Številka 268
TRST, v soboto 28. septembra 1907
Tečaj XXXII.
IZHAJA VSAKI DAH
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj
Posamične številke se prodajajo po 3 avfi., (6 atotink) t mnogih tobakarnah ▼ Trato in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, S t. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina,
AjdovSčini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. CENE OGLASOV 8e računajo po vrstah (iiroke 73 mm, visoke 21/, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotlak; ea osmrtnice, zahvale, poslanice, oglaae denarnih tavodor po 50 stot. Za oglaBe v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-ialjna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost*- za Primorsko.
V edinosti je moč!
HAROČHIHA ZlfAŽA
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
Itročiiii ii iiUUsko izduie JEdiiosti' staie: celoletno K 5 20, pol leta 2««©
Vsi dopisi naj se poiiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liata. UREDNIŠTVO: nI. Glortfo Galatti 18 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-1. — Natisnila tiskarna konaorcija
lista »Edinost" v Trato, ulica Giorgio Galatti It IS. — Poštno-hranllnični račun St. 841-602. —
— Telefon itev, U67 ---
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK

BRZOJAVNE VESTI.
Istrski deželni zbor.
KOPER 27. Prihodnja seja istrskega deželnega zbora se bo vršila v torek dne 1. oktobra
Nova okrajna glavarja.
DUNAJ 27. Voditelj okrajnega glavarstva v Kopru okrajni komisar Guido P o 11 e y in voditelj okrajnega glavarstva v Voloskem namestništveni tajnik baron Artur S c h m i d t-Zabiero sta imenovana okrajnima glavarjema.
Nov baron.
DUNAJ 27. Tajnemu svetniku Ignaciju pl. Plenerju je podeljeno baron6tvo.
Bolgarsko ministarstvo odstopi.
DUNAJ 27. „N. W. Tagblatt" poroča iz Sofije: Vladni listi poročajo, da v kratkem odstopi ministerstvo Guden. Načelnik Stambulove stranke, minister za trgovino Nikolaj Guradijev, je to vest potrdil.
Rnmnnski kralj na Dunaju.
DUNAJ 27. Kumunski kralj Karol je imel včerai poldrugourno avdijenco konferenco z ministrom za unanje stvari baronom Aehrentalom. Danes zjutraj je s kraljico, ki je malo prej dospela semkaj, odpotoval v Bukarešt.
Abeainaka misija.
DUNAJ 27. Abesinska misija obiskala je industrij alna podjetja v Bruku. Misija odpotuje v Italijo.
Povodnji v Malagi.
MALA(tA 27. Tukaj zopet dežuje. Bati se je novih povodnji. Rešilna dela se je moralo prekiniti.
Bolezen velikega vojvode b&den-skega.
MAINAU 27. Po noči se je stanje velikega vojvode poslabšalo, tako da se je bati najhujšega.
MAINAU 27. Vsak hip se pričakuje amrti velikega vojvode. Njegova rodbina ter predsednik ministerstva dvora velikega vojvode in unanjili stvari, baron Marschall se nahajajo tukaj.
KARLSRUHE 27. Državni minister baron Dusch se je ob 3lfs uri zjutraj podal v Mainau.
Maroko.
LONDON 27. „Standart** poroča iz Tangeija: Glasom vesti iz Tetuana, so rodovi v okolici proglasili sultanom Mulej Ha-fida. Marokanska poBadka v Tetuanu je bila razpuščena, ker ni bilo denarja, da bi se jo bilo plačalo. Prebivalstvo je razburjeno, ker je mesto brez obrambe in je za to prosilo zaščito konzulov.
Iz nčiteljsl w na Gorita
Nadejamo se. da se to jesen snide naš deželni zbor, ki bi imel nalogo ozirati se nekoliko na gmotno stanje učiteljstva. — Znano je, da so se nam v minolem času naši dohodki malenkostno povišali, pa vendar niso še dosegli onih mej, ki jih zahteva § 55. drž. šolskega zakona. Naše učitelj stvo ne more odnehati, dokler se mu ne ugodi v sledečem :
Doseči moramo polagoma dohodkov zadnjih 4 razredov državnega uradništva. Da se to doseže, mora se nam dati:
a)	Povišati plače pri vsakem razredu za
200 K ;
b)	dati se nam morajo petletnine po 200 K in ne tako, kakor doslej, po 10°/0 od iksne plače dotičnega razreda ;
c)	voditeljem se mora povišati funkcijska doklada za vodstvo šole. Ako se ta ne po-
1 viša enorazredničarjem, mora se pa vsaj vo-diteljem-večrazredničarjem, kajti ti so z delom bolj obloženi;
d)	stanovanje za bolj priletne učitelje-voditelje mora obstati iz več lokalov, nego je sedaj določeno : 2 sobi in kuhinja;
e)	določiti se mora službeni čas 35 let, zakaj 40 let je vendar odveč.
Te zahteve hočem utemeljiti, kakor sledi:
ad a. Dandanes zahteva vsaki delavec •večega plačila, zakaj vse za življenje potrebno se je podražilo : hrana, obleka, stanovanje. „Und wo nehmen wenn nicht stehlen ?u . Delavstvu se je po velikem delu ugodilo v tem pogledu. Ugodilo se je tudi raznim stanovom. Sedaj zahtevajo c. kr. Častniki (ofi cirji) povišanje. Tudi učiteljstvo ne sme zaostati, ako hoče z družino živeti svojemu stanu primerno ter gmotno izhajati.
Ad b. Da so petletnine po 200 K opravičene, je jasno, kakor beli dan. Zakaj ima sedaj učitelj I. plač. vrste po 160 K petletnine, dočim jih ima učitelj III. plač. po 120 K? Čemu ta razlika, saj c. kr. uradniki imajo enake petletnine ? Nj. Veličanstvo naš jpresvitli cesar Franc Jožef je 2. julija t. 1. J sankcijoniral novi šolski zakon za Solnograško in iz tega zakona je razvidno, da je naša
Ad c. izražena zahteva opravičena. V tem zakonu je označeoo v § 30. sledeče: iVoditvljem enorazrednice pritiče 200 K funkcijske doklade : voditeljem dvorazred-nic 300 K ; voditeljem trorazrednic 400 K, I voditeljem štiri- in petrazrednic 500 K in Sest in večrazrednic pa 600 K opravičene doklade. — Pri nas na Goriškem pa ima voditelj enorazrednice 100 K in oni pet-razrednice komaj 300 K funkcijske doklade. Razloček je pač očividno občutljiv.
Ad d. Dve sobi in kuhinja kakor stanovanje zadostuje komaj za mladega („fanta") učitelja ali za take učitelje-voditelje, ki imajo še majhno družino. Kam naj pa stavi prileten učitelj-voditelj svojo družino, obstoječo iz 5 in celo več otrok? Kam naj postavi deklo, ki jo gotovo potrebuje, ako ima veliko družino? Jasno je torej, da se mora tukaj de-; lati razlike. To upošteva šolski zakon za Solnograško v § 32. ker dela razliko med učitelj stvom — in sicer od 15. službenega leta naprej.
Ad e. Da je to opravičeno, naj učiteljstvo služi 35 namesto 40 let, je tudi statistično dokazano, zakaj statistika nas uči, da , v Avstriji od 500 učiteljev doživita le 2 40. službeno leto. Vsi drugi — torej 498 — morajo radi bolehnosti stopiti predčasno v I pokoj, ali pa padejo pred časom črni boginji Morani v koščeno naročje. — Glede tega nam daja mesto Trst lep izgled Mesto Trst nalaga svojim učiteljem — in to velja tudi za učiteljstvo v tržaški okolici — 35-letno službovanje. Po 35-letnem službovanju dobi učiteljstvo vse dohodke kakor pokojnino. Pa še več; učiteljstvu štejejo v pokojnino tudi odškodnino za stanovanje. In to je pravično in pošteno. Zakaj ? Zato, ker naše učiteljstvo, stepivše v pokoj, izgubi brezplačno stanovanje, odnosno odškodnino za stanovanje. In vendar je stanovanje najbolj potrebno za življenje. Kaj je ptica brez gnezda ? In kaj je učitelj brez stanovanja ? — Potem, ko je doslužil zakonito določeno število let in je stopil v pokoj, ga pahnejo na cesto. Zapustiti mora brezplačno sta-
PODLISTEK.
