#\I1CI/I I IC1T i,t>v“ks Naročnina za Jugoslavijo: H wBL ^jB HL AR B^^JL BH BR ^B Uredništvo: Ljubljana, celoletno ino- BB BbP^KT BHHff Kfl «K HH 1ML .. .. KB Gregorčičeva ulica23.TeL zemstvo: 210 din), za ‘/j leta KM BH BBEST BWM!r BB8 BEJV Bi PČSMfll BK 25-52. Uprava: Grego r- 90 din, za 'It leta 45 din, w čičeva ul. 27. Tel. 47-61. mesečno 15 din. Tedenska v Rokopisov ne vračamo.— Plača' intoži se vljubljani. Časopis za trgovino, industriio. obrt in denarništvo nlcl v Ljubljani1 St. 1L953. Izhaja X*ta*S2 Uubuana, ponedeljek 21. oktobra 1940 Cena t*50 Svinčnik v roke! Delo in naloge gospodarskih ljudi in podjetij se pri nas navadno presojajo silno površno ter z izbrano nekritičnostjo. Vidijo se le ugodne strani, nikakor pa se nočejo videti neugodne in naj bi bile te še tako kričeče. Iz te površne in čisto neresne sodbe pa se je rodilo ono nesrečno mnenje, da je vsak trgovec bogataš, vsak industrialec najbolj brezskrben človek in vsak (bančnik tako z vsemi dobrotami sveta obdarjen človek, da sploh nima para na svetu. Ta miselnost vlada v naši javnosti, a tudi na višjih mestih in razlika je le v tem, da se v preprostem žargonu izraža to mnenje bolj surovo in drastično. V duhu tega žargona je, če potem čitamo v listih* da so gospodarski ljudje sami zajedavci v gospodarskem življenju, da so izkoriščevalci ljudstva, da so oderuhi in umazani egoisti, ki bi se morali po vrsti pobesiti. To je miselnost, ki danes vlada v naši javnosti in iz te miselnosti so se porodile tudi vse naše odredbe proti draginji, pomanjkanju blaga in kontroli cen. Praktičen uspeh teh odredb je bil sicer silno majhen, ker je draginja ostala in tudi nobeno drugo zlo ni bilo odpravljeno. Pač jasen ‘dokaz, da so vse te odredbe slonele na napačni predpostavki in da bi se zato morala ta temeljito revidirati. To se pa ni zgodilo, ker je pač bilo vendarle prijetno, če se je mogla vsa krivda za sedanje nadloge naprtiti drugim, pa čeprav so bili ti najmanj krivi. Toda z napačnimi sodbami se ne odpravi nobeno zlo, temveč le z objektivno ugotovitvijo vzrokov zla. Šele potem se more zlo samo odpraviti. Treba je zato vzeti svinčnik v roke ter preračunati, če so gospodarski ljudje v resnici tisti, ki so nagnali draginjo tako visoko. In če bi kdo vzel svinčnik v roke, bi moral ugotoviti naslednje. • ^bruhnila, vojna, so se izdatki vseh podjetij velikansko zvišali. Najprej so bili zvišani neposredni državni davki. S tem so se zvišale tudi vse samoupravne doklade na te davke. Vrhu vsega pa se je davčni sistem tako kom-plioiral, da so morala podjetja nastaviti nove ljudi ali pa so bila v nevarnosti, da bodo padla pod bič kazenskih sankcij. vse to je režijo podjetij znatno podražilo, višja režija pa se more plačevati le z večjimi dohodki. Zvišale so se nato socialne davnine, zvišale železniške tariie, zvišale plače nameščencev, kar je vse povzročilo novo zvišanje režijskih stroškov. Podražili so se prevozni in zavarovalni stroški, poslabšali plačilni pogoji, skratka: kar neprestano so rasli režijski stroški. Te pa je mogoče — kakor že rečeno — kriti le z večjimi dohodki. Teh pa zlasti v trgovini in obrtu ni bilo, ker so glavni odje-hialci, to, so nameščenci, ohranili iste dohodke in zato manj kupovali ko prej. Ni bilo torej večjega Prometa, ki bi omogočil plačevalo višjih režijskih stroškov. Prestalo je torej le eno sredstvo, da se zviša kosmati dobiček. Ravno nasprotno pa se je zgo-dilo. Kosmati dobiček se je zapovedal nižji, a navzlic temu naj bi trgovec plačeval večje režijske stroške! Gospoda, svinčnik v roke, ker to ne grel Ce mora trgovec plačevati večje davke, za razne dajatve, za blago, za prevoz blaga itd., potem mora tudi več zaslužiti ali pa mora likvidirati. Govori se sicer, da je trgovec več zaslužil, ker je njegovo prej kupljeno blago dobilo višjo ceno. Res je to in v tem je tudi razlog, da so mogli trgovci plačevati višjo režijo. Toda plačevali so jo iz substance svoje trgovine, in čim bolj so morali segati po njej, tem bolj prazne so bile police v trgovini. In še na nekaj je treba opozoriti. Iz trgovine je odhajalo dobro blago, na novo pa prihajalo blago mnogo slabše kakovosti. Ali pa je v interesu javnosti, da postajajo trgovine prazne, da se kakovost blaga slabša? Ali so prazne ali polne trgovine v interesu javnosti? Na to vprašanje je treba odgovoriti najprej in šele potem se more pravilno rešiti vprašanje maksimalnega kosmatega zaslužka. Zato pa svinčnik v roke! Ce mora gospodarsko podjetje plačevati toliko več davkov, mora narasti tudi njegov kosmati dobiček! Ce je bil pri neprimerno nižjih režijskih stroških dopusten kosmati dobiček 25%, potem sedaj ne more zadostovati le 15% kosmati zaslužek. Od nekod se vendar mora vzeti denar za dražjo režijo. Kajti če se to ne zgodi, mora režija uničiti podjetje. Ce pa je uničeno to, ali ima javnost od tega dobiček? Zato svinčnik v roke in izračunajte najprej, za koliko se je trgovcu, industrialcu ter obrtniku podražila režija in šele potem se sme določevati najvišji dopustni kosmati dobiček. Ce pa se tako ne bo postopalo, se bodo izpraznile zaloge trgovin in na slabšem bomo vsi. Vzeti je treba svinčnik v roke, če se hoče pravilno soditi, kaj trgovec danes zasluži in koliko bi moral zaslužiti, da ostane njegova trgovina na dosedanji višini. Le od polnih trgovin ima javnost kaj, ne pa od praznih! izpopolnitev tega gospodarskega sodelovanja. To velja zlasti za XII. zasedanje stalnega jugoslot-vansko - nemškega gospodarskega odbora, ki bi bilo ravnokar zaklju-ključeno in ki je moralo rešiti v posebno težkih časih vprašanja, ki se morejo rešiti le na podlagi popolnega razumevanja medsebojnih interesov. Samo tako je bilo mogoče, da se je cela vrsta velikih problemov, ki jih postavlja sedanji čas, mogla rešiti v duhu prej povedanega načela. Rešitev vseh teh problemov priča o neskaljeni atmosferi prijateljskega sodelovanja in razumevanja medsebojnih potreb. V današnjih časih pa ima takšna ugotovitev svoj poseben pomen, ki ga moramo vsi pravilno oceniti. More nas zadovoljiti za bodočnost, ker nič ne veže narode bolj, ko sporazumno gospodarsko sodelovanje. Na tem polju pa Jugoslavija in Nemčija še dolgo nista izčrpali vseh možnosti. Poudariti pa tudi moremo, da ni samo gospodarsko sodelovanje obeh držav dalo dobre rezultate, temveč tudi politično. Za našo državo pomeni to sodelovanje mir in konstruktivno delo. Nadaljevanju in okrepitvi tega političnega sodelovanja ni nič na poti, ker ustreza danes obojestranskim dobro pojmovanim interesom. sodobni. Sedanja vojna je zaprla dohod na nemški trg vsem onim državam, katerih konkurenco nismo mogli pred vojno prenesti. Nemčija ima interes na našem blagu in se zato vprašanje konkurence sploh ne postavlja več. Naša delegacija pa je pri pogajanjih gledala na to, da ne bi odprava preferencialov ogrozila rentabilnost našega izvoza, če se v nadomestilo za preferenciale ne najde ugodna rešitev v cenah. Nemci so pokazali razumevanje za to prizadevanje in obljubili, da bodo skrbeli, da se bodo cene določile tako, da se bo mogel naš izvoz tudi po odpravi preferencialov neovirano