravilna moč elektrike. ‘Dandanes je mnogo na živcih oslabelih ljudi, pa le malokateri ve, kapn se mu je obrniti. Učenjaki, profesorji, izjavljajo, da je izborno sredstvo zoper oslatoljenje žijveev elektrika ‘in sicer enakomiren galvanicni tok. Priporoča se, da bi bilo zdravljenje električnim potom znano vsakemu bolnemu*, Nudi se sedaj prilika, kajti vsak dobi lahko zastonj in brezplačno 80 strani obsegajočo, ilustrovano knjigo, vsebujočo 'zdravljenje potom, elektrike. Le deset vinarjev za pošto» je treba posrati, drugače se pa dobi knjiga brezplačno. Zja žensk;e je drugačna izdaja). Kogar to zanima, naj piše na: „Elektro-Vitalizer zdrav, zavod“, Budimpešta, VI., Tiheresienring 7, Mezzanin 174
V laseh so si• . •
Konkurenca med Süd marko in Heimstatt nasprotja med privandranimi, vsaj deloma vernimi nemškimi lutrovci in za, krščanstvo brezbrižnimi fix po-liticis 'lutrovskimi domačini, lokalna nesoglasja, o-sebna ant agoni j a, koristolovstvo, nemoralnost v,s,ega gibanja, vse to je vzrok, Ida je prišlo v St. liju jv Slovenskih goricah, 'tam kjer je nemško prodiranje rodilo najznačilnejše tvorbe in nlapelo !vse sile, do hudega razdora med Nemci. In' Včerajšnji dlan se je vršil v znamenj» > tega nesoglasja med šentiljskimi Nemci.
Kmalu po treh popoldne so se zbrali v lutrovski gofetilni „Niederwald“ Šentiljski protestantje, da se razgovore o nameraviani zgradbi cerkve. {Rapi protestantovske cerkve so dve, oziropia vkar tri struje v St. liju. Ena za cerkev, druga proti, potem so pta še oni, ki so za cerkev ločeni: eni so za cerkev pri St. liju, drugi pai nižje proti Pesnici. K temu zborovanju, ka je bilo strogo zaupno, niso pustili drugih kot vabljene evangelišarje. Govornika onih, ki so proti gradbi cerkve, niso pustili na zborovanje in ga niso potem, ko je po »dolgih konferencah smel v dVorano, t pustili govoriti. V znamenje protesta so potem vsi njegovi somišljeniki z znanimi Hor-nickym na čelu demonstrativno odšli v Sudmarkhof. Proti cerkvi so zlajsti domači lutrovci, ker se boje stroškov za cerkev, pastorja in njegovo družino, katere bi morali protestanti sami nositi1, ker Südmarkja poče nič prispevati. Na tem zborovanju je govoril dr. Albani iz Lipnice. Nasprotstvo je tako veliko, da od onih, ki so bstali v „NiederwaMü“ ni šel potem nijh-če v Südmatrkhof.
Drugo zborovanje se je vršilo ob 5. uri popoldne v Südmarkhofu, Po kratkem pozdravnem» nagovoru nadučitelja, ‘Gordona je imel pastor Mahnert iz Maribora daljše predavanje. V začetku svojega govora je opisoval globoke vtise, ki jih je dobil lanskega leta povodom zborovanja protest ah tov v Dortmundu na 'Vestfalskem. V; Verzih je opeval navzočnost mnogoštevilnih protestantov od Beltà do Adrije, od Königsberga do Herma)nnstadta, od Krkonoš do Turnusa, kjer počiva v hrastovi1 krsti Bismarck, In potem je opisal s poetičnimi besefdami v dolgih verzih ttoise, ki jih je dobil, ko je prvič videl Bismarcka. Ubogi protestantovskji Švabi v St. liju seveda niiso razumeli teh Mahnertovib verzov, četudi so široko odpirali usta. PriČjakov^i so bržčasl in najrajše bi pač bili videli, Če bi jim bil pastor Majhnert povedal, kdaj 'bodo zopet dobili kakjšino podporo. Mladenič iz Wilötona mi je Šepnil na uho: JI hob ihn gor nit verstondjen ! “
Rekel je nadalje, da teče že Več tisoč let Drava (to smo mu visi verjeli) po pra,nemških tleh mimo ■pranemškega Pohorjaf(! ?). Omenjeni IWildonec tega ni mogel verjeti, ker mi je 'rekel : ;„Dort'san jo win-dische Poheranzen!“ Mahnert, Mahnert, kam) si zašel1! Priporočam ti, da prečitaš Weislsovo knjigo o avstrijski zgodovini, ki se uči v Šolah, in govori! bodeš drugaiče!