19
Sokolinec.
Sibirska povest.
Ruski spisal Vladimir Korolenko.
Skitalčeva povest je bila vzvalovila mojo kri. Premišljeval sem, kakšen vtisk bi morala napraviti ta povest na jetnike, pripovedovana jim v zadehh celici. In zakaj, sem se vprašal, deluje na-me povest, ne s težavo bega, ne s prestanimi trpljenji in nevarnostmi, celo ne z neutešljivo, hrepenečo otožnostjo skitalčevo, temveč samo z vso poezijo svobodne prostosti ; zakaj obhaja zdaj tudi mene želja po »vobodi, po morju, gozdu in polju? In če me ti kličejo k sebi, če me vabi nepregledna pro8tranost, kako nepremagljivo mora vabiti še-le skitalca. ki je že srkal na tej čaši ne-utešljivega, neskončnega hrepenenja?
Skitalec je spal; mene moje misli niao pustile zaspati. Pozabil sem pri tem, kaj ga je spravilo v kazen in ječo, kaj je pač naredil, ko je nehal rubogati svoje stariše".
Videl sem v njem samo življenje polno mladostnega poguma, eneržije in moči. življenje, ki je klicalo ven v prostost, v ... Kam ?
Da, kam?
Iz tihega šepetanja skitalčevega se mi je zdelo, da slišim vzdihe. Komu so veljali ? Pogreznil sem se v globoko premišljevanje o rešitvi skoro nerazrešljive uganke, in nad menoj so plavale mračne sanje ...
Solnce je bilo zatonilo. Mogočna, ne-doumna, žalosti polna, v globoke misli zatopljena je ležala zemlja. Molčeče je visel nad njo težek oblak. Samo ozka proga neba na daljnem obzorju je še svetlikala v slabotni luči ugašajočih žarkov mraka, in daleč, daleč od onih daljnih gor sem je migljala luč... Kaj neki bi bila ? Domači ogenj davno zapuščene očetove hiše ali veša v temi na grobu, ki čaka na nas ? ...
Pozno sem zaspal.
*
* *
Ko sem se prebudil, je bilo morda okoli enajstih. Na tleh šotora so poigravali poševni solnčni žarki, ki so se le s težavo krali skoz zamrznjene šipe v oknu. Skitalca ni bilo več v šotoru.
novanje, ki je je imel v šolskem poslopju, oziroma mu odtegnejo zakonito odškodnino za stanovanje, in sedaj pojdi iskat si stanovanja in plačaj od pičle pokojnine drago stanovanje, ako hočeš preskrbeti svoji družini dom, ki bo le količka) ugajal in zadostoval zahtevam. — Eklatantno je torej dokazano, da se mora šteti učiteljstvu v pokojnino tudi stanovanje, t. j. odškodnina za stanovanje. Naj pridodam učiteljskim zahtevam še točko f, ki se glasi: Stanovanje, odnosno odškodnina za stanovanje, naj se šteje učiteljstvu v pokojnino. Omenjeni šolski zakon za Solnograško je deloma to uvaževal in sicer v § 59.
Ob tej priliki še nekaj v uvazevanje. Šolski voditelji večrazrednic (mislim petrazrednic) v Trstu in v tržaški okolici poučujejo v šoli le do 8 ur na teden; — vse druge ure uči s u p 1 e n t. In zakaj to ? Ker ima voditelj toliko dela pisarnici, da ne more zadostovati vsemu. Šolski voditelj je torej faktično uradnik v pisarnici šolskega vodstva in šolo poučuje le nekaj ur na teden. Tudi pri nas na Goriškem se vedno bolj množi delo šolskim voditeljem večrazrednic. Poleg predpisanih ur. ko mora poučevati v šoli, mora še opravljati posel v pisarnici šolskega vodstva. Ob urah, ko poučuje g. veroučitelj v voditeljevem razredu, šolski voditelj ni svoboden, ampak mora hospitirati in nadzorovati podrejeno mu učiteljstvo in o tem poročati v vsakomesečni lokalni konferenci. Torej vedno zadosti dela. Poleg tega je večkrat šolski voditelj še predsednik kraj nega šolskega sveta ter ima še mnogo posla se šolskimi zamudami in tudi uradno poslovanje v kraj nem šolskem svetu mu daje dosti dela in stane ga mnogo truda. To je torej tudi treba uvaževati.
Vse omenjeno polagamo našim deželnim poslancem na srce. Naj bi v bodočem zasedanju deželnega zbora to premotrili in uva ževali omenjene razloge ter sklepali o tem. Učiteljstvo jim bo gotovo hvaležno. Torej gospodje deželni poslanci — arrivederci !
Volilna reforma v Istri. Komunikć komisije.
Komisija deželnega zbora, konstituirana za proučevanje načrta volilne reforme, je izdala včeraj nastopni komunike:
Posebni odbor, ki mu je naloženo proučavanje novega volilnega reda, se je sestal dne 27. t. m. v Kopru v sejo, v katero so došli vsi členi, njegova prejasnost g. knez Hohenlohe in deželni glavar dr. Rizzi. Potem, ko so navzoči izmenjali svoje nazore in ko je bil zastopnik vlade povprašan glede nekih načelnih vprašanj ter izražena jednoglasna želja, da se pride do sporazumljenja glede volilne reforme, ki bi imela služiti tudi kakor temelj sporazumljenja glede narodnostnih vprašanj v obče, odločilo se je, da se ima nadaljevati razprava, na kar bodo spisi popolnjeni, dodavši jim še nadaljne statistične podatke in je prihodnja seja določena za sredo, dne 2. oktobra ob 9. predp. v Kopru.
0 vprašanju demisije istrskega deželnega glavarja dr.a Rizzi-ja.
Že v drugi seji deželnega zbora istrskega so hrvatski in slovenski poslanci interpelirali deželnega gla vaija o vzrokih njegovi v mesecu marcu podani in še ne rešeni demisiji. Dr. Rizzi je odgovoril na to vprašanje z malo diplomatično zasukanih stavkov, ki so ovaj ali namen, da bi se po možnosti molčalo o tej kočljivi točki.
' Te nejasne izjave dr.a Rizzi-ja niso mogle zadovoljiti slovanske manjšine. Zato so poslanci Mandić in tovariši v včerajšnji seji stavili novo vprašanje — na vlado, da pride stvar Rizzijeve demisije na čisto. Ta interpelacija se glasi:
„V seji visoke zbornice dne 21. t. m. so poslanci dr. Dinko Trinajstić in tovariši stavili do gospoda predsednika deželnega zbora v stvari njega demisije kakor deželnega glavarja nastopne predloge :
Je-li g. predsednik deželnega zbora voljan prijaviti temu deželnemu zboru v vsej vsebini dopis, s katerim je podal svojo demisijo, ter vzroke zakaj dalje prekerno vodi posle deželnega glavarstva?
Na te predloge je odgovoril g. deželni glavar in predsednik deželnega zbora v seji dne 21. t. m. tako-le :
„Dopis, o katerem spoštovani gospod interpelant zahteva pojasnila, se dotika v prvi vrBti razmerja med vlado in menoj, vsled česar se ne čutim dolžnega priobčiti vsebine tega dopisa visokemu deželnemu zboru. Kar se tiče forme, ki sem se je poslužil v prijavi svojega sklepa, se omejam na sporočilo, da sem se izjavil pripravljenim podati demisijo.