razvijati. Določevanje občnega načrta trgovinske zamenjave med obema državama je zahtevalo zelo veliko dela, ki je temeljilo na izvoznih sposobnostih in potrebah obeh držav. Pri določevanju kontingentov sta obe delegaciji upoštevali predvsem zadovoljitev domačih potreb. Zaradi naše slabe pšenične žetve je pšenica letos sploh izpadla iz našega izvoza. Zato pa bomo več izvozili koruze in pa onih predme-' tov, ki smo jih prej izvažali v druge države. Tako se bo povečal izvoz stavbenega lesa v Nemčijo. Kar se tiče našega uvoza iz Nem*-čije so tudi predvideni kontingenti, v okviru katerih nam bo Nemčija dobavljala svoje blago. V njih so obseženi vsi. važnejši predmeti našega uvoza iz Nemčije, kakor premog, železo in železni' izdelki. Mnoge teh kontingentov so nam Nemci zvišali, ker so upoštevali, da zaradi vojne ne moremo dobiti teh predmetov iz drugih držav. Izjavili so celo, da bodo šli vsem našim željam na roko, če bodo to izvorne možnosti količkaj: dopuščale. Tudi v vseh drugih vprašanjih je bilo doseženo soglasje med nemško in našo delegacijo. Tilko so Nemci obljubili, da se bo čim prej osvobodilo naše blago,, ki je ostalo v Norveški, Danski, Belgiji in. Franciji v hipu, ko je zasedla te države nemška vojska. Sklenjeni so bili nadalje plačilni sporazumi z Belgijo, Norveško in Poljskim gu-vernmanom. Na podlagi vseh teh. sporazumov se bo mogel razvijati blagovni promet s temi deželami. Končno naj izrazim svoje zadovoljstvo, da se je v teh težkih časih doseglo popolno soglasje v vach. gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo Jugoslavijo in Nemčijo, Ne dvomim, da bo duh, ki je dosedaj preveval te odnošaje, ostal glavno obeležje tudi vseh bodočih gospodarskih sporazumov med obema državama. * Člani nemške delegacije- z dr. Bergemannom na čelu so po podpisu protokola odpotovali v Berlin. 120 naredb in. pravilnikov se pripravlja Nova organizacija našegai' izvoza-in uvoza na podlagi uredbe o kontroli zunanje trgovine se je začela izvajati. Po temeljnih načelih te uredbe se bosta kontrola in dirigiranje izvoza ter uvoza uredila s posebnimi naredbami trgovinske*-ga ministrstva s pomočjo posebnih naredb z zakonsko močjo. Tftdf organizacija izvoznikov in uvoznikov se bo izvedla z naredbami in pravilniki. V vsem bo izdano okoli 120 naredb in pravilnikov, kakor se poroča iz Beograda. Znaten del teh naredb in pravilnikov je že izdelan. Kar bojimo se, da bo tega blagoslova predpisov preveč in da bodo našo zunanjo trgovino otež-kočili, ne pa ©lajšalit Naša prva pošiljka blaga v Sovjetsko Rusijo V soboto je bila odposlana v Sovjetsko Rusijo naša prva pošiljka blaga, ki so jo Rusi kupili pri nas na podlagi leto® sklenjene trgovinske pogodbe. Poslali srno tanin, v prihodnjih pa bo poslana večja pošiljka fenosilicija. Sovjetsko, trgovinsko zastopstvo se je te dni, pogajalo tudi za nakup večje količine svinjske* ma9ti. Z naše strani pa se je, izrazila želja, da se svinjska mast zaenkrat ne izvaža, dokler traja sedanja napetost na trgu, ker je sicer nevarnost, da bi se mast znova podražila. Čez en mesec pride nai trg večja količina debelih- svinj, k* so bile zrejene a novo koruzo in tedaj bo mogoče ustreči sovjetski želji. Izvoz masti, je sedaj ustavljen tudi v druge države. Gospodarska pogajanja z Nemčijo zaključena V soboto je bil v Beogradu podpisan protokol XII. zasedanja Stalnega jugoslovansko-nemškega gospodarskega odbora, ki je začel zasedati 20. septembra. Protok>l sta podpisala šefa obeh delegacij, in sicer za Jugoslavijo pomočnik zunanjega ministra dr. Pilja, za Nemčijo pa ministerialni direktor dr. Bergem&nn. Podpis protokola se je izvršil na zelo slovesen na- zunanii Cinear Markovii daljšo izjavo, iz katere navajamo: Šest let je že, odkar je bila v Berlinu sklenjena z Nemčijo trgovinska in plovna pogodba, ki je bila novost s svojimi novimi metodami gospodarskega sodelovanja. V čem je bila ta novost? Da je ena ko druga stranka zasnovala svoje sodelovanje na maksimalnem izkoriščanju svojih možnosti gospodarskega dopolnjevanja in si zato druga drugi pomagala, kjer je bila potreba največja. Tako smo mi Nemčijo oskrbovali v mejah naših možnosti s surovinami in živili, dočim so nam Nemci v nadomestilo zajamčili: 1. zagotovljen odjem naših glavnih pridelkov na svojem velikem trgu v obliki pogodbeno določenih kontingentov; 2. dobre cene v obliki preferencialov. Na ta način je dobilo naše gospodarstvo od 1. 1934. samo na razliki med našimi in svetovnimi cenami okoli 800 milijonov dinarjev več dohodkov. Ce se upošteva, da je v onem času naša gospodarska proizvodnja najbolj trpela zaradi nesigur-nosti trga ter nizkih in nerentabilnih cen, se šele more prav preceniti pomembnost nove trgovinske politike, ki je bila inavgurira-na s pogodbo iz 1. 1934. S to pogodbo je Nemčija pripomogla k dvigu kupne moči našega kmetovalca. Pozabiti se tudi ne sme, da se je ta politika začela izvajati v trenutku, ko je bila v Evropi in zlasti pri nas gospodarska kriza na višku, ko so bila povsod zaradi agrarne zaščite našemu izvozu zaprta vrata in ko je zaradi konkurence čezmorskih trgov padla cena naših proizvodov na najnižjo stopnjo. Težkoče prehodnih let kakor prevladovanje klirinškega sistema, naša prizadevanja za ohranitev plačilnega ravnovesja, povečanje izvoza, vse to je bilo doseženo zaradi novih prizadevanj nove trgovinske politike, ki ima danes izglede, da postane splošna evropska politika. Velike koristi, čin ter je prisostvovala podpisu cela vrsta naših najodličnejših gospodarskih ljudi ter najvišjih uiadnikov ter vsa nemška delegacija in nemški poslanik v. Heeren. Z novim protokolom je urejena cela vrsta finančnih in gospodarskih vprašanj, tako zvišanje tečaja nemške marke, odprava preferencialov, ureditev plačilnega prometa itd. Po podpisu protokola je dal ki jih je imelo naše gospodarstvo od te politike, se ne morejo zatajiti. To je razvidno že iz količinskega povečanja naše trgovinske zamenjave z Nemčijo. Od začetka 1934 do konca 1938 se je naš izvoz v Nemčijo dvignil od pol milijarde na skoraj dve milijardi din. Kar se tiče cen naših agrarnih proizvodov, se more reči, da so te celo čez potrebo narasle. Danes pomeni Nemčija s 66% v naši zunanji trgovini našega največjega in nenadomestljivega partnerja. S svojo velikansko konsum-no kapaciteto, nezlomljivo industrijsko proizvodnjo ter do najmanjše podrobnosti dirigiranim gospodarstvom, more Nemčija popolnoma zadovoljiti potrebe našega gospodarstva. Zato nas mora zanimati vsak korak, ki se stori za Trgovinski je nato podal izjavo, iz katere snemamo: V štirih tednih sta dovršile obe delegaciji velik posel, ki bi zahteval mnogo več časa, če ne bi obe delegaciji pokazali tako mnogo dobre volje. Rešenih je bilo mnogo vprašanj. Zvišan je bil tečaj klirinške marke od 14*80 na 17‘82 ter je bila s tem marka izenačena z dinarsko pariteto proti drugim klirinškim valutam. Nemci so pri tem upoštevali željo naše delegacije, da novi tečaj ne velja za posle, sklenjene pred zvišanjem tečaja nemške marke. S tem je bila odpravljena nevarnost, da bi morali. naši uvozniki plačati večje zneske v