In rekel je dalje: JHier im .Unterlande haiujsl ein treudeutscher Stamm, umhüllt von der unersättlichen windisehen Meute!“ Ce bi to tudi ne bila gr-
da hujskanja, se vsekakor ne sliši prav nič lepo iz ust človeka, ki hoče biti omikfan.
Nadalje je opisal tri naj večje nemške može. Kot prvega je imenoval skromnega wittenberskega meniha dr. Martina Lutherja, „mit seinem lauteren, kindlich-reinen Herzen,“ Oho! Z(akaj ' pa »Mahnert neki 'ni povedal, da je odpadnik menih Luther izvabil iz samostana nuno Katip Bor, ki jo je po svoje poročil ?
Rekel je nadalje, da je bil Martin Luther ,tisti velmož, ki je osvobodil nemški narod („»vom römischen Joche“, a ni povedal, da je ravpo Luther posredno zajkrivil tridesetletno vojsko, ki je ugrabila milijone človešjkib. žrtev, Rekel je tudi, da je Luther zapečatil svoje pobožno 'življenje „mit einem sleligen »Tode“ — ni pa nič omenil o tem, kar sta Luthrov lastni sluga in» pa protestant Cöchläus tri leta po smrti Mart. Llutherja pod prisego izjavila,» )ia je prjvi i v'zdignil vinjenega Lutherja iz tal V posteljo, ter da so ga drugega dne našli obešenega nad vratini!
Kot .drugega nemškega velmoža je opisal, seveda v veiizijir ki jih je dobil pri ražnjih novejših nemških pesnikih, Schillerja. Kot tretjega največjega duševnega velikana je pa 'slavil, seveda tudi v pesniški obliki, Bismarcka, ki je posadil nemštvo na „prvi pifostor pod solncem.“ »Tu pa zopet ni povedal Mahnert, da je ravno Bismarck 'zakrivil kulturni boj na NemÉkem, ki je za vse čase kulturna sramota;.
Malinertov govor 'ni bil v celoti nič drugega, kot nepretrgano vnemanje zoper ‘slovenski narocr in zoper katoliško cerkev. Sreča le, da ga navzoči pro-testantovski Sviabi niso razumeli, ker je bil veliko previsok. Izlil se je v besede: „Deutsch sein heisst lutherisch sein!“
Govorili so zlatem še. razni govorniki, ki pa, pi-so vedeli veliko povedati. Fraiß, Gordon in hjrugi so se pač trudili vneti ljudi za Heimstatt. Druge nesreče ni bilo.
■v
Maribor.. ' Pri včerajšnji tekmovalni dirki v G Padcu je dobil žrebec Antal gospod Kirbiša tretje darilo. Dirkalo je 18 konj in je vspeh Antalov zato tem lepši-
Maribor. Glalsbeno 'društvo vabi na vrtni koncert, ki se ob ugodnem vremenu priredi dne 5. t. m. zvečer na vrtu Narodnega doma, s polnoštevilnim orkestrom-
Maribor. Tekoči 'teden boste pobirale gospa PuSenjakoya i,n gospa Pograjčeva pri naših r rodoljubih prispevke za našo podružnico jSlov. Straže.“ Prošnji cenjenih dam, ki se boste obrnile do Vas, se pridružujemo tudi ‘mi: Dajte, žrtvujte za našo narodno stvar! Naš pesnik je pel: j„,'Odpri srce, odpri roke ! “ Mi dostavljamo, sicer nekoliko 1 bolj prozaično: odpri mošnjiček in naj ve levica ravno tako 'kakor desnica, da si dal mnogo!