Iz vzrokov potrebne dostojnosti in v interesu zakonitega delovanja deželnega zbora sem se čutil dolžnega vstrajati na svojem meBtu, dokler ne pride do kake odločitve o moji demisiji. Dokler se to ne zgodi, sem in ostanem deželni glavar z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki mi jih daja deželni statut. Dokler sem v službi, ne more biti nikakih dvomov o zakonitosti deželnozborskega zasedanja in administrativnega delovanja".
Podpisani se ne morejo zadovoljiti s tem odgovorom gospoda predsednika deželnega zbora, kajti oni stoje na stališču, da mora biti deželni zbor natančno informiran o motivih toli važnemu koraku njegovega predsednika in o vzrokih, zakaj je visoka vlada pustila doslej to vprašanje nerešeno. Zato si dovoljujejo podpisani nastopno vprašanje do visoke c. kr. vlade :
1.	Je-li visoka vlada voljna priobčiti deželnemu zboru po vsej vsebini dopis dr.a Rizzi j a, tičoči se njegove demisije k^kor deželni glavar ?
2.	Ali je to demisijo predložila Njegovemu Veličanstvu v odločitev, in ako je ni, iz katerih vzrokov ?
Matko Mandić in tovariši.
Moral sem po opravkih v vas, zapregel sem torej konja v sani in sem se odpeljal dol po vaški cesti.
Dan je bil veder in razmeroma gorak. Bilo je morda kakih dvajset stopinj mraza, in — vse na svetu je samo relativno — kar se dogaja sicer na drugih krajih samo v najhujši, najstrožji zimi, je bilo tu pri nas prvi pomladanski dih... Dim, ki se je vzdi-gal iz vseh dimnikov, ni stal več ravno ko sveča v zraku, ampak se je kadil proti zahodu ; veter od vzhoda je pihal, ki je prinašal seboj gorkote od velikega oceana.
V vasi so prebivali večjidel prognani Tatarji in ker so slavili danes neki praznik, je bila cesta jako živa. Tu in tam so zaškripala vrata in iz dvorišča so švignile sani ali so pridirjali konji, na katerih so se gugali pijani jezdeci. Verniki Mohamedovi se zmenijo malo za prepoved korana in zato so delali i jezdeci i pešci na svojem potu čudne črte sem in tja.
Včasih je skočil plašen konj v stran in prevrnil sani; konj ie ^rvil 60r P° ces^ ven vrženi voznik, ki ga je vlačil konj po snegu, je vzdigoval prave oblake snega, kr-
Bjornson in Madjari.
Slavni norvežki pesnik nadaljuje svojo politično agitacijo mirovnemu gibanju v prilog. V nekem članku pod naslovom „Mir in prijatelji miru" izraža mnenje, da imajo prizadevanja prijateljev miru malo nade, dokler na kongresu v Haagu zbrane države navidezno povspešujejo zapovedi mirovne morale, a doma postopajo po zapovedih vojne morale. Nič ne vzbuja — pravi Bjornaon — zaupanja do apostola čistote bolj, nego to, da drži doma svojo hišo snažno in v redu. To zaupanje pa se v spričo tlačenja Poljakov v Nemčiji in tlačenja Slovakov na Ogrskem v resnici ne more oživiti. Ozirom na Madjare pravi Bjčirnson nastopno : „Madjari so naj-gorečneji, kjer gre za mirovno delo. Sploh najgorečneji, ko gre za humaniteto in pravno zavest. Sami doma pa tlačijo tri milijone Slovakov. Prepovedujejo jim govoriti jezik svojih duš, oni zasramujejo njihovo ljubezen do svojih zgodovinskih sporočil. Zapirajo jim muzeje, konfiskujejo jim sredstva, s katerimi bi se vzdrževali v zvezi z življe-njem svojih očetov. V državnem zboru jih
čevito držeč vajeti. Vsakemu se lahko pripeti, da ne more brzdati konja, ali da ga vrže iz sani, posebno če je človek pijan ; a pri dobrem Tatarju velja za sramoto, ako izpusti vajeti iz rok — celo pod tako težavnimi razmerami.
A tu je bilo na ravni cesti posebno živahno vrvenje. Jezdeci so se ogibali v stran, pešci istotako, Tatarke v svojih rdečih oblačilih, nakitene in nališpane, so seganj nle otroke s ceste na dvorišče. Iz šotorov so prihajali radovedneži in vsi so gledali v eno smer.
Na drugem koncu dolge ceste se je prikazal zdaj trop jezdecev in kmalu sem videl : šlo se je za tekmovalno dirko, ki je pri Ta-tarjih in Jakutih silno priljubljena. Bilo je kakih šest jezdecev, ki so leteli kakor veter ; ko so se približali, sem spoznal, vsem naprej, sivega konjička, na katerem je dospel sinoči Bagilaj. Z vsakim udarom kopit se je večala razdalja med njim in drugimi. Zdaj so zdr-vili mimo mene kakor vihra.. .
Oči Tatarjev so bliskale od razburjenja, od zavisti.
(Konec prih.)
Stran II
»EDINOHT« H. 268
V Trstu, dne 28. septembra 1907
zmerjajo s ..svinjami-, mečejo jih preko stop-niic in pljuvajo za njimi v svojih časopisih. Mož, ki v svoji lastnosti kakor minister vodi ta zlostavljanja, je ob enem bojevnik za krščanstvo (?). Imenuje se grof Apponvi in je na vseh mednarodnih mirovnih konferencah bolj zgovoren, nego kdo drugi4.
Uničevalna je ta karakteristika, ki jo podaja slavni norvežki pesnik o Madjarih, ali — resnična je.
Dogodki na Ogrskem.
Preganjanje narodnosti na Ogrskem.
Iz Budimpešte javljajo; Preganjanje narodnosti na Ogrskem je zopet pričelo. In Apponjnjev šolski zakon pokazuje se sedaj kakor najbolje sredstvo za boj proti narodnostim. Tako poročajo iz Sarvasa, da sta bila
srednje šole in 50 iz nemških šol; torej 500 naših dijakov je brez šole v lastnem materinskem jeziku. Videli smo jok teh otrok, obup starišev, ki so prihajali k nam s pritožbami in s predbacivanji proti vladi in občini.
Čas bi bil, da vendar enkrat prenehajo te grozne razmere, ki so v sramoto občine in države, in dokler bodo vladale iste ne moremo dovoliti občina niti vinarja. Naj se nam ne pove, da je občina storila tudi nekaj za okolico. Mi to vse pripoznavamo. Ali naše kulturne potrebščine so nam najmanj toliko važne kot gmotne in dokler se ničesar ne stori za naše kulturne potrebe, bode to naše sedanje stališče napram proračunu vedno isto.
Locatelli stavil je predlog, naj se oprošča najemnine do 800 K od vsakega
tamkaj učiteljski kandidat četrtega tečaja ----------- —
Karol Lilge in Martin Pavelka, kandidat tre- poviška nad sedanjim 37o najemninskim kraj-tjega tečaja evangeliškega reformiranega učite-, carjem in da se za najemnino nad 800 K
se za poviša isti na 6"/«.