dinarjih, kakor pa so računali pred zvišanjem tečaja. Vprašanje preferencialov je bilo rešeno na ta način, da se uvede do 1. aprila prehodni režim in šele tedaj bodo preferenciali popolnoma izgubili svoj pomen. V tem času se bodo preferenciali postopoma zmanjševali. Preferenciali so bili odpravljeni, ker po prene- minister dr po-1 hanju svetovnega trga niso Več Značilen predlog Ker naši kmetski dolžniki na Hrvatskem in v Bosni nikakor nočejo plačevati svojih dolgov, kakor j-» razvidno iz podatkov Privilegi-garne agrarne banke, predlaga sedaj »Jugoslovanski kurir«, da bi morale naše oblasti proti tem slabim plačnikom postopati po bolgarskem zgledu. Bolgarska v mnogem oziru bolj pospešuje kmetijstvo kakor mi, vendar pa ne pozna nobene obzirnosti do kmetovalcev, ki ne plačujejo svojih dolgov. Zato imajo bolgarske oblasti odslej pravico, da izterjajo kmetske dolgove s prisilnimi prodajami, poleg tega pa morejo kmetske dolžnike obsoditi tudi na zapor. Zaradi tega tudi ni na Bolgarskem nobenega zastoja v plačevanju kmetskih dolgov. Mi sicer ne zagovarjamo tako radikalnih ukrepov, zlasti ker je slabo plačevanje kmetskih dolžnikov posledica neverjetne demagogije, ki so je razvijali nekateri politiki, ki so naravnost agitirali med kmetovalci, da ni treba plačevati dolgov, vendar pa bi bilo treba nekaj ukreniti, da se to vprašanje že enkrat likvidira in da kmetovalci sedaj, ko je za njih proizvode največja konjunktura, poravnajo svoje obveznosti. Pomanjkanje olja traja še nadalje Čeprav je bilo pred kratkim dano v promet 200 vagonov jedilnega olja, se na trgu še vedno občuti pomanjkanje jedilnega olja. Olje, ki je bilo dano v promet je bilo takoj pokupljeno od potrošnikov, ker se danes olje v večji mferi uporablja tudi kot nado.n • stilo za mast. Pomanjkanje olja najbolj težko občutijo industrije, ki uporabljajo olje kot surovino. Mnoga podjetja, kakor n. pr. tovarne usnja, ki' niso mogla nabaviti tehničnega olja, «© začela uporabljati jedilno olje. Sedaj pa ne morejo dobiti miti tega olja. Da bi se ustregio tem industrijam, so storjeni potrebni koraki, da se uvozi sulturno olje iz Grčije in določena količina ribjega olja iz Norveške. Kosti treba zbirati! V naši državi je nastalo pomanjkanje nekaterih umetnih gnojil. Zlasti primanjkuje superfos-fata. Ker je v kosteh zelo mnogo tosiomega gnojila, so pristojni či-nUelji sklenili, da se izvoz kostne moke prepove. Hkrati pa je bil Izdan poziv na prebivalstvo, da zbira kosti. V državi je mnogo tovarn, ki odkupujejo kosti. ,Ne samo kosti, tudi druge odpadke bi morali zbirati in na to smo že ponovno opozorili. Toda naši merodajni se zganejo vedno Sele takrat, kadar nam leze voda v grlo. Stanje kliringov Po izkazu z dne 15. oktobra se je stanje naših kliringov izpreme-nilo takole (vse številke v milijonih dotičue valute): Aktivni kliringi: Bolgarska din Nemčija RM Francija fr.fr. Franc. koL fr. fr. Italija din Španija pezet Pasivni kliringi: Madžarska din Poljska din Romunija din Ceško-Moravska Kč 60,24 Slovaška Ks 26,00 Nizozemska fl. 0,20 Turčija din 7,59 bo o spremembi čl. 11. t. b) uredbe o draginjskih dokladah za duhovništvo vseh konfesij — Nared-bo o izvrševanju čl. 5. uredbe o prenosu poslov socialne politike in ljudskega zdravja — Spremembe in dopolnitve pravilnika o knjiženju, upravljanju in trošenju dohodkov iz sklada za izdelavo vstop- nic, ostalih taksnih obrazcev in za nočno taksno revizijo — Spremembe in dopolnitve pravilnika o uporabi, vzdrževanju in amortizaciji potniških avtomobilov pri oddelku za davke ministrstva za finance in pri finančnih direkcijah — Odločbo o pobiranju prispevkov za kartelni sklad — Odločbo o či- nu raznih šol in tečajev — Odločbo o činu trgovinskih šol — Spremembo in dopolnitev Čl. 23. pravilnika o sprejemnih (oddajnih) radijskih aparatih — Spremembe in dopolnitve pravilnika o dtelu v monopolnih ustanovah in pravilnika o zaslužku monopolskih delavcev. Zakai te razlike1 Ali ni vsa država eno gospodarsko ozemlie? 15. X. 3,24 1,56 3,23 2,68 47,13 2,93 22,77 18,89 5,86 8. X. 3,42 1,39 3,23 2,68 25,50 2,93 11.89 18.89 6,07 65,00 26,40 0,19 5,16 Ko je bilo pomanjkanje koruze največje, se je včkrat pripetilo, da slovenski trgovci niso mogli oskrbeti svojih odjemalcev s koruzo, ker oblasti v drugih banovinah niso dopustile, da bi se že kupljena koruza izvozila iz dotične banovine. Te prepovedi so bile v ostrem nasprotju z osnovno ustavno določbo, da je vsa država enotno gospodarsko ozemlje, ki ne pozna nikakih notranjih carinskih mej. Ta ustavna določba je bila sankcionirana tudi z lanskim sporazumom, ki izrečno naglaša, da je vsa država enotno gospodarsko in trgovinsko ozemlje. Navzlic temu pa so se dogajali primeri kakor prej opisani. Niso pa to edini primeri, ki dokazujejo, da se pri nas ne spoštuje načelo enotnosti gospodarskega ozemlja. Posebno se je to pokazalo pri kontroli cen in pri določevanju maksimalnega dopustnega bruto-zaslužka. Tako smo že opozorili na to, da se dovoljuje v Beogradu znatno višji maksimalni bruto-zaslužek ko v Ljubljani. Sedaj smo doživeli nov takšen primer. Dočim je določen maksimalni bruto-zaslužek pri jedilnem olju v Zagrebu in Beogradu na 20%, je v Ljubljani določen le na 15%. Kako krivična je ta določba, dokazujejo naslednje številke. V Ljubljani se plača od kilograma olja mestne in banovinske trošarine 2 din, v Zagrebu pri isti nabavni ceni pa samo 1*20 din, v Beogradu pa 1'50 din. To se pravi, da zasluži prodajalec v Zagrebu 80 par, oni v Beogradu pa 50 par že samo zaradi te razlike v samoupravnih davščinah. Čeprav pa imata trgovca v Zagrebu in Beogradu znatno večji zaslužek, se jima dovoljuje 20% bruto-zaslužek, ljubljanskemu trgovcu pa le 15 %. Krivičnost te razlike je še zlasti velika, ker so Ljubljani mestne in banovinske doklade neprimerno višje ko v Beogradu. Režija ljubljanskega trgovca je torej znatno višja, navzlic temu pa se naj zadovoljuje z manjšim dobičkom. Na ta način se ne pomaga potrošnikom, temveč se samo ubija slovenska trgovina. Kdo pa bo imel korist od tega, če bo ta ubita? Ali bomo morda Slovenci na boljšem, če bodo slovenski trgovci morali likvidirati, njih posle pa bodo prevzemali drugi? Značilno za razrvanost naših razmer je tudi to, da niti v Sloveniji sami ni povsod določen maksimalni bruto-zaslužek enako. Pog česar ; e prvo polletje 1940. dejansko zaključeno z din 250.126 poslovnega primanjkljaja. Med izdatki je najvišja in najvidnejša postavka — hranarina v višini din 8,196.064'— ali 28*13% od skupnih dohodkov. Za zdravila e izdal urad din 3,350.840'— ali H'50%. Oskrbnine v bolnišnicah so v prvem polletju dosegle din 3,233.944'— ali 11*10%. Stroški za zdravnike so znašali din 3,072.915 ali 10*55%. Porodniške podpore, dajatve in storitve so urad obre menile iz din 1,719.232 ali 5'89%. Zdravljenje v sanatorijih je velja- lo din 1,409.393'— ali 4'84%; nega in popravila zob din 583.604'— ali 2%; pogrebnine din 224.798'— ali 0'77%; vzdrževanje ambulatorijev din 751.244'— ali 2'58%; laična kontrola bolnikov din 462.558*— ali 1'59%; odpis in vzdrževanje inventarja din 236.384'— ali 0*81 %; stroški samouprave din 40.449'— ali 0'14%; razni stroški din 38.430 ali 0'13%. Dotacija skladu za odpis neizterljivih prispevkov je znašala din 710.546'— ali 2'44%, dotacija skladu za pokritje primanjkljajev pa din 710.546' —ali 2'44%. Od upravnih stroškov din 4 mili j. 93.094'39 ali 14'05% odpade na plače nameščencev, doklade itd. din 3,272.659*— ali 11*23%, na materialne izdatke pa din 820.434 ali 2'82%. Med materialnimi izdatki obremenjujejo urad zelo občutno najemnine za poslovne prostore, ki predstavljajo obrestno in amortizacijsko službo investiranih gradbenih stroškov, kar znaša 7% od zazidanih glavnic. Hranarina je še vedno za skoro 3 točke višja kakor povprečje v vsej državi. S tem v zvezi so višji tudi ostali izdatki, ki so odvisni od staleža bolnikov. V prvem polletju je bilo v staležu delanezmožnih povprečno dnevno 2.406 oseb, porodnic, ki so prejemale dajatve in podpore pa 343. Iz premoženjskega stanja je razvidno, da znaša zaostanek na neporavnanih prispevkih din 30 milijonov 202.690*08. To je ogromen znesek, ki pomeni za urad manjkajoča obratna sredstva, katere si mora urad za vzdrževanje likvid nosti od drugih zavarovalnih panog izposojati proti obrestovanju po 6%. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Politične vesti Nemški listi objavljajo izjavo, da ni med Jugoslavijo in Nemčijo nikakih zapletljajev in da jih tudi ni treba pričakovati. Odnošaji med Jugoslavijo in Nemčijo se razvijajo tako, da ni nobenega razloga za vznemirjenje. Nobene nove okoliščine ni, ki bi mogla spremeniti sedanje dobre odnošaje med obema državama. Glede odnošajev Nemčije do balkanskih držav se je tujim časnikarjem izjavilo v nemškem zun. ministrstvu, da bi sicer Nemčija pozdravila naslonitev Grčije na državi osi, vendar pa ne namerava urediti svojih odnošajev z Grčijo s pritiskom. Nemčija ne čuti nobene potrebe, da bi s pritiskom vplivala na katero koli državo evropskega jugovzhoda s pritiskom. Odnošaji z Grčijo in Turčijo s® niso nič spremenili. Tudi ni maka da bi se moglo razmerje med Nemčijo ter Turčijo, Grčijo in vijo poslabšati. Nemčija ima do ten držav dobre, do nekaterih celo prijateljske odnošaje in hoče te ohraniti oz. še zboljšati Grška vlada je demantirala vse vesti o nekem nemškem in italijanskem ultimatu. Uradno se demantira vest beo grajskega »Vremena«, da je na Grškem v kratkem pričakovati spremembo vlade. Prav tako se odločno demantira vest, da se namerava sedanji grški kralj odpovedati prestolu v korist prestolonaslednika Pavla. Romunska vlada zanika včsti, da bi bile nemške podmornice v Črnem morju. Angleži uradno demantirajo vest, da bi bil v Carigradu sestanek angleških poslanikov na Balkanu. Anglija je po svojem poslaniku v Sofiji izrekla bolgarski vladi svoje nezadovoljstvo zaradi njene politike do držav osi. Po vojni da bo Anglija postopala z ozirom na to politiko. Tako poročajo italijanski listi. Ameriški listi so poročali, da so Nemci v noči od 15. na 16. okto-*r brcali čete za napad na Anghj° in da je bil to noč tudi najhujši letalski napad na Anglijo, ^^,re,Sa napada se je udeležilo okoli 1000 nemških letal. Srditi napadi angleških bombnikov na pristanišča ob Rokavskem prelivu pa da so Nemce prisilili, da so napad opustili. Iz Londona se uradno ta vest zanika, čeprav je isto vest objavil vojaški. dopisnik Reuterja polkovnik Lawe. V svojem poročilu je polkovnik Lawe opozarjal Angleže, da nevarnost nemškega vpada v Anglijo nikakor ni minila. Nemci so spremenili svojo taktiko pri zračnih napadih na London. Cez dan ne napadajo več veliki bombniki, ki so se le težko obranili napadov angleških letalcev, temveč se odslej uporabljajo za dnevne napade le lovska letala, ponoči pa napadajo veliki bombniki. Izgube so se zato zelo zmanjšale. Nemško vrhovno poveljništvo poroča, da so nemški rušilci prodrli v Bristolski kanal v Angliji, napadli tu neke angleške vojne ladje in da so s torpedi zadeli neko angleško vojno ladjo. Angleška ad-miraliteta pa te vesti zanika ter pravi, da so se morale nemške ladje umakniti, ne da bi povzročile kako škodo. Angleški poslanik v Madridu je imel daljši razgovor z gen. Francom. Razpravljala sta o vseh vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Francoski listi v nezasedeni Franciji poročajo, da so angleške letalske in pomorske sile popolnoma razdejale vse pristaniške naprave v francoskih lukah Cher-bourg, Boulogne in Dunkerque ter tudi vse pomožne doke, ki so jih postavili Nemci. V Bonu v Alžirju je bila odkrita neka komunistična organizacija. Več ljudi je bilo aretiranih. Predstavnik nemškega zunanjega ministrstva je izjavil tujim časnikarjem, da ni v nemško-sovjetskih prijateljskih odnošajih nastala ni-kaka sprememba. Vsa ugibanja o čem drugem so čisto brezkoristna. Sovjetska agencija je demantirala angleške vesti, da bi sovjetske čete vkorakale v Romunijo in da e neka sovjetska torpedovka potopila neko romunsko ladjo. Neresnična je tudi vest turških listov spopadu sovjetskih in nemških čet pri Galacu. Sovjetski dopisni urad Tass ob-avlja demanti vesti japonskih listov, da je sovjetska vlada sklenila sklicati v Moskvi konferenco Japonske, Nemčije, Italije in Sovjetske Rusije. Enak demanti je bil izdan tudi iz Berlina. Ob pogajanjih med Japonsko in Nizozemsko Indijo je izjavil japonski zastopnik, da želi Japonska kljub berlinskemu paktu ohraniti prijateljske odnošaje z Nizozemsko Indijo. Nekateri listi so objavili vest, da je bil dosežen med Japonsko in Nizozemsko dogovor, po katerem da bo Nizozemska Indija dobavljala Japonski 7 milijonov sodov nafte na leto. S tem bi bilo kritih 40% japonske potrošnje. Ameriški zunanji minister Huli pa je na konferenci tiska z ozirom na to vest izjavil, da nima ameriška vlada nobenega potrdila za resničnost te vesti. Transporti vojnega materiala prihajajo neprestano po zopet otvor-jeni cesti iz Birme na Kitajsko. Do petka Japonci ceste na kitajskem ozemlju še niso bombardirali. Kitajci pravijo, da se ne boje, da bi mogli Japonci prevoz materiala po tej cesti preprečiti, ker vozijo avtomobili le ponoči in v razdalji 2 km eden od drugega, poleg tega pa so tu visoke gore, da ne morejo japonska letala iz malih višin napadati transportov. Vsi kitajski listi pišejo z največjim navdušenjem o zopetni otvoritvi ceste ter naglaša j o, da Je sedaj ki tajsko-angleško prijateljstvo za vedno utrjeno. Z največjim priznanjem pišejo tudi o ministrskem predsedniku Churchillu. Japonski bombniki so bombardirali birmansko cesto. Japonsko poročilo pravi, da je bilo bombardiranje uspešno in da je bil zadet en most. Kitajske čete so vdrle v Indokino, ki so jo zasedle Japonske čete m osvojile mesto Lugsau. Siamska vlada je izjavUa> da bo obnovila svoje teritorialne zahteve do Francoske Indokine, čeprav je francoska vlada te zahteve že enkrat odklonila. Vlada Združenih držav Sev. Amerike je dovolila Kitajski nov kredit v višini 50 milijonov dolarjev. Ves ta kredit bo porabljen za nakup vojnega materiala v Združenih državah. Denarstvo Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 15. oktobra navaja naslednje spremembe (vse številke