Zgornja Poljskava. Danes, dne 3. t. m., je u-mrl po dolgi, mučni bolezni gospod Ferdinand Schlosser v 41. letu svoje starosti. Bil je vedno vnet in zaveden Slovenec in katoličan, kar je 'zlasti dokazal za Časa svojega županovanja. Lani je moral vsled neizprosljive jetike odložiti to čast in letos je podlegel bolezni. Pogreb vrlegja, ranjkega se bo vršil v sredo zjutraj. Lahka mu zemljica! Žalujoči soprogi, materi in bratu naše sožalje!
Pragarsko. („,N e'dostojnost“ pragar-s k e g a s o o! r u g a.) „iZjarja“ se je pred 14 dnevt menda prvič spomnila Cirkovčanov,1 in cirkovjškega gospođa kaplana; prvim se prilizuje, kaplana pa napada ter mu očitja nedostojnost, klerikalno nestrpnost in samolalstnost, ker je pri pogirebu Janeza fOr-loviča, posestnika in železniškega delavca na Prat-garskem, vsem pogrebcem glasno povedajl:	„{Rdeča
barva ne bo rajnemu prav nič pomagala!“ Par so-drugov je hotelo namreč izzivati 'z velikimi, rudeči-mi trakovi, ki so bili na krsti 'zraven »venca, ter so najbrž izražali tisto „soglasno mnenje Ivseh ljudi, da tako lepega pogreba še ni bilo v JCirkovici“, recte v Cirkovcah. \0 ljubi socialdemokrat na prajgarskem, ki si se drznil zapisati: ,,,,'Ce umrje kmet iz klerikalnega društva, se Še ne zmenijo zanj ob pogrebu“, si taouisses! Poslušaj! V Cirkovcah ve vsak haloški pastir, da je znak žalosti črna, he rudeča barva. Cernu, torej tisti velikanski rudeči trakovi, o katerih ste se na Pragarskem prepirali, ali bi jih nosili ali položili na krsto? Ali so tako imenitni vsled začrne-lega napisla, ali vsled starosti, ker ž njimi dražite pri Vsakem pogrebu v sosednih župnijah, ‘Ali so iz tako dragocenega blagat? Menda, ne, ker so signalne zastavice železnišfkih Čuvajev najbrž iz ravno take tkanine. Kaj ne, oni rudeči trakovi bi naj pričali, 'da je bil rajni socialdemokrat, ker ste „počastili“ „.|SO-druga Orloviča“, ki je prejel v bolnici v Gradcu in na svojem ‘domu sv. zakramente. Vidite, on je to storil prostovoljno v svoji hudi bolezni, vi ste se pa večinoma neprostovoljno udeležili pogreba., ker je bilo brzojavno naročeno. In vi hočete zaničevati pogrebe pri »„klerikalnih“’ icirkovških društvih? Malo prej je umrla ubožna stara dekla v Sikolah;, pri njenem pogrebu res ni bilo rudečih oguljenih (trakov, pač pa smo videli krasne svilene trakove. Vaš venec z Vu-dečimi vrtnicami ali rudečim makom je kaj priprost, menda velja 2 K,f venec „klerikalnega!“ drušjtva v Cirkovcah stane več kot desetkrat toliko. Zakaj je bil torej pogreb vsled tistih kričečih, a že zamaza-