M r a c h omenil je, da noče sedaj odgovarjati dr. Slaviku na to, kar je on navedel o šolskem vprašanju, da mora pa označiti stališče manjšine kakor nedosledno. Tudi ona
Ijišča izključena iz vseh učnih zavodov Ogrske radi „domorini neprijateljskih činov". V Lipto : St. Miklos priobčil je šobki nadzornik vspeh svojega nadzorovanja na konfesijonalnih šolah. Iz tega izvestja je razvidno, da je suspendirano 17 učiteljev in sicer : deloma, ker niso je s svojimi zahtevki prispela k obremenjanju imeli prave diplome, deloma, ker ne poznajo občinskega proračuna in ni dosledno, da se-madjarskega jezika. 18 učiteljev je suspendi daj zameče vsako pokritje, rano radi kršenja dolžnosti in „nepatrijot-j Kar se tiče predlaganih sredstev, bi bil škrga" ponašanja, a 23 učiteljev je odpušče- on sicer za to, da se ostane pri prejšnjih skle-nih iz službe radi nepovoljnega vspeha. Sedaj mestnega sveta. Ali ker vlada kaie, da se se je dokazalo, da sta omenjena učiteljska je spametovala in da načelno ni več nasprot kandidata izključena iz vseh učnih zavodov na povišanju doklade k užitninskim davkom
edino radi tega. ker sta v svoj nacionale uvrstila, da sta Slovaka in ne Madjara. 17 učiteljev je zopet odpuščeno iz službe,
pod pogojem, da se ne prestopi od nje določene meje, hoče biti tudi on koncilijanten in ker glasovati za delegacijske predloge. Pobijal je
niso bile njihove diplome izdane v madjar- pritožbe v spomenici krčmaijev, češ, da radi skem jeziku, 18 jih je odpuščeno, ker niso povišanja užitnine ni pričakovati da —
naložili mladeži, da narodnih svečanosti, radi „nepovoljnega
službe, so postali žrtev edino radi tega, niso šolski otroci znali dovolj madjarski.
Nagodbena pogajanja.
Z Dunaja se poroča, da je na obeh skega krajcarja, more omeniti, da 6traneh, toliko na avstrijski kolikor na ogrski malo nade, da bi nagodbena pogajanja, ki prično zopet prve dni oktobra imela kak
vspeh.
se radi
se udeleži madjarskih novih doklad zmanjša razpečavanje pijač; saj Onih 23 učiteljev, ki so.občina se zateka k tej davščini kakor stal-vspeha" odpuščeni od nemu viru za svojo bilanco; ako bi pričako-ker vali zmanjšani konsum, gotovo bi se ne bila mogla ozirati na ta vir. Kar se tiče pritožb trgovcev, ki protestirajo glede na itak grozno visoke najemnine proti povišanju najemnin-
na veliki
draginji štacunskih lokalov so večinoma krivi trgovci sami, ki radi konkurencije ponujajo visoke najemnine. Zdi se pa čudno, da je delegacija pri povišanju najemninskega krajcarja .	.	.	opustila načelo progresivitete. Ko se je že
Mnenje nemškega jurista O veljavnosti iansk0 leto mislilo na povišek, sestavilo se je zakona grofice Montignoso in Tosellija. ! osem raznih lestvic za določitev progresivnega ,.Wiener Ali. Zeitung" je priobčila mne- najemninskega krajcarja. Tedanja nakana se nje nekega uglednega nemškega pravnika o radi vseobčnega odpora ni izvedla. Ne more veljavnosti zakona, ki sta ga v Londonu radi tega pojmiti, zakaj seje sedaj, ko je sklenila grofica Montignoso in umetnik To- mestni svet prisiljen zatekati se k temu viru, selli. Grofica Montignoso, bivša prestolona- opustilo načelo progresivitete. slednica saksonska, je pred civilnim uradom j Predlaga lestvico c iz tedanjega poročila : v Londonu označila svoje ime : Marija Antoi- za najemnine do K 400 — sedanji 3% na-netta Luiza grofica Montignoso, nadvojvodinja jemninski krajcar, torej brez poviška; od avstrijska. Dejstvo je, da pripada grofica , K 481 do 800 — 4"/0 ; od K 801 do 1200 Montignoso, ali kakor se sedaj imenuje, gospa — 5°/o ; od 1201 do 1609 za pritličja 5"/• Toselli, še vedno avstrijski cesarski hiši. Ali in višja nadstropja 6°/« ; od 1601 dalje za prav radi tega, ker ni še izgubila svoje pri- pritličja 5% in višja nadstropja 7 /o. padnosti k cesarski habsburški hiši, ni nje, Weil, kot člen tedanie komisije, je od zakon, sklenjen v Londonu, veljaven niti v govoril Mrachu, da lansko leto je bil povišek Avstriji, niti v Nemčiji, kajti po statutih najemninskega krajcarja glavna točka novih habsburške hiše, je zakon kakega člena ve- bremen; danes je isti le pomožno sredstvo, ljaven le tedaj, ako je sklenjen z dovoljenjem v kolikor ni najti pokritja v predlaganem glavarja hiše, ki je cesar. V Avstriji je pa povišanju užitnine. Tudi ne gre sedaj obredni gi zakon grofice Montignoso neveljaven menit s 7°h najemninskim krajcarjem kroge, tudi radi tega. ker je prvi zakon, ter skle- ki itak dovolj občutijo težo povišanega vžit-njen po katoliškem obredu, po avstrijskih ninskega in obrtnega davka-zakonih nerazdružljiv. V Nemčiji je po civil- j Zastopnik vlade L a s c i a c je izjavil, npin zakoniku sicer veljaven zakon ločenih da vlada uvideva potrebo povišanja užitnin-
soprogov, toda zakon grofice Montignoso in Tosellija je tudi v Nemčiji neveljaven, ker ni v Avstriji dobil odobrenja cesarjevega, in sicer radi tega, ker imajo po novem nemškem civilnem zakonu statuti vladajočih rodbin zakonsko veljavo.
Drobne politične vesti.
Amerika pomnoži vojno floto. NewyorŠki ».American Journal * poroča, da je adiijiraliteta sklenila zgraditi veliko floto. Da se nadomesti vojne ladije, ki odidejo v kratkem v tihi ocean, namerava se zgraditi štiri vojne ladije, ki nadkrilijo tip „Dreadnought". Kakor se zdi, nameravajo Združene države imeti v Tihem Oceanu stalno floto.
Dnevne vesti.
Seja mestnega sveta. Župan Sandri-nelli je otvoril sejo ob 7.15 uri in konstati-ral sklepčnost iste z ozirom na navzočnost nad 36 svetovalcev. Po prečitanju in odobre nju zapisnika prešlo se je na dnevnega reda: predlogi
skih doklad. Proti istim je bila dosedaj le radi nerazmernega razvrščenja povišanih doklad na poedine skupine in iz tehnično-finančnih razlogov. Ako pa se bo mestni svet držal v mejah, do katerih more vlada privoliti v povišanje užitnine, more že sedaj izjaviti, da vlada predloži vprašana bremena v najvišjo sankcijo.
Župan Sandrinelli se je zahvalil. Predlogi delegacije so bili nato vsprejeti proti glasom manjšine. Predloga svet. Mracha in Locatellija sta padla.
Župan je zaključil sejo ob 8 15. O novih bremenih spregovorimo jutri. Fina lekcija. Te dni je prišel v neki tukajšnji finančni urad neki tržaški pek — Slovenec. Govoril je slovenski. Dotični uradnik ga ni umel. Po dolgem zvijanju je pozval nekega drugega uradnika za tolmača. G. uradnik, ne vešči našemu deželnemu jeziku, je bil vidno iritiran. In v svoji nevolji je velel svojemu tovarišu-tolmaču, naj vpraša edino točko peka, v kakem jeziku da prodaja kruh svo-mestne jim laškim odjemalcem. Pek pa, začuvši to in
delegacije glede novih sred- čakaje na vprašanje, je rezko odgovoril: stevv pokritje potrebščin p r o- ^Gospod uradnik nima nikake pravice ume-r a č n o v za 1. 1907 in 1908.