v. milijonih dinarjev): Kovinska podloga se je povedala skupno za 14,7 na 2402,8. Devize izven podloge so narasle za 43,8 na 575,8. Vsota kovanega denarja se je zmanjšala za 2,3 na 202,3. Skupna vsota posojil je ostala skoraj neizpremenjena, ker se je povečala le za 0,5 na 1642,6. Narasla pa so menična posojila za približno 10, skoraj za isto vsoto pa so padla lombardna posojila, ki so izkazana s 172,0. Eskont bonov za nar. obrambo ®e je dvignil za 155 na 5421. Razna aktiva so se zmanjšala za 0,2 na 1859,2. Obtok bankovcev se je znižal za 11,4 na 12.524,4. Narasle pa so obveze na pokaz za 193,5 na 2637,9, da so vse obveznosti na pokaz in obtok bankovcev narasle za 182,0 na 15.162,3. Zato se je skupno kritje znižalo od 25,50 na 25,35%, samo zlato pa od 22,17 na 21,96%. Obrestna mera je ostala še nadalje neizpremenjena. Tečaji so se malo spremenili V preteklem tednu so se tečaji na beograjski borzi razvijali čisto normalno, brez posebnih variacij. Papirji so večinoma ohranili svoje pozicije. Samo na zadnji borzni sestanek v tednu je bilo nekoliko živahneje. Gibanje tečajev je razvidno iz naslednjih številk: 11. X. 18. X. 2,5% vojna škoda 445'— 445'— 7% investicijsko 100'— 101'— 4% agrarne 54'50 54'50 «% begluške 7750 77 — 6% dalmatinske 70'50 70‘— 6% gozdne 70'50 7050 7% Blair 96'— 96'— 8% Blair 101— 101'50 7% Seligman 103'— 103'— 7% stabilizacijsko 97'— 97'— Ves promet je znašal 3,270.000, za 1,120.000 din več ko prejšnji teden. Na deviznem trgu je bilo le malo sprememb. Angleški funt je najprej narastel, nato pa zaključil na stari višini 222,06. New York je bil ves teden po 5500. Srednji tečaj Ženeve je bil 1275,17, Stockholma pa 1312,30. Ostale devize niso notirale. Na klirinškem trgu so bile prve kupčije za nemške marke po novem tečaju. Terminskih kupčij ni bilo. Grški boni so popustili za 9,5 točke na 58,50. Ves promet je znašal 46,4 (za 12,28 milijona din več ko prejšnji teden. Na mednarodnem deviznem trgu ni bilo pretekli teden važnejših sprememb. Londonska deviza je ohranila svoj tečaj (403,5), ki je nekoliko višji od oficialnega londonskega (403). Tečaj švic. franka se je vrnil zopet na svojo staro višino od 23,21 na 23,18. Nemška deviza se je dvignila od 40 na 40,05. V Curihu je bil razvoj glavnih deviz naslednji: 11. X. 18. X. Pariz 9,90 9,95 London 17,00 17,20 Newyork 431,50 431,50 Milan 21,80 21,80 Berlin 172,75 172,75 Na valutnem trgu se je okrepil francoski frank od 4,70 na 5,10, ameriški dolar od 409 na 413,50 in britanski funt od 7,50 na 7,70. Devizni promet na Ljubljanski borzi je znašal pretekli teden 16,4 milijona din, za 4,37 milijona din več ko prejšnji teden. Transferni dinarji, ki so last Angležev in Francozov, se več ne bodo smeli uporabljati za izvoz blaga v tretje države. Pripravljajo se energični ukrepi, da se prepreči špekulacija z grškimi boni, ker je ta špekulacija zelo škodovala naši trgovini z Grčijo. V avgustu je znašal dotok zlata v Združene države Sev. Amerike 331 milijonov dolarjev, da je vsa zlata podloga narasla že na več ko 21,4 milijarde dolarjev. Na Angleškem so ugotovili, da podpisujejo vojna posojila v mnogo večji meri kraji, ki so trpeli od večjih bombnih napadov ko drugi okraji. V gostilni in restavraciji zahtevaite vedno izrecno RogaSko mineralno vodo! Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen. Boi za svetovni zavarovalni trg Kdo bo obvladal tihi izvoz Manj vidni in manj znani ko vojaško - politični in drugi interesi velesil, ki so povzročili drugo svetovno vojno, so interesi velezava-rovalnic in njih skupin, predvsem angleške, italijanske in ameriške skupine vodilnih zavarovalnih družb. Vendar pa tudi ti interesi niso nič manj važni. Morda so celo še važnejši, ker so raztegnjeni tudi na važno dobo miru, ker se borijo zdaj za premoč na svetovnem zavarovalnem trgu, ker obsegajo dejansko vse gospodarstvo, premično in nepremično, mirovno in vojnodobno, ves promet in vse osebno zavarovanje ter dovažajo svojemu središču oziroma sedežu čisto zlato za golo papirno jamstvo oz. »garancijo«. Povezanost modernega svetovnega gospodarstva je dejansko dvignila zavarovalno panogo na stopnjo najvažnejše industrije, industrije brez surovin, kakor jo imenujejo v Italiji, kjer se je pravkar zaključila velika tiskovna anketa o razvoju in razmahu italijanskega zavarovalništva. Italijansko zavarovalništvo, ki opravlja za Italijo ta tihi izvoz res že zelo uspešno in na vseh kontinentih, z izjemo Avstralije, si je znalo v zadnjih dveh desetletjih pridobiti tem večji ugled, ker se je bilo mogočno razvilo po vsej Srednji Evropi že v okviru stare države AvstrevOgrske in ker ima še zdaj v svojem dosegu znatne predele nevtralne ter po državah osišča zasedene Evrope, poleg same Italije in Nemčije, ki bosta odslej tudi na tem polju še bolj načrtno skupno nastopale. Vojna med že omenjenimi sistemi zavarovalništva se že bije in se bo nadaljevala še po sami svetovni vojaški vojni. Za nas je ta vrsta vojne še tem bolj zanimiva, ker je središče in sedež italijanskega močnega zavarovalništva v mestu z našim naravnim pristaniščem, v bližnjem Trstu. Neposredno smo vključeni v italijanski zavarovalni svetovni sistem po delovanju baš teh tržaških zavarovalnic in z nami vred velja to za ves Balkan, ki je v tem pogledu podobno prepleten kakor na splošno v političnem. Tudi na polju zavarovanja so se tu križali veliki interesi svetovnih sistemov in večina zaslužka tujih zavarovalnic se je trajno odtekala od nas v obliki tihega denarnega izvoza. Moč italijanskih družb Razmerje med temi tihimi velesilami je bilo na začetku sedanje vojne že skrajno napeto, ni pa bil še noben tekmec toliko oslabljen, kot bi se morda pričakovalo za dobo po zadnji veliki gospodarski svetovni krizi. Italijansko zavarovalništvo je na primer imelo tudi kljub abesinski vojni in kljub avtarkijski usmerjenosti italijanskega gospodarstva še skozi vsa zadnja leta znatne organizacijske uspehe. (Od zmage si seveda obeta še večje.) Po podatkih omenjene domače ankete sta dovajali glavni tržaški italijanski velezavaroval-nici »Assicurazioni generali« in »Riunionc adriatica di sicurta« Italiji letno milijardne vsote denarja. Sama prva družba s svojimi 62 priključenimi družbami in podružnicami je kasirala v inozemstvu do začetka vojne vsako leto nad eno milijardo in šest sto milijonov lir. Po lastni primerjavi je pobrala v inozemstvu štirikrat več zavarovalnine ko v sami Italiji. Na drugem mestu v tem tihem izvozu in uvozu je Riunione z nižjimi, pa še vendar znatnimi števili. Italijanska zavarovalna skupina predstavlja poleg tega izredno mogočen domač in inozemski zavarovalniški aparat s številnimi centralami in podružnicami, ki ima trdno tehnično, pravno in trgovinsko tradicijo dobrega stoletja v skoraj vseh državah. Za italijansko kopno in pomorsko zavarovalništvo velja, da je njena civitas omnium maxima mesto Trst. Zanj pomeni ta stroka bodočnost. Angleško zavarovalništvo Nasproti italijanskim zavarovalnim družbam pa stoji predvsem veliki angleški zavarovalni sistem s še večjo kapaciteto in tradicijo. Sedež angleškega sistema je