nih rudečih trakov po vaši sodbi najlepši? Samo radi barve ali še tudi radi tega, ker je imel ta ali pa oni sodrug nove hlače ali kapo? Ne bodite smešni', ako v svoji zatodljivosti niste hoteli Videti na Pragarskem sprevoda rajne Marije Lorgar, sprevodnikove soproge, ki je bila Štiri dni prej pokpjpana v Cirkovcah, Ne poznate pogrebnega voza, ne marate slišati prijetnega petja izurjenih pejvoev, ali je mesto vaše „|Z»a(rje“ vam mrak padel na» oči, ko je bilo pri tem res najlepšem pogrebu toliko gospdde {v črnih žalnih oblekah? Ker je vam, socialdemokratom, le rudeča barva vse, vse drugo pa nič, boste menda pri kakšnem pogrebu okoli 'Praigarskega kmalu nastopili v rudečih hlačah, rudeči bluzi in rudeči kapi; to bo res najlepši jpogreb za — vas stodruge! In katoliško kmečko ljudstvo bo gotovo; 'soglasnega mnenja, da takega pogreba» še ni bilo v Cirkovcah in vsi bodo obžalovali vas, socialdemokrate, čemu niste že prišli k pogrebu rajnega lOirloviča v —rudečih uniformah. »In cirkovški kaplan Zorko je nedostojen in nestrpen ? Ali morebiti že od tedaj, ko ni zahteval ni kake odškodnine od ubožnih delavcev na Pragarskem, ko se je ubil polovnjak pri skladišču in se je razlilo več vina po, tleh. Dostojen je seveda! tisti sodrug na Pragarskem, ki se toliko trud, da ne bi ta ali oni železniški delavec dobil odškodnine 'in podpore v bolezni, ki obklada voznike in delavce z naj-gršimi psovkami. Zato se je res začelo pri kmetih jasniti povsod, 'kjer ne berejo wZarje“{,. mraičiti se je pa začelo vedno bolj pri vas sodrugih, ki imate mesto zarje le mrak, to pa vsled vaše lastne nestrpnosti in nevoščljivosti. Le vprašajte 'delavce na Pragarskem, koliko morajo trpeti brez potrebe, a ne brez vaše krivde. Mi se ne čudimo, ako se v sjroji drznosti pragarski sodrug „Šteje zal izobraženega človeka“, ja»ko pa dvomimo o njegovi resnosti, ker izziva celo „pri resnem veličanstvu smrti'.“
Šmarje pri Jelšah. Od bihkoštne sobote» do tro-jiške nedelje popoldne smo obhajali pri nas »evhari-stiški misijon, ki so ga z veliko Vnemo in nenavadno obilni udeležbi vodili čČ. gg. Zdravjjič, Birk in Zorko. Pomagali so Čč. gg. kapucini iz Celja in dušni pastirji sosednih župnij. Bil je to nepričakovano lep, veličasten praznik za vso obširno Marijino župnijo, obhajan 1 v Čast božjemu Zveličarju, pelikanu-jagnjetu v evharističnem letu kot priprava na 16, in 17. t. m. pri nas se vršečo sv. birmo. Narlavnost impozantno se je razvila sklepčna procesija, kakor je Šmarje pač 'še ni kmalu videlo, na okrajni cesiti proti Skaletu. Bila je prelepa ljudska slavnost.