Župan je dal pred vsem prečitat spomenico došlo se strani krčmarjev in gostilničarjev, v kateri protestirajo proti nameravanemu povišanju užitninskega davka in najem-ninskega krajcarja.
Oglasil se je najprej k besedi dr. S 1 a vi k :
»Mi, zastopniki okolice, glasovali smo že poprej proti proračunu v njegovi celoti in posebej proti novim bremenom. Umevno je, da bomo tudi danes glasovali proti predlaganemu pokritju. Ne bomo tu zopet navajali vseh razlogov, ki nas silijo v to, pač pa moramo posebno v tem trenotku navesti eden razlog, ki opravičuje naše stališče. Smo na začetku šolskega leta in ravno sedaj se je pokazala v najgrši luči naša šolska mizerija. Radi pomanjkanja prostorov je bilo zavrnje-nik 350 šolskih otrok iz šole Sv. Cirila in Metoda v Sv. Jakobu. 40 iz pripravnice za
p r o- ».Gospod uradnik nima nikake
šavati se v moje zasebne stvari! To njega nič ne briga. Da, jaz znam tudi laški in še kak drugi jezik. Toda tu zahtevam od državnega uradnika, da pozna deželne jezike in da govori z mano v mojem materinem jeziku !u
Tableuax ! To je bila fina lekcija ! Ta možati, energični in samozavestni nastop našega peka pa priporočamo v izgled mnogo-kateremu našemu inteligentu. ki hoče veljati za zavednega narodnjaka, a si ne upa v javnih uradih govoriti svoj jezik, kamo-li, da bi tako energično zahteval od javnih uradnikov, da govorijo ž njim v njega materinem jeziku ! Ako bi vsi tako nastopali, kakor je nastopil naš pek, bi se kmalu drugače postopalo z našim ljudstvom po državnih uradih.
C. kr. avstrijske državne Železnice. Dosedanje ime na črti Sv. Poli-Leobersdori ležeče postaje Enzesfeld se od 1. oktobra 1907 naprej spremeni v Enzesfeld-Lindabrunn.
Dne 1. oktobra 1907 se otvori na progi Sucha-Skawina c. kr. ravnateljstva državnih železnic v Krakovu med postajama Sucha in Skaivce, pri km 4.467 nova osebna pestajica Zembrzyce sa osebni in prtljažni promet.
Vozovnice se bodo izdajale na postajici sami, prtljaga se bo odpravljala potom doplačila.
Resnica o dogodku v Ricmanjih.
Konstatujemo Še enkrat gola in neutajljiva dejstva :
a.)	da se je dogodek z gospodom Ter-seglavom vršil med vesebco. dočim sta gg. poslanec Mandić in gosp. Cotič ostala na veselici do zvršetka in se nista maknila z ve-seličnega prostora ;
b.)	da nista nič vedela o navzočnosti g. Terseglava do hipa, ko je bila demonstracija pri kraju in je rečeni gospod že zapustil Ricmanje ;
c.)	da ob obstoječih okolnostih nista nič vedela in tudi nista mogla vedeti, kaj se godi na ulici pred „Narodnim domom".
To so dejstva. Će pa „Slovenec" še nadalje trdi nasprotno in združuje s tem grde osebne napade, potem jednostavno prestaje vsaka dostojna diskusija.
Naša „Narodna delavska organizacija" V Puli „Omnibus" piše: Naši rodoljubi, videči, kako se naši nazovi-socijalisti igrajo z našim narodom, ustanovili so v Trstu svojo „narodno delavsko organizacij o v kateri je že danes blizu 3000 delavcev. — Ogromno število delavcev našega roda in jezika je izstopilo takoj iz socijalno demokratične stranke in prešlo v tisti tabor, kamor spadajo po duši in prepričanju.
Vsem so še v spominu minole volitve, a posebno tisti skok socijalistov v tabor tiste kamore, kateri so pred nedavno v lice pljuvali. Se se niso zacelile te grenke rane, že je vodstvo te stranke zopet storilo drugo izdajstvo na svojem programu in na račun našega naroda. Na volitvi zdravnika bolniške blagajne niso ti liberalni socijalisti gledali na sposobnost prosilcev, ampak na to, kdo je in kdo Slovan in v tem smislu so borbo, v kateri so niinolo nedeljo podlegli.
Vprašajmo se sedaj, da li more pravičen človek in Slovan ostati še nadalje v tej stranki ? Ne ! Vse, kar je našega roda socialističnih nazorov, naj se zbere v oni stranki, ki mu zajamči osebni in narodni napredek in blaginjo !
V nedeljo popoludne je bil v dvorani »Narodnega doma" v Puli pogovor zaupnikov, da se v Puli ustanovi podružnica narodne de-lovske organizacije v Trstu. Pogovoru je prisostvoval iz Trsta zaupnik tržaške organizacije g. Skerlj, ki je obrazložil cilj in svrho takih organizacij. V nedeljo dne 29. t. m. ob 10. uri predpoludne pa se bo vršila velika skupščina v prostorih „Narodnega doma" v Puli. Na skupščino prideta predsednik tržaške organizacije dr. Josip Mandić in državni poslanec dr. Otokar Rybar iz Trta. Vsi naši delavci v arzenalu in izven istega se poživljajo, da pridejo na to skupščino ter se združijo v močno društvo, ki bi moglo odbijati naskoke puljske takozvane socijalne demokracije.
Za uboge cestarje. „Prvo občno pokroviteljsko društvo državnih slug za Trst in primorje" kakor zastopnik in v imenu cestarjev Primorja je odposlalo ministerstvu za notranje stvari nastopno spomenico.
Med državnimi služabniki, ki dosedaj nikakor niso prišli v poštev pri zboljšanjih dovoljenih deloma gotovim vrstam državnih
predlaganih pobolj-draginjska do klada
VII. Do pridobitve škov odkaže naj se jim 20 K mesečno.
Udano podpisano društvo predlaga to spomenico s prošnjo, naj bi visoko c. kr. mi-nisterstvo blagovolilo uvesti predlagane reforme in rešiti to prošnjo kar najhitreje.
Iz Barkovelj. Jutri torej, po tolikem odlašanju, slavi „Obrtnijsko društvo" lOlenico otvoritve tukajšnjega „Narodnega doma". Predaleč bi prišli, ako bi hoteli razpravljati o važnosti narodnih konsumnih društev po naši okolici. Saj so izven pevskih društev oziroma čitalnic, edino še ona zbirališča zavednih va-ščanov, ter ognjišča narodne stvari. Velik del teh društev si steka zasluge za narodno stvar že s tem, da prepušča domaČemu pevskemu društvu prostore za podučevanje petja brezplačno, kakor tudi prostor za prireditev veselic, drugim društvom pa proti neznatni odškodnini. Med taka društva se sme prištevati v prvi vrsti „Obrtnijsko društvo" v Barkovljali. ki obstoji že 27 let. Pred 10 leti kupilo je blizo cerkve prostorno hišo ter vrt, na katerem je zgradilo veliko veselično dvorano. Kdo se ne spominja, kar smo vsega doživeli v tej dvorani ?
Da se torej ta desetletnica proslavi na dostojen način, priredi „Adrija" veselico, na kateri bodo sodelovali nekateri čleui ljubljanskega deželnega gledišča, ki uprizore veleko-mično igro „Poljubček".
Za užitek je torej dobro preskrbljeno, za smeh in zabavo pa bo skrbel zabavni sre-čolov, ki bo nudil 100 krasnih jdobitkov. — „Tamburaški zbor" bo sviral same izbrane slovanske komade ne samo pri veselici, ampak tudi pri slobodni zabavi. Gospodinja in krčmar bosta skrbela za izborna jedila in pijačo.
Nadejamo se, da se zbere jutri popoludne v Barkovljah mnogoštevilno občinstvo, da dostojno proslavi desetletnico otvoritve „Narodnega doma4*.