London, »Lloyds« z mnogimi družbami iz vsega kraljestva. Njegovi znaki so bistveni del angleške svetovne premoči: nosijo jih ladje vseh narodnosti, blago iz večine držav in tudi osebe na morju, na kopnem in v zraku. Angleški zavarovalni sistem se je uveljavljal z veliko disciplino in tudi s pritiskom borz interesiranega bančnega in drugih sistemov, klavzula »British Security« je bila na vsem svetu obvezna, zlasti »za države brez valutnih omejitev«, pravijo italijanski listi; zato pa je pritekal denar, zbran »per fas e per nefas« v ogromnih rekah v angleške blagajne. Med hudo orožje štejejo tudi odpor oz. preganjanje Židov, od česar si Angleži obetajo reakcijo teh na škodo italijanskega in nemškega zavarovalništva. Italijanski strokovnjaki pa trde, da je bil ta odpor močan le v nekaterih državah. Mogočnost angleškega zavarovalnega sistema dokazujejo navedbe o letnem dotoku zavarovalnin, ki se cenijo na 1.250,000.000 funtov šterlingov. Po tečaju 90 lir za funt znaša to 110 milijard lir. Italijanski listi smatrajo sedanjo vojno tudi kot vojno za to ogromno bogastvo, ker mislijo, da se bodo premagane države morale umakniti tudi na tem polju zmagovalcu oziroma se mu vsaj podrediti. Zveza med nemškim in italijanskim zavarovalništvom pa naj zagotovi, da se premagancem v vojni ne bo pozneje posrečilo ostati zmagovalci v miru. Ta zveza bo morala biti tudi pripravljena, da odbije napad ameriškega zavarovalništva na ostale kontinente. Umakniti se bo moralo predvsem tudi francosko zavarovalništvo. Po predlogu nekega tržaškega lista bi morali premaganci prepustiti družbam zmagovalcev tudi vse svoje investicije in pravice na račun vojne odškodnine in za obnovo dežel, da bosta mogle Nemčija in Italija vreči to panogo v boj kot predstražo svoje ekspanzije. Trstu, Rimu in Berlinu ter Monakovu naj prikladna nova zakonodaja odpre jutrišnjo Evropo. Amerika na prehodu Ch. A.. in M. B. Beard (Nadaljevanje.) Ta dan, kmalu potem ko se je borza odprla, je bilo kakor da se je brezdno odprlo pod povpraševale!. Samo prodajalci so se pojavili v množicah in vrgli stotisoče delnic v ta skoraj brezdanji prepad, po vsaki ceni, ki se je ponudila. Niže, niže, vedno niže so padale cene, ko so se gnetli in kričali prekupčevalci okrog miz tistih specialistov, ki so navadno imeli bupcev za vse. Zunaj na ulicah so zgodnje izdaje časnikov razglašale .katastrofo. Preplašeni od paničnih Poročil so majhni in veliki lastniki delnic hiteli še povečati poplavo Prodajnih naročil. Po brnečih telefonih so prekupčevalci pozivali 8voje kliente, naj jim dovolijo širše ‘imite, preden bo prepozno. Ko se j® čez dan naval kupčij povečal, so “de žice zatrpane s poročili, ki jih 111 bilo mogoče oddati pravočasno, da bi rešila špekulante pred popolnim propadom. Ko je končno goOg naznanil uro konca, so bili na*hanjevalci cen daleč zaostali s vojimi poročili, uradi prekupče-. alcev so bili podobni norišnicam j” Še vedno so se telefonisti zaman udili, da bi sporočili vsem oblo . ^r*vam zadnje novice. Zde-ftA ,se ie — če naj govorimo z be-aami Edmunda Burkea —, da so ‘avbeniki razvalin« dobro opra- vili svoje delo. V zmedi tega dne se je zaznamovala rekordna prodaja 16,410.000 delnic in povprečna cena 50 vodilnih delnic je padla za skoraj 40 točk. Med udarci eksplozije so se bančniki in senzali zbirali v majhne skupine, hiteli in se vračali z nanagloma sklicanih posvetovanj, iščoč razlage, upanja in sveta za prihodnji dan. V zadnjih mesecih leta so se v »narodnem svetišču« dan na dan menjavale poprave in polomi, kakor sta se v prsih prodajalcev in kupcev borila optimizem in obup. Zapiski, zbrani iz finančne kronologije v knjigi »American Year Book« (Ameriški alamanah), nam pomagajo prikazati, kako veliko je bilo to valovanje oziroma kolikšna je bila čustvena zmeda posameznih osebnosti. Dne 30. oktobra: »se delnice popravljajo, ko Rockefellerji izjavljajo, da kupujejo«. 6. novembra: »delnice padle od 5 do 66 točk«. Dne 8. novembra: »kupčevanje mirnejše, cene nižje«. 12. novembra. »Silen polom delnic«. 13. novembra: »Delnice padajo z veliko silo.« 15. novembra: »Delnice se popravljajo.« Dne 21. novembra, ko je konferenca v Beli hiši najavila velike izdatke za razne gradnje in je Henry Ford podal izjavo v Washingtonu: »delnice se dvigajo«. 3. decembra: »Hooverjevo sporočilo kongresu izraža optimizem glede vseh panog trgovine in industrije. Delnice se dvignejo, brž ko to poročilo doseže New York.« 12. decembra: »Delnice padajo, kakor niso več že od 12. novembra.« 13. decembra: »Po nadaljnjem padcu se delnice strmo dvigajo v poznih urah.« 19. decembra: »Delnice padajo ob naglem kupčevanju.« Ostalo zimo so padci, dvigi in ravnodušnost označevali tok strahu in neodločnosti. Spomladi 1930. je odločitev padla — za nezaupanje. 2. maja: »Val likvidacije na borzi.« 3. maja: »Ponoven oster padec delnic.« 6. junija: »Trg slab.« 7. junija: »Zopet hud padec.« 8. junija: »Delnice hudo padajo.« 10. junija: »Delnice se popravljajo.« Možem in ženam, katerih čustva so se osredotočila na prizadetih vrednostih, so ta menjavanja trgala srce. Na mesto obetanega divjega navdušenja je nastopil popoln obup. Vsemogočni (cezar) Julius je padel in »mrliči so v haljah begali ječč po cestah«.* V nekaj mesecih so se v industriji, kmetijstvu in socialnem življenju pokazale ob raznih dogodkih resnične sile, ki so stale za prvimi eksplozijami na borzi. Niti poročila niti številčni podatki ne dajejo dovolj točnega popisa in tudi razprava te vrste ne more dati popolne slike celotne drame, ki se je odigrala v teku štirih viharnih let, vseh prizorov rastoče bede, z vso človeško tragedijo in komedijo, ki sta spremljale ta ve- * Citat iz Hamleta (Shakespeare, po Zupančičevem prevodu). likanski prizor. Vsaj del povesti pa povedo hladne in brezčutne številke, ki so registrirale tiste strani drame, ki se dajo izraziti matematično. Primerno se nam zdi, da začnemo pri padcu na borzi. Po Dow-Jonesovem indeksu za tečaje delnic je padla od septembra 1929 do januarja 1933 cena 30 industrijskih delnic od povprečno 364,9 na 62,7 dolarja za delnico. Skupina 20 občekoristnih podjetij je izkazala padec od 141,9 na 28,0 dolarja za delnico. 20 železniških delnic je padlo od povprečno 182,0 na 28,1 dolarja delnica. Drugi indeksi so kazali enako hudo katastrofo. Po indeksu »New York Timesa« je padlo 50 delnic (25 industrijskih in 25 železniških) od povprečne cene 300,52 na 58,65 dolarja za delnico. Neka kompila-cija »Standard Statistics Cie (Inc.)