Luče. Kdor je pameten, tisti sam spozna, kaj resnica velja.. In kdor bere naše liste in liberalne, takoj spozna, da je resnica edino pri nas doma. In kdor drugače trdi, je ravno tak, kajkor tisti stari ^lisjak“, ko je hotel biti glavar gosak. Cepa kdo tega ne verjame, naj pa „Narodnega Lista)“ štev 22 v roke vzame in tam bo bral, da liberalec bi le kldfcfiso rad jal. Ker za vino nobenih dokazov »ni, so mu namesto tega klobase na misli. Zlato je zqpet zajklieal juhej in v „{Narodni List“ zapisal: jJej, jej, jej! Kako 'smo se smejali Lekšetovi klobasi v „/Straži,“ Vemo, da k tonu spada klobasa, in zato rečemo, preberite (vsi „Narodni List“ in pa „/Stražo“ in sleherni se bo prepričali, kdor še ni popolnoma {vdarjen s kurjo slepoto, kakor so tukajšnji dopisniki k,Narodnega Lista“, kdo „pe more ovreči glavnih očitanj“», to je prvo, kar povemo. IDrugo pa rečemo, da nobeden pravi kristjan ni, ki dtohovpike po 'čaanikih sramoti. In naj prodaja 'zdaj bla,go na. metre, ali pa vino na litre, fige, rožiče ali pa žganje na (poliče, [Zfato na znanje vzemite si vsi1, da Lekše se za vas dosedaij nič zmienil ni, ker vedite, vaš smeh bo rodil vtečji njegov vspeh! Zakaj Vaše zabavljanje po krčmah, vaš smeh in pia — Majduškine solze! Vse to toliko, zaleže pri poštenih, pametnih ijudeh, ki Lekšjefla ' poznajo, kot lanski sneg, katerega smo; »celo v gorah komaj za seme dobili. Samo pazite, 'da se pri nekaterih smeh v jok ne spremeni, kalkor se je Brenclju, ki je svoj čas tudi v časopise pisal, pa potem zapuščen tožil: JOsel je, kdor v časnike piše, on le suho kravo molze, čakajo naposled ga solze.“' Ali razumete to? Tolste krave ste molzli V svojem času, in če boste naprej tako delali, pa še suhih ne boste 1-meli. Kdor tega ne spozna{, pri njem pameti ni Homa»! —
Koroško.
Žitara vas. Slovesna otvoritev Društvenega doma se vrši dne 23, t. m. z velikim mladeniškim shodom. Natančen spored se naznani pravočasno.
Primorsko.
Laški ogleduh. V Pontablju je bil aretiran kot ogleduh tehnični vodja vodno-električnih naprav Pec-con, Anton Vuerich. Od nekegaj »avstrijskega vojaka je skušal dobiti načrt nove trdnjave. Vojak je pa obvestil o tem vojaško oblast, V določenem Času je o,n prišel s sitražmojstrom karabinerjev ' na dogovorjen kraj po načrt. Nekoliko v strajn je bilo opaziti več lemetov, ki so pasli živino.. Avstrijski vojak je prišel in ‘se je približal Vuerichii. Mahoma so prihiteli pa ti kmetje in z revolverji v rokah napovedali obema Lahoma »aretacijo. Vuericha so prijeli1, stražmojster je pa ubežal Čez mejo. Za njim so oddali več strelov, pa iga niso zadeli. Kmetje so bili namreč preoblečeni — orožniki.
Loterijske številke: Dne 1. junija 1912.
Trst	17	26	7	36	22
Line	37	44	77	67	24
Schlüter-
kruh
redilen, lahko prebavljiv, okusen, ostane dolgo svež, lep kruh in cen. Izdeluje	u
pekarna Berner
Koroška cesta, filialka v Tegetthoffovi ulici.
Za birmo ! Svet se čudi !
nad veliko, krasno in ceno izber obuval vsakega izdelka in barve, ki jo nudi edino v le največja zaloga in izdelovalnica obuval
Stelan-a Strašek-a w Celju
Koiaška ulica štev. 3.
Hoč in življenje
A pomenja poraba enakomerne-'_7 ga gahaničnega toka za oslabeli človeški organizem. Učenjaki in strokovnjaki se strinjajo v tem, da tvori galvanič-na elektrika sredstvo, s katerim se uspešno odstranjuje splošna slabost živcev, trganje po udih, neoialgija, mo-

tenje vsled v prebavljanju, nespečnost, glav oboi, občna oslabelost, malokrvnost in razne bolezni žensk. Hočete Vi spoznati to zsnmivo zdravljenje? Na željo vam pošljemo
ae* zastonj in franko
80 strani obsegajočo bogato ilnstrovano knjigo, brez vsake obveznosti če nam le pošljete eno znamko za 10 vin. Za jako zanimivo knjigo, vsebujočo dragocene nasvete, nam bodete zelo hvaležni. Elektro - Vitalizer, zdrav, zavod Budimpešta, VI.