Zahvala. Podpisano vodstvo izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so pripomogli, da je XIX. glavna skupščina „Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev" dne 24., 25. in 26. avgusta v Radovljici vspel i tako nepričakovano lepo in sijajno, prav posebno pa se zahvaljuje gosp. dr. Vilfanu, županu radovljiškemu in gosp. Andreju Grčarju, predsedniku radovljiškega učiteljskega društva za laskave pozdrave na sprejemu ; ljubeznjivim damam, ki so nas ob prihodu v Radovljico obdarile s šopki ; cenjenemu pripravljalnemu odboru, posebno g. Ivanu Šegi in njegovi gospej za obilni trud, ki so ga imeli s pripravami za Zvezino zborovanje ; vsem onim, ki so nam kazali simpatije s tem, da so okrasili svoje hiše z zastavami ; gg. Vlad. PuŠenjaku, Antonu Pesku. Jakobu Dimniku, Dragotinu Pribilu in Janku Likarju za temeljita in zanimiva poročila : vsem dragim in milim gostom neučiteljein. posebno gospodu Ivanu Hribarju, županu ljubljanskemu, državnemu in deželnemu poslancu, ki so prihiteli one dni med nas : vsem onim, ki so brzojavnim in pismenim potom pozdravili naš shod ; dragim bratom Cehom. Hrvatom in Srbom, ki so nam prinesli iz domovine pozdrave svojih tovarišev in tovariši« ; gosp. pevovodji učitelju Karlu ilahkoti ; pevcem za lepo petje na zabavnem večeru ; vsem govornikom za navdušene napitnice in sploh vsem udeležencem, ki so pripomogli, da je nastopila „Zaveza" tako impozantno.
Vodstvo „Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev". Predsednik : L. Jelene, tajnik : Dragotin Česnik. slug, nahajajo se cestarji.	, ^	^^	^
Delo cestarja je gotovo eno najtežavnejih.	JV^-Oi*	-
Izpostavljeni so tisočerim nevarnostim,! Poskus samomora. 26 letni mizar kljubovati morajo vsakemu vremenu ter so Gaspar Babuder, stanujoči v III. nadstropju primorani opravljati svojo službo z nevarno- hiše št. 10 v ulici sv. Justa, je šel predmi-stjo za zdravlje in kdor ni krepkega zdravja nolo noč na posestvo Vianello v ulici Tigor občuti v kratkem posledice te jako težavne št. 17 in se tam z revolverjem vstrelil v prsi.
Italijan započeli žalostno
službe,
Naravno bi bilo torej, da bi ob takih okolščinah bilo njihovo delo tudi zadostno poplačeno.
Namesto tega pa so cestarji primorani delati brez gotovega urnika in brez vsakega omejenja delavnega časa po dnevu in pogo-stoma tudi po noči in to proti pičli plači 40 do 70 K na mesec brez vsake pravice do mirovnine. J
Sedaj pa. ko postajajo življenski pogoji vedno težavneji posebno v Primorju, kjer se živila dražijo od dne do dne tako, da morajo revneji sloji celo stradati na najpotrebnejšem, in medtem ko so vse druge vrste državnih slug bile primorane prositi za zboljšanje, bilo bi pravično in Človeško, da bi se resno pre-vdarilo stanje in da bi se vstreglo skromnim željam onih, ki opravljajo nehvaležno in nevarno delo in se nahajajo v dvomnem stanju.
Zato si dovoljuje udano podpisano društvo, polno zaupanja prositi, naj bi visoko c. kr. ministerstvo blagovolilo privoliti cestarjem sledeča poboljšanja.
I.	Cestarji naj bi uživali iste pravice kakor vsi drugi državni sluge.
II.	Isti naj bi se uvrstili v dva razreda, odgovarjajoča plačam IV. in III. razreda drž.
HI. Isti naj se nameščajo stalno m s pravico do umirovnine.
IV. Plače naj se izplačajo v naprej
Včeraj v jutro ob 6. uri so ga našli ležega v travi. Pozvali so zdravnika se zdravniške postaje, ki mu je podelil na nuj ne j o pomoč in ga potem dal prenpsti v mestno bolnišnico.— J V hiši št. 17 v ulici Tigor, namreč tam, kjer j se ie Babuder vstrelil, stanuje pa njegova ljubica Alojzija Paganelio. Iz tega, da je hotel tam vmreti, se sklepa, da je tega blaznega poskusa kriva ljubezen.
Z nožem. Prodajalec ostrig Evgen Bellemo, doma iz Chioggie, stanujoči v zagati Gusion, se je predsinočnjim po polunoči spri z 21 letnim težakom Karolom Spillerjem in ga zabol z nožem v trebuh. Spiller je bil odne-šen v bolnišnico, a Bellemo v zapor.
Pretep. 24 letni Adam Sekulič se je predminolo noč v neki krčmi ulici Cavana. spri se 27 letnim kurjačem Petrom (Jauka in ga podrl na tla, da se je ranil na glavo. Ćauka je Sekuliča ovadil policiji.
Tepena je bila predsinočnjim 44 letna Jera Peternel, stanujoča v ulici deila Corte. Prijavila je namreč na policiji, da jo je 32 letni Josip Marsilli nabil s polenom in jo obr cal, a brez vsacega vzroka.
Neznani tatovi 80 predminolo noč vlomili v kovačnico Ivana Jerkisa v ulici di Poz-zacchera št. 2. Prevrnili so vse, a vkradli niso ničesar.
Prišel je sam. 27 letni Fran Čebul je je prišel predsinočnjim sam na policijo, rekši da je zvedel, da ga redarji iščejo. In res so
V.	Delavni čas naj se omeji na 9 delav-	ga iskali, ker ga je bila 19 letna Italia Stein nih ur	ovadila policiji, da ji je grozil z besedami :
VI.	Vsako izredno delo čez normalni 9	„Le daj me aretovati, a, če ne prej, te vbi-urni deiavni čas naj se poplača s 50 st. za	jem, ko pridem iz ječe !tt — Vzeli so ga na vsako uro.	zapisnik in ga pridržali v zaporu.
V Trstu due 28. septembra 1906
»EDINOST« štev. 268
Stran III
Izseljenci za Novi Orleans. V četrtek zvečer je odplul v Novi Orleans parnik Gertv" „Avstro-Anjericane" s 301 izseljencem tretjega razreda. Toliko izseljencev se ukrca tudi v Patrasu, odkoder se parnik direktno poda v Novi Orleans.
Smeinioa A. (prijatelju, ki piše neko ■i-mo): „Kaj? Tistemu slepaiju, tistemu ničvrednemu ciganu ti pišeš: Ugledni gospod?" — B : „Kako pa naj mu pišem ,u — A : „Piši mu : Dragi kolega!"
Koledar in vreme. Danes: Vaelav, kralj in mueenec; Castimir; — Jutri : Mihael, arhan-! ^Bogomir; FVoja. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne -j- 25 • Celzius. — Vreme včeraj : oblačno.
Zasedanje porotnega sodišča. Radi zločina uradnega ponever|enja.
Včeraj se je vršila razprava proti 29 letnemu Franu Prešetniku, doma iz Udmata pri Ljubljani, in proti njegovi ženi Adeli, ki ;e doma iz Podnarta pri Ljubljani. Prešetnik je bil pismonoša v Opatiji. Tam je dne 2. julija t. 1. poneveril svoto K 2506.35. Pismo-noš ko torbo z ostalimi pismi je vrgel za neki zid, šel k ženi, jej izročil denar in potem pobegnil v Budimpešto, kjer je bil aretovan. Pozneje, ko se je njegova žena preselila v Ljubljano, so ji zaplenili 1300 kron. Ostalo je dejala. — da je bil on vzel seboj.