« za 420 delnic (351 industrijskih, 37 občekoristnih podjetij in 33 železniških), z mesečnim povprečjem 1926. leta = 100, izkazuje v istem času padec od 225,2 na 49,1. Po istem viru in v istem času je padel indeks dvajsetih (20) newyor-ških bančnih delnic od 357,8 na 67,9. Na čelu dogodkov, ki so kazali spremembo v gospodarskem položaju in ljudsko bedo po vsej deželi, je bilo naraščajoče število bank, ki so ustavile svoje poslovanje. Res da ni bilo veliko novega v zgolj finančnih polomih te vrste. Med letoma 1920. in 1929. je pro- padlo okrog 5000 bank s poldrugo milijardo dolarjev vlog, toda ti bankroti so se večinoma zgodili v poljedelskih krajih in so predvsem -predstavljali gospodarsko nesrečo farmarjev in od njih odvisnih trgovcev. Sedaj je to normalno število bankrotov poskočilo. Med 301 junijem 1929 in 30. junijem 1930 je zaprlo okna 640 bank, proti 549 v enaki dobi prejšnjega leta. V naslednjem fiskalnem letu je zaprlo blagajne 1553 bank in pri tem je zmrznilo za več ko eno mi-»; lijardo dolarjev vlog, medtem ko je v predhodnji enaki dobi vsota zamrznjenih vlog dosegla le 345 milijonov. V prvih 10 mesecih 1932. leta je bankrotiralo 1199 bank in prizadete vloge vlagateljev so znašale 605 milijonov dolarjev. Če je to nemara res pomenilo, da je višek krize prekoračen in da se obljublja zboljšanje, kakor so trdili finančniki, vendar ta misel ni prinesla nobene tolažbe niti ne pomoči milijonom ljudi, katerih prihranki so zašli v precep in katerih izgledi na polno povračilo so bili v najboljšem primeru dvomljivi. Razen tega pa so, ko se je kriza nadaljevala, banke v velikih mestih — v Newyorku, Pittsburghu, Washingtonu, Clevelandu in Chikagu — propadale s takimi eksplozijami, ki so pretresale ves finančni svet. Če so mogli propasti taki zavodi, kaj je bilo še varno in kakšna nesreča ima še priti? (Nadaljevanje prih.) Uvoz iz Romunije se bo plačeval v švic. frankih Združene države Sev. Amerike so blokirale romunske terjatve v Ameriki. Naša zunanja trgovina 1 Romunijo pa je bila glede plačevanja urejena na podlagi ameriških dolarjev in smo uvoz iz Romunije plačevali v ameriških dolarjih, ravno tako pa nam je plačevala naš izvoz Romunija v dolarjih. Ker pa so sedaj romunske terjatve v Združenih državah blokirane, je bilo sklenjeno, da se v bodoče plačuje naša trgovina z Romunijo v švicarskih frankih. Zato se pozivajo vsi uvozniki, ki so dobili dovoljenje za uvoz blaga iz Romunije ter pooblastilo za piačilo blaga, da se obrnejo na pooblaščene denarne zavode, da jim zamenjajo ta pooblastila za plačilo v švic. frankih. Devizna direkcija bo v kratkem izdala v zvezi s tem vprašanjem potrebna navodila. Mizarski tečaj za notranjo arhitekturo Zavod za pospeševanje obrta Zbornice T0I prireja za mizarske mojstre in pomočnike, ki so že iz-vežbani v strokovnem risanju, tečaj za notranjo arhitekturo. Vodil ga bo strokovni učitelj Tehniške srednje šole Franjo Brenčič. Tečaj bo ob nedeljah in praznikih dopoldne ter se prične v nedeljo 3. novembra ob 8. uri zjutraj v učnih prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani. Trajal bo čez vso jesen, zimo in pomlad. Pismene prijave za tečaj s točnim naslovom naj se pošljejo najkasneje do dne 28. oktobra t. I. na naslov: Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani, kjer se dobe na željo tudi podrobnejša pojasnila. Trgatev se pričela Kaže pa zelo slabo Doma in po sveto »» barva, plasira in Ze v 24 urah stu.«: itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Perc, suši. munga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenbnrgeva ni. 3 Telefon št. 22-72. Letos se je trgatev zaradi neugodnih vremenskih razmer za dobra dva tedna zakasnila. Dobršen del vinogradnikov, zlasti malih, je že opravil delo in spravil domov, kar je bilo na trsju. Nekaj posestnikov pa še čaka, ker računa na še nekaj lepih in toplih sončnih dni, ki naj bi odstotek sladkorja v grozdu nekoliko povečali. Ni pa mnogo upanja, da se bo to tudi zgodilo, čeprav imamo že nekaj dni lepo vreme. Sonce menda ne bo več mnogo vplivalo na razvoj sladkorja v jagodah. V okolici Maribora — menda tudi drugod v severni Sloveniji ne bo mnogo drugače — je izid letošnje trgatve vse prej ko zadovoljiv. Vinogradniki pravijo, da je letošnji donos komaj za polovico lanskega, ki nikakor ni bil na višku. To pa velja le za boljše lege in za res dobro negovane gorice. Kjer pa kmetje niso prav izdatno škropili, je uspeh mnogo slabši in dosega lanskega komaj do ene tretjine ali še manj. Glavna krivca letošnje slabe vinske letine sta izredno huda lanska zima in pa neprestano deževje spomladi, poleti in deloma tudi jeseni. Trta je v mrazu hudo trpela in se je le deloma, vsekakor pa zelo pozno okrepila. Mnogo trsja je tudi zmrznilo. Dolge deževne in hladne dobe so seveda razvoj trte zelo ovirale. Ob cvetenju je bilo zopet deževno, kar je naravno vplivalo na nastavek. Ko bi moralo grozdje po vseh pravilih narave zoreti, mu je manjkalo sonca. Sedaj ga je žgalo tuintam sonce, kmalu zatem pa ga je močil dež. Posledica je bila, da sta se trsja lotila peronospora in oidij, ki sta opravila svoje. Kmetje so sicer škropili, toda ni mnogo pomagalo. z najbolj energičnimi ukrepi zatrla stavko. Turška vlada je izdala na podlagi zakona o zaščiti gospodarstva pooblastilo ministrstva za javna dela, da more takoj rekvlrirati vsa vozila. V septembru je bilo v Angliji v Grozdje se že močno preša. Mošt I v Beogradu so bile pretekli te ni kaj prida, ker ima razmeroma den zopet velike politične konfe- , „„„ T . malo sladkorja. Dočim ga je bilo I ren(;e, o katerih se je mnogo go- vseh vojnih conah od zračnih v okolici Maribora lani n or Dri V°rii -V Jugoslovanski Javnosti Vse bombnih napadov ubitih 6934 civi-v okolici MariDora lam n. pr. pri pa da te konference ne bodo listov nad 10 oon Hudi na ie bilo dobrih sortah do 24 in okrog Lju- prinesle sprememb, ki so jih ne- nevarno ranjenih Ubitih je bilo tomera celo do 26 stopinj, se giblje kateri napovedovali in da ostane- Več žensk ko moških. letos odstotek sladkorja pri sred- j® sedanja vladna politika in koa- iz londonskih okrajev, ki so naj- niih mrvštih med 1fi in 18 stoni- ... - -J izpostavljeni nemškim bomb- njih mofetin med ib in 18 stopi italijanski poslanik na našem nim napadom je bilo dosedaj po njami. Le boljše vrste v vzorno dvoru je obiskal našega gradbe- izjavi ministra Mac Donalda eva-negovanih vinogradih dosegajo do nega ministra in imel z njim daljši kuirano 56% prebivalstva. 19 stopinj. Zato se bo tudi vsebina razgovor. Pri glasovanju znanega ameri- ,, , * J ..._____, Jugoslovanski poslanik v Sofiji skega zavoda za Droučevanie liud- alkohola v novem vinu gibala med ^ obiskal bolgarskega zunanjega skega mišljenja, se je izjavilo 414: 9'5 in 11 stopinjami, kar je za sta- ministra Popova ter imel z njim oseb za Roosevelta, 117 pa za Will-jerska vina seveda zelo malo. Na daljši in prisrčen razgovor. kieja. drugi strani je kot posledica vre- . Trgovinski minister dr. Andres L Velikanski požar je nastal na 1 1, Ne podpisal odlok, s katerim se do- petrolejskem ozemlju v Kalifor- menskih razmer letos odstotek vin voljuje Prizadu, da porabi 44,9 mi- niji. V mestu Toranas je nastala ske kisline zelo velik, in bo treba lijona din za pospeševanje sadjar- eksplozija, nakar se je poža!r raz-pozimi v kleteh napeti vse sile in stva. To je del onega denarja, ki širil na vse mesto in še na 80 ora-uporabiti vse znanje, da se bo od-18® m°rali plačati sadni izvoz- lov petrolejskih polj. n s I i n a AAb-nliUA niki oz- Pr&ducenti za razne takse. o katastrofalnih povodnjih po- stotek kisline nekoliko zmanjšal. Konferenca tekstilne industrije ročajo iz Katalonije. Zlasti v me-Kmetje sami