C. kr. zavod za visjo vzgojo dnhovnikov na Dunaji. (Dalje.) Postali so zdaj prvi kapelaa v staroalavai fari pri Novicerkvi. Kapelaaa-tovariša sta jim bila: že rajai gosp. Jaaez Nep. Kuaaj, bivši ajib aošolec, poaledBj'i6 župaik v Čadramu ia gosp. FraBC Sorčic, ki ao leta 1883 vtmrli kot stolai prošt v Mariboru. Dekaa pri Novicerkvi bili so pa takrat goap. Fraac Kaaverij Križaj, mož prav blagega zaacaja. Dae 4. Bovembra 1840 so g. dr. Simoa Ladiaik, koaziatorijalai avetovalec ia ka. šk. dvorai kapelaa, postali korar Lavantake cerkve v Šeat-Aadražu, vsled tega je bila alažba ka. šk. koazistorijalaega tajaika ia pridvoraega kapelaaa izprazajeaa Tadanji knezoškof Igaacij FraBC poklicali so aa to odličao mesto oaodobnega kapelana pri Novicerkvi, aamreč vlč. g. dra. Jakoba Stepišaika. S toto alužbo dobili ao Baš aedaaji kaezoškof lepo priložaoat po Koroškem ia Štajarskem razširjeao škofijo Lavaatsko do dobrega spoznavati. Bili ia ostali so škofov zvesti spreuiljevalec na vaeh ajibovih službeaih potib uoter do njih smrti dae 28. aeptembra 1843, ko so knezoškof Ignacij Zimmermaaa prav aaglo premiaoli. — Novi kaezoškof Fraac Kaaverij Kutaar imeaovali 30 6. g. dra. Stepišaika 1. 1844 koazistorijalaim avetovalcem ter jib postavili za izvpraaevalca pri poskušajah, katere morajo delati dabovaiki, ki bočejo postati župaiki. Dae 8. aiarcija 1846 umrli so kaezoškof Fraac Ksaverij po dolgem bolehaaji še ae 53 let stari. Sledeei kaezoškof Aatoa Martia Slomšek ao koazistorijalaega svetovalca ia ka, šk. dvoraega kapelaaa, gosp. dra. Stepišaika aa praznik vseh Svetaikov leta 1847 slovesao vmestili za kaaoaika stolae cerkve v Šeat-Aadražu. Do 1. 1850 pripravljali so se mladeaiči skofije Lavaatske z oaimi škofoviae Krške skapao v Oelovških šolab za dahovaiški atan. L. 1850 ustaaovili so pa pokojai kaezoškof Aatoa Martia Slomšek za bogoslovce aaše škofije posebae šole v Šeat Aadražu, da ao se tam pod školovimi očmi četrto in zadaje leto pripravljali aa svoj pribodaji poklicv Ko se je 1. is59 preaesel sedež kaezoakofije iz Šent-Aadraža na Koroakem v Maribor, astanovila se je tukaj posebaa duhovšaica za aašo škofijo, t.j. aapravile so se tu vse tiste šole, katere so mladi daaovaiki aekedaj v Celovcu ia Šeat Aadražn obiakovali. Kaaoaik dr. J Stepišaik bili so aa teh aolah za profeaorja ali učitelja mladim dubovaikom in sicer aoter do tiatega dae, da so bili za kaezoškofa Lavaatske cerkve razglašeni. Zgodilo se je pa to o Božiči 1. 1862. Eao leto poprej postali so bili tadaaji kaaoaik dr. Stepišaik — po smrti stolaega dekaaa Albrecbta — stolai dekaa Lavaatake cerkve s škofovsko kapo ia škofljo palico, a že dae 23. septembra 1. 1862 so kaezoškof Aatoa Martia v Gospodu zaapali. Na sv. Tomaža god, dae 21. dec. 1862 imeaovali 80 aadškof Solaograjski Taraoczy7 stolaega dekaaa mil. g. dra. Jakoba Stepišaika za kaezoškofa Lavaatakega. Novoimeaovaai kaezoakof odbrali so ai kot posebaega poaioeaika v prevzeti težavai službi avojega rojaka Celjakega, av. Maksimilijaaa, zato so svojemu krataemu imeau dodali ae ime sv. Maksimilijaaa, škofa ia mučeaca Na god sv. Aatoaija puščavaika (dne 17. jaauvarija) 1863 bili so v stolai cerkvi Solaograjaki slovesao v škofa potrjeai in dragi daa ravao tam od Solaograjskega kaezoaadškofa Makaimilijaaa Jožefa Taraoczy-ja, — ki so pozaeje postali kardiaal sv. riraske cerkve — in od kaezoikofov Wieryja iz Celovca ia grofa Attems-a iz Gradca za knezoškofa posvečeai. Na Svečaico potem bili ao v Mariboru aovi kaezoškof svečaao vmeščeai ali iatroaizovaai. Njih apostolsko delovaaje preslavljati si poročevalec ae upa, ker je iz ajih laataib aat slišal aa dea ajib zlate sv. meše, da prav zato ai aiso bili aajeli aobeaega pridigarja, ker ae bi mogli poslašati, da bi jih kdo hvalil ali