Obtožnica je bila prečitana najprej v italijanskem, a potem v slovenskem jeziku. Prešetnik je na razpravi govoril nemški, a njegova žena slovenski. Njegove izjave je prevalil v italijanski jezik predsednik razprave, a n,ene g. dr. Muha. ki je prisostvoval razpravi kakor tolmač. Razpravi je predsedoval sodni svetnik Ciarici ; votanta sta bila sodni svetnik Minio in sodni tajnik Parisini. Državno pravdništvo je zastopal namestnik držav-ntgi pravdništva dr. Tomicich. Branil je tožen .a odv. dr. Gasparini, toženko pa dr. Robba.
Prešetnik je bil obsojen na 5 mesecev
zapora, a njegova žena je bila oproščena.
Društvene vesti in zabave.
Slavjanska čitalnica v Trstu vabi na
društveni izlet v Branico, ki ga priredi dne 29. t. m.
Vspored; Odhod ob 12.50 popoludne od 8»-. Andreja do Štanjela ali pa ob istem Času z električno železnico [Piazza Caserma] do Opčin in nato z železnico do Štanjela, cdkoder po lepi in zračni kraški dolini skupno do Braniče, kjer bo pri Čehovinovi gostilni dobro preskrbljeno za izvrstno okrepčilo. Kar se tiče zabave, se to pot preseneti vsakega izletnika posebej.
Torej dne 29. t. m pop. v kolikor mogoče velikem številu Branico !
Odhod iz Braniče ob 8. uri zvečer.
V slučaju neugodnega vremena izlet odpade.
Tržaški Sokol naznanja, da prične redna telovadba s 1. oktobrom in sicer telovadi :
a.) Naraščaj v sredo in v soboto od 4—5 popoludne, kakor naraščaj se vsprejmejo otroci od osmega leta naprej. Mesečnina za otroke členov 50 stot., za otroke nečlanov 1 K. Roditelji naj dovedejo svo e otroke v sredo 2. oktobra ob 4. uri popoludne v Sokolovo telovadnico, da jih vpišejo.
b ) ženski oddelek v sr^do in soboto od o. in pol do 6. in pol popoludne.
c.)	stareši bratje v torek in četrtek od 7. m pol do 8. in pol zvečer.
d.)	redna telovadba v ponedeljek, sredo in petek od 8. in pol do 10. zvečer.
Sokol polaga na srce vsem, ki imajo ve-
do telovadbe, da se vpišejo k Sokolu,
bno pa roditelje, da privedejo vsi svoje otroke k Sokolu, da se že malim otrokom vcepi v srce veselje do dola in vstrajnosti. da postanejo, ko dorasteio. navdušeni in krepki >okoli in branitelji milega nam naroda. Trzaji Sokol je uvedel letos tudi žensko telovadbo. da da priliko tudi našim dekletom, da si k; epiio mišice in bistrijo um, da postanejo enkr.tt pogumne in navdušene slovenske žene. Na :dekleta i aj vzamejo za vzor češke žene d kleta, katere ]e letos pri vsesokolaki 3la*-nosti v Pragi občudoval ves svet. Vsi ki iruat^ veseije do telovadbe, pridite k Sokolu. Xa z d ar !	Odbor.
Darovi. Za ubogo rodbino pok. Alojzija Re-bek v Barkovljah so nadalje darovali : L.
L., Mrakič Fran, Strnad Vincenc, Josip Bre-celj. Krečič Anton, Ferluga Dragotin in Kržinelo Anton po 60 stot; Neimenovani, Staro Vincenc, Edvard Scheiner (mlajši), Maksimilijan Pipan, Kocjančič Jernej in Andrej Brisrek (sin) po 40 stot.: Brišček 30 stot., Pertot Ivan, Ernest Pertot, Anton Stare, Viktor Martelanc, Anton Martelanc, Mihael Stan, Rade Stare, Pertot Andrej, Simon Stare, Štefan Krečič. Josip Volk in Leopold Furlan po 20 stot; Anton Rus, Pipan Andrej in Martelanc Drago po 10 stot. (Pride še).
Vesti iz Goriške.
x Adria-Klange. Ausvvahl. aus den Ge-
dicbten des Simon Gregorčič. Ubersetzt von •T. P r e g e 1— To je naslov knjižici, ki je ravnokar izšla. Prinaša na 48 straneh v mali osuiriki 17 prevodov najlepših pesmi soškega slavčka po izberi krškega Škofa dra. Mahniča. Prevodi so večinoma prav dobri, nekateri se bliža o originalu. Le škoda, da je v tisku mnogo tiskarskih pogreško v. Knjižico je založil na svoje stroške g. Josip Fabijani.
župnik pri sv. Luciji ob Seči, ki podpira nadarjenega prelagatelja že od malih nog. Ta študira na Dunaju filozofijo in sicer slavistike in germanistiko s prav dobrim vspehom. Lično vezana knjižica stane 2 kroni in gre ves skupiček na korist prelagatelja, ki je jako potreben in tudi vreden podpore. Naro-čuje se pri omenjenem gospodu župniku.
Državni poslanec, g. Josip Fon napovedal je svoj shod v St. Andrežu na dan 29. t. m. ob 10. uri predp. Z veseljem pozdravljamo prihod g. poslanca v našo občino, da iz naših ust sliši naše želje in težnje. Upati je, da se shoda udeleži mnogo volilcevj ne glede na barvo strank, da povedo g. poslancu, kje jih čevelj žuli. Svetovati bi pa bilo staviti na shodu sledeča vprašanja :
1.	Zakaj je vstopil Iv Šušteršičev klub, do katerega sam nima zaupanja?
2.	Ali misli še nadalje ostati v tem klubu ?
3.	Ali se misli v državnem zboru pridružiti poslancem, ki bodo delovali na to, da sprejme vlada plačevanje troškov za ljud. šolstvo ter se tako razbremene dežele.
4.	Ali misli staviti v državnem zboru interpelacijo, zakaj ni sklican goriški dežel, zbor to jesen v zasedanje ?
5.	Ali se pridruži stranki državnih poslancev, ki hočejo ostro prijeti vlado, ki je predložila v sankcijo krivični deželno zbor s ki volilni red ?
f>. Ali nameruje storiti potrebne korake, da se odpravi krivični zakon od dne 12. ju lija 1896. drž. zak. št. 113, ki veleva občinam naznanjati davčni oblasti imena lastnikov po ujmah poškodovanih zemljišč, namesto le na splošno.
7.	Deluje naj nato, da se regulacija Soče od Podgore do izliva Vipave čim hitreje izvrši, da dobi naše ljudstvo priliko do poštenega zaslužka.
8.	Je-li že naredil potrebne korake, da vlada priskoči na pomoč okoličanskim obči nam zelo prizadetim vsled dolgotrajne suše ?
V Vrtojbi bo dne 29. t. m. v nedeljo, velika veselica v prid naše „Družbe Sv. Cirila in Metodi j a". Veselico priredi tamkajšnja podružnica.
Sodelovalo bo društvo „Napredek" s svojim mešanim pevskim zborom, ki se je že tolikrat odlikoval. Peli bodo oni nebeško-lepi „Pozdrav" ki ga je zložil naš Ant. Ned-ved, v srce segajoči „Gospodov dan" goriškega roiaka H. Volariča in impozantno pe sem „Naše gore" Ant. Foersterja. Zbor je pod spretnim vodstvom neumornega gospoda nadučitelja Iv. Zorna.
Diletantje „Slov. Čitalnice" iz Dol. Vrtojbe uprizore velekomično šaloigro „Kmet Herod" v dveh dejanjih ; diletantje društva „Napredek" uprizore vedno svežo burko „Eno uro doktor". Igri sta v prav dobrih igralnih rokah !