Teréz-korut 7, Messanin 174.
Ordinira ob delavnikih od 10. do 1. in ob nedeljah in praznikih od 11. do 1 ure.
Coupon za knjigo________________
o
H
Elektre-Vitalizer zdrav, zavod, Budimpešta VI, Terez-körut 7, Mazzanin 174.
Prosim pošljite mi zastonj in poštnine prosto knjigo o modernem elektr. zdravljenju (Priložen je 10 v. znamka)
Ime...................................................
Naslov ...............................................
Za ženske posebna knjiga.
136
varstveno znamko
Rösler-jeva
voda za zobe
je najboljša zazebe.
Dobi se povsod. Steklenica 72 h.
Svoji k svojim!
Botrčki in botrce!
Za sv. birmo priporočam najlepša darila kakor: ure, zlatnino, srebrnino, verižice, uhane, zaponke, priveske, prstane z demanti, brilante in drugimi kamni. Vse po najnižjih cenah.
Za ženine in nevestice p°roC,ne ,z]at.e fr8tane .Ier ženit?-
-----------------—-r——— vanjska darila po najnižjih cenah.
ZALOGA i, OČAL, NAOČNIKOV, DALJNOGLEDOV ITD.
Naročite cenike!	Zastonj!	. Poštnine prosto!
R. Salmi! : Celje : Narodni dom.
Uotel Trabesinger
se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina.
Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
Lojzka in Pepca Leon.
v Celovcu
Velikovška cesta
if. I Hm
Zahvala.
Povodom prebritke smrti in pogreba našega preljubljenega očeta ozir. starega očeta in strica gospoda
Ivan Blaknik-a,
posestnika in gostilničarja,
se iskreno zahvaljujemo vsem ki so dragega rajnega v času dolgotrajne bolezni obiskovali in v tako obilnem številu na zadnjem potu spremili, zahvaljujemo se nadalja za od vseh strani nam izraženo sočutje in za darovane vence.
Prav posebno pa se zahvaljujemo preč. g. duhovnikom, župniku Irgelnu, kaplanu Širec in župniku Zamudi iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici, nadalje Vranski požarni hrambi in slav. pevskemu društvu (Vranska-Vila) Ločica-Vransko, 29. maja 1912.
Žalujoči ostali.
°	s	-,
„	£3	ra	3	^
®	S	'S	S	o
»-
«s J: m
-o	«	■
o
Q
> I
•OO
O
0 43
-en O) S a
ja- a? 2
• r—j	CO
«Oö c a, s!
«JV &
m
smcxxxxxxxx
Varstvo proti požarom I
##000000000
Ako hočete mirno spati, krijte strehe z
asbestniifi ikriljem - - ■
►ZENIT
ki je štirikrat lažji od opeke, zelo ličen, trpežen in ne drag.
ZAJEC & HORN, betonsko podjetje, Ljubljana.
p°le® t ' stoječa slika
l^^y^inkateri bi v nobeni hiši naj ne manjkal, se dobi
Pri Zinaner & Co.
kakor g% kaže
281 Sv. Jakeb v Slcv. ge.
Cena s svincem in ravcdilom samo 5 K. Pošilja se po povzetju.	u
Jako priprosto ! Zelo praktično ! Nobena igrača I
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno- cerkvijo).
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. nre dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila s© dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 477/ « proti tri mesečni odpovedi po 43/,°/o- Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila, se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/o, na vknjižbo sploh po 574%» na vknjižbo in poroštvo po 53/4°/o >n na osebni kredit po 6°/0. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.