pravijo, da je njihov bo v torek v Beogradu. Na njej se stu Torellu je napravila voda ve-letošnji pridelek »kislica«, in ob- bo razpravljalo o načrtu naredbe likansko škodo. Tudi Barcelona je činstvo se bo moralo s tem spri- ustanovitev zajednice uvoznikov zelo trpela. Poročila pravijo, da je _ , bombaža, bombažnega prediva in utonilo nad sto ljudi, jazmti. umetnih tekstilnih surovin. Raz- Nekaj bi se dalo še popraviti z pravijalo se bo tudi o izročitvi ita-dodatnim sladkanjem ob vretju, lijanskega bombažnega prediva v Toda sladkor je tako drag; d.; 1 MLŽrSSLKffSK £ ga bo nabavilo le prav pičlo ste- bave ^ sklenjenega turškega bom- vilo imovitejših vinogradnikov. baža._ Naši trgovski ladji »Bosiljka« in Kmetje čakajo že nestrpno na do- Velika konferenca vseh trgovcev, »Karmen« zapustita v začetku pri- trošarine nrosteua sladkorja proizvajalcev in predelovalcev ži- hodnjega meseca njujorško prlsta-bavo trošarine prostega sladkorja, vaLskih in rastiinskih maščob bo LWter bo s tem! storjen začetek* o katerem govori tudi uredba, ki ta teden v (Beogradu. Razpravljalo I vpostavitev redne plovbe s čezmor- je izšla že pred 14 dnevi. Ali slad- se bo o načrtu centrale za maščobe, skimj državami. Obe ladji bosta kor j a ni od nikoder. Zaradi na- Izdelan je načrt o ustanovitvi pripeljale znatne količine kavčuka, povedi, da bo sladkor prišel, vino ?a^fdni‘» uvoznikov premoga in loja in kositra. V kratkem bi mo- trotnvo ne bo boliše Morda bo ta koksa- Vsa podjetja, ki uvažajo ral priti v južno Ameriko drug naš gotovo ne bo boljše. Morda oo ta premog in koks za lastne potrebe parnik da pripelje v Jugoslavijo sladkor res prišel, ali takrat bo ali za prodajo, bodo morala biti I tekstilne surovine. Upajmo, da se mošt že sredi vretja in ne bo po- člani te zajednice. O načrtu se bo ^ mogla redna pomorska zveza z treboval dodatnega sladkanja, kor I I Amerijsa v resnici vpostaviti. , I reslranih podjetnikov in pristojnih I Komunska vlada je razveljavila bo prepozno. I činiteljev dne 23. t. m. Takoj nato VSa dosedaj izdana uvozna dovo- Spričo slabe letine je povprase- bo objavljena naredba o ustano- I ijenja. Uvozniki morajo vložiti no-vanje po starem vinu vedno večje, vitvi zajednice ve prošnje do 31. t. m. Uvozna Zaloge so precej prazne. Zanimajo , * Vreme« napoveduje, dovoljenja bodo v bodoče^ veljala 8 “ „ J „ .___, . da bo Zidom v Jugoslaviji prepo- samo tri mesece in se bodo izda- se posebno za mošt, ki ga trgovci veg<>v proizvajalcev, predelovalcev (fn- taKO] prauejo B pnpra gospodarskih organizacij gIede h t . j • obrtnikov'! ter trna izvedejo zbirko. Kjer olajšanja predpisov o avtomobil- dustnalcev n obrtniKovj ter ir trgih in vaseh skupno z ostalimi društvi takoj pričnejo s pripravami in naj izvedejo zbirko. Kjer . . . ni podružnic, naprošamo druga skem prometu. V kratkem izide govcev s tekstilnimi surovinami, narodna društva da takoj ustano- uredba, s katero se bodo te spre- polfabrikati in gotovimi izdelki. vijo v ta namen’ posebne odbore, h^gTfaubrovniku je skli- 7*? te SJ£ne ^P^arstveinkov ki bodo nalogo prevzeli in izvedli; Cala anketo, da se najdejo pota, ^°d° zastopane v zajedmci po svo-v krajih kjer pa tudi to ne bi bilo kako bi bilo mogoče zatreti šuš- jih orgamzacijah. Zajednica bo raz- v J ’ J ' nriAnm ds. ho marstvo. deljena v strokovne odseke, kf možno, smo p l ’ Naš parnik »Lovčen«, ki je odplul bodo obsegali posamezne pred- lmela nasa Družba vsaj enega po- v Ameriko z večjim številom trot- ,. , . aibolj orodnih sameznika, ki se bo za stvar za- nikov, je srečno priplul na Ber- ,net® a“ SKUPme najbolj vzel in io izvedel v dobro zlasti mudske otoke. predmetov. naše obmejne mladine po geslu: Zagrebška občina namerava po- V delokrog teh zajednic bo spa- Mal rvolo/i dar — domu na oltar! dražit'i Plin za 20 do 25%. elek- dalo: reguliranje proizvodnje, pre- V v71! ; velikega nomena ta- tenl“ Pa za 25 do 35%- Tudi delava in trgovina s tekstilnimi V zavesti velikega pomena ta ^greb^ mestni vodovod name- nroizvodnia eoto- kega dela v prid bratom in se- rava podražiti vodo, vendar ^ hlZ pSna ziiXS stram na meji enio globoko pre- manj ko plinarna in elektrarna. ve8a blaga. ■' pričani, da bo letošnja narodna P^adko jugoslovanskega parnika tekstilne industrije bo morala skr-. i v , »Orao« je rešil angleški rušilec. beti tudi za pospeševanje proiz- Zbirka častno uspela. Ljudska univerza v Zagrebu je vodnje narav‘n7h in sintetičnih Popoln uspeh prizadevanj naj I postala del zagrebške univerze ter I ^ nflHalie za niih dokaže našo narodno zavest, zato je bil za njenega predsednika ime- tekstilnih surovin, n j J nai bo sodelovanje pri narodni novan univ. prof. dr. Horvat. nabavo doma in v tujim ter o raz- vhlrb; X„‘tnQ H/>l/nosi sleherne™ Bolgarska vlada je odobrila na- delitvi dobav na posamezna pod-zbirki častna dolžnost slehernega črt 0 zaščiti države> ki je zlasti - , Zaiednica bi se vzdrževala iz Slovenca. naperjen proti vsem tajnim druž- Nel?a- t : 8VO_ Bratom in sestram na meji — bam, v prvi vrsti prostozidarskim, prispevkov pomoči — Vodstvo Družbe sv. Cl-|Novi ^^^kj^ačrt^a^tudi jte- | jih članov. .Vsak ne more v Zdravilišče ali vsak mora paziti na zdravje in doma piti vsaj mesec dni našo najboljšo prlrodno mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna za mnoge bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, razne katare in čiščenje^ krvi ter normalizira delovanje notranjih žlez in živcev z rdečimi srci! n rila in Metoda v Ljubljani. Trgovinski register vilne protlžidovske določbe. Židje ine smejo imeti nobenih javnih funkcij, za svobodne akademske poklice Pa se omeji število Židov, i Židje ne morejo biti več lastniki založništev in ne smejo biti uredniki. Pri javnih dobavah se Židje ne bodo več upoštevali. Nemški znanstveni »vod je mi I slovesno otvorjen v Sofiji, faiav- Izbrisale so se naslednje iirme Kotlarka, družba z o. z., Ljub-1 nosTne otvoritve^se je udeležil tudi ljana — zaradi končane likvida- ministrski predsednik Filov. Sofij-cije. ska javnost je sprejela otvoritev llosenbcfg Marko, veletrgovina, ^Ovv°^ze^edno ^ečjega^ijate^-lastnik Sessler Milan, trgovina z stva med Nemčijo in Bolgarsko Madžarski ministrski predsednik je izjavil, da je potrebno, da se madžarska ustava spremeni in da se postavi korporativni sistem. Nad deset tisoč rudarjev je za- _________________ _ čelo stavkati v madžarskih premo- B. Jesenko, trgovina s klobuki, I govnikih, ker smatrajo 7% zviša- galanterijo, ’m Jnim blagojn ta perilom; vse te tvrdke so mie v I Delavcl zahtevajo 30% zvišanje. Ljubljani. I Madžarska vlada je sklenila, da bo mešanim blagom v Ljutomeru — zaradi prestanka obrata. »Vinaria« delniška družba vi nogradnikov v likvidaciji, Ptuj — zaradi končane likvidacije Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega nalogal Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki d»ja*»ko plačani! To opozorilo j« smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega ima«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tlaka tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mlhalek. vsi v Ljubljani.