preslavljal. Le memogrede bodi povedaaib aekoliko zaameaitejših aaprav, ki so podajih višjepaatirako vlado v skofiji aastale. Posvetili so v tem času blizo 30 aovib cerkva tert etolai cerkvi v Matiboru priakrbeli celo novo, svatovsko obleko. Vpeljali ao v škofijo zavod 6č. šolekih seatra, ki ae prav lepo razcveta. Pripoaiogli so, da je še več drugib redovaiških aaselbia v tem časa aaatalo v aaši škofoviai. Vsled ajib prizadevaaja pozidalo se je v Mariboru aovo dijaško Bemeaišče, v Celji pa štiri razredaa alov. dekliaka šola pod vodstvom 66. šol. sestra. Vataaovile so se po ajih vpeljevaaji v škofiji razae pobožne in dobrodejae družbe ia aaprave. Zgodoviaa aaše škofije oaraaila jim bode v svoji zlati kajigi še posebea čaatai liat, aa katerem se bode čitalo, da ao kaezoškof Jakob Maksimilijaa 1. 1883 obhajali ,,prvo dijecezako siaodo" t. j. uradao skapščiao duhovaikov Lavaatske škofije. Svojo obširao vladikoviao obiskujejo sedaj že petokrat, a sv. Očetu v Rimu poklonili so ae aajmaaje že šeatkrat. V trdi zimi hiteli so predlaasko leto k zlati av. meši papeža Leoaa XIII. v Rim. Obiskali so slovito Marijiao Božjo pot v Lour deau aa Fraacoakem, kakor tudi maoge druge slovite Božje poti, ae le po Avatrijakem, aego tudi po Nemškem ia posebao po Laškem, kateri jezik tako gladko govorijo, kakor avojo materiaščiao. Ker ao cesarja vsaki čas dajali v polai meri, kar je cesarjevega, kakor Bogu kar je Božjega, podelili ao jim aaš avetli ceaar že 1. 1879 veliki križ svojega Fraac Jožefskega reda z zvezdo, leta 1883 imeaovali so pa avetli ceaar aašega premil. kaezoškofa za svojega djaaskega tajaega svetovalca, za česar voljo jira gre naalov: Eksceleacija. Prav slovesao ebhajali so dae 18. jaauvarija 1888 petiadvajaetletaico svojega škofovaaja, a še vse alovesaejše prazaovali so dae 2. avgusta potem svojo zlato sv. mešo. Trije cerkveui kaezi priaoatovali ao temu av. opravilu v škoflji opravi. Njib ekaceleacija kaezonadškof Solaogradski klei-ali ao v sredi raed Ljubljaaskim ia Celovškim kaezoškofom. Zravea ajib bilo je okoli 140 mešaikov in cerkveaia odlicajakov zbranib.. Navzoči bili so tudi doatojanstveaiki mesta Maribora ter brezštevilaa maožica veraega ljadstva, katerega prostoraa stolaa cerkev aikakor ai mogla obseči. Ta svecaaost oataae vsem vdeleževalcem ajeaim nepozabljiva. V vedai apomia te redke svečaaosti aaj se aaatopao aavedejo aajimeaitaejži darovi, ki so ae Njih eksceleaciji aašemu premil. kaezoškofu povodom ajih zlate sv. meše pokloaili: Ka. šk. stolai kapitol z dubovniki škofije Lavantske kapil je kaezoškofu za vezilo kelih iz čistega zlata, ki je veljal 2434 gld , mešae bukve, v arebru okovaae za 132 gld. 40 kr. ia 2 oltarai blaziaki, bogato z zlatorn okiačani, katere so aaredile čč. šolske sestre v Mariboru za 135 gld. — Čč. oo. Trapisti iz Rajheaburga priaesli, so dragoceao škofljo palico, eč. auae Magdaleake iz Studeaic poslaie so prekrasao štolo, čč. šolake seatre v Mariboru darovale so fiai roket, gospe Mariborske lepo pregriajalo, vaakdo pac po premožeaji. Atadi Nj. eksceleacija premil. kaezoškof odprli ao pri tej priliki po svojej stari aavadi svoje rad(.darae roke ter niao le obilaih gostov avoje zlate sv. meše bogato pogostili, ampak ao v vedai apomia te redke avecaaosti posebao vstaaovo v blagor obolelim dubovaikom založili. — Izmed čaatitek, katerih je aajmaaje 80 došlo po telegra- fičaem potu, bila je brez dvombe najimeaitaejša oaa aašega preavetlega cesarja, ki so jim jo v jutro zlate av. meše iz Ischlaa doposlali. la da ae zgubimo več besed, aaj te črtice akleaemo a srčao željo: Bog daj Njib eksceleaciji premil. kaezoškofu popevati še biaerao sv. mešo ter jim podaljšaj daeve Njib. toliko blagoaosaega delovaaja do skrajae meje človeškega življeaja! (Dalje prib.)