Razen tega bodo udarjali dva tamburaška zbora in sicer tamburaši društva „Napredek" iz Gor. Vrtojbe s točkami „Hej Slovani" in „Za jedan časak radosti" ; tamburaši „Slov. Čitalnice" iz Dol. Vrtojbe bodo pa udarjali „Intermezzo" iz one tako dobroznane „Caval-leria rusticana", ki poslušalca kar fascinira. Razen »Intermezza" bodo udarjali še v srce segajočo himno „Kje dom je moj".
Gospice bodo razprodajale razne predmete v prid „družbe sv. Cirila in Metodija" in srečke za srečolov. Oba tamburaška zbora bosta med točkami programa udarjala to in ono.
Zabave dovolj ! Vsakega zavednega goriškega Slovenca je pač narodna dolžnost, da poseti to narodno veselico in prinese svoj dar domovini na oltar v obrambo našega milega slovenskega jezika.
Učiteljsko društvo za sežanski šol. okraj bo zborovalo dne 3. X. t. L radi prej neznanih ovir v Dutovljah, mesto v Štanjelu, ob 10. in pol uri predp.
Br. 926.
Oglas natječaja.
kojim se razpisuje natječaj na izpraznjeno mjesto obćinskog liječnika pri ovoj obćini uz godišnju plaču od K 2400, izplativih u jednake predplatne mjesedne obroke, za vršenje zdravstvene službe u obće. Imati će pravo liječnik na mirovinu u smislu odnosnog zakona, koja je odredjena na K 1600.
Liječnik će biti dužan držati u Janjinom lijekarski ormar, jer u obćini nema lijekarne, obavljati službu mrtvozorca u varoši Janjine, pregledavati zaklanu životinju u mjestnim klaonicama, na pristojbu od K 1 za svako govedce, a 20 para za svaku sitnu glavu, na-vrćati ospice uz propisanu nagradu i liječiti obćinare u cijelom obćinskom području uz ustanovljene pristojbine, za svaki -posjet u varoši Jsnjini K 1, u odlomku Trsteniku K 2*40 para, u odlomcima Žuljana, Kozo, Putnikovi«? i Brijesta K 4, u odlomku Sreseru K 2, u odlomku Popovaluka K 1 i 40 para, u zaselcima Draču i Zabrežu Kl i 20 para ; suviše će primati odredjenu naknadu u novcu za eventualna provozna sredstva za sva mjesta, osvem Janjine, gdje je sijelo liječnika.
Odnošaji službe biti će uredjeni pogodbom, u suglasju obstoječim zakonom.
Natjecatelji treba da prikažu podpisa-nome svoje molbe najdalje do 10. listopada 1907. dokazujuć, da su avstrijski državljani, da su svršili sveukupno liječništvo i da poznavaj u hrvatski jezik.
JANJINA 17. rujna 1907.
Za obćinskog upravitelja : Podpis nečitljiv.
IV 1431/90
PROSTOVOLJNA
24 j X
Zalcfe tu- ip iHozeMif *in, špirit? ju
in razprodaja na debelo in drobno
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST
Via dell* Acque Stv. 6. (naSprOtl M& CfiltiaJe). Velik izt>or francoskega Šampanjca, penečih dezertnjl talijanefeih in avatro-ograkih vin. Borđeauz. Bm turder. renskih vin, Mosella in Chianti. — Rum. rcnjak. razna žganja ter posebni pristni tropinovec. slivovec in brinjevec. — Izdelki I. vrete. došli ii dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo ic franko. — Razprodaja od pol litra naprej.
Kavarno in piuarna Parigi
(Trst, ulica Giosne Cariccci štev. 36)
Matteo German & Comp.
je pred kratkim odprta in na novo opremljena. Preskrbljena je z najraznovrstnejimi in okusnimi pijačami in likerji najboljših tu- in inozemskih tovarn, kakor tudi
gC nastavljenim pivom prvih tovarn.
sodna dražba nepremičnin
Pri c. kr. okrajnem sodišču za civilna stvari v Trstu se po prošnji lastnikov : Marije in nedoletnikov Ane, Ljudmile in Matije Bole pok. Matije, zastopanih po od vet. dru Pretner, na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine, z* katere se je ustanovila izklicna cena v znesku K 40000 in sicer: od tab. št. 715 d. e. Rojan kos. kat. parcele št. 912 v obsegu 23 sež2 v načrtu zaznamo van s črkami a, b, c, d a); od tab. štev. 1227 d. e. Kojan kos. kat. pare. 790 in 791 v obsegu 29.6 sež.2 (zaznamovan v načrtu s črkami h, c, d, Z, č, e, f, g b) in kos zaznamovan v načrtu z XI v obsegu 16 sež2, z XIII v obsegu 49 sež2 in VIII v obsegu 93 sež2 od kat. pare. 790 in solastnina v delu nerazdeljene polovice do zemljišča pod tab. št. 714 d. o. Rojan (dvorišče z vodnjakom) zaznamovan v načrtu s črkami d, m, r.
Dražba se bo vršila dne 23. oktobra 1907 ob 9. in pol uri predpoludne.
Ponudbe pod izklicne cene se ne sprejme.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira ua prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je položiti v sodno shrambo.
Dražbene rogoje je mogoče vpogledati pri temu sodišču soba št. 33 med opravilnimi urami.
C. kr. ohr. sodnija za civilne stvari
oddelek X., dne 13. septembra 1901.
TUJACK.
Restavracija JVttlano
Ulica Stadion štev. 10 BV danes zvečer ob 7. uri
Veliki koncert dunajskih dam.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
izdiranje zobov brez ZZ vsake bolečine
v zobarskMi luMw(i
Ur. J. Čermak»g. Tnsdtcr
TRST
ulica dtlla Caserma itn/. »8, IL Mfit.
Dalmatia
= Prva trgovinska družba =
SESLIM & O.
TRST — Borzni trg 3 — TRST
Komisije in zastopstva izključno dalmatinskih izdelkov, kakor : žganje, maraškin, vina (Opollo in proseški način) oljkino olje, ma-raške. mandeljni, sardine, sardele, jedila v P.onservah, hrizantem. med, borovje seme, kože, volna, steklina itd. itd.
iščejo se zastopniki.
jCTjr' Odprla se je
nova sladčičarna
Materi ial ~ »stavbinska dela
J	po Jako ugodnih cenah
^ Lodovico Bastiaiicig*
TRST, ulica Solitario 2 Tel. 1654
Skladišče tehničnih potrebščin.
v ulici Carlo Ghega štev. 4
sc je nahajala več nego 15 let na Korzn 39.
Usaka ekonomična družina
- nakupi —
VERMOUTH
v velikem skladišču v ulici San Nicold 12
Buteljke rReklam" od 1 litra 55 krajcarjev.
Nepremenjeni tip. — Znamka neprekosljiva.
k
PETER VERČ0N
autoriz. pečarski mojster
Trst, ulica Chiozza št. 18-14
- TELEFON štev. 19-32 =
NAJVEČJA TOVARNA v
štedilnih ognjišč
TRSTU
v vseh oblikah in veličinah od navadnih do najbolj k om-pliciranih načrtov.
IN ZALOGA
iz prvih čeških tovarn
v vseh veličinah, načrtih in barvah.
zapostavljanjem ▼ mesta in na"de£ell po lastnih, sato Uurjenili monterjih.
POkladani« xidov z belimi Email ploŽSieami za kuliinie, kopeljne »ob«, klo.ete itd.
glinastih peči
p«
ts o
i
DOBIVA SE "V VSEH I£XARNAH.
revmatizmu in protln«
- TEKOČINA GODIHfl ^T
■ar -vwriT
K HI b
Stran IV.
»EDINOST« št v. 268
V Trstn, dne 28. semtembra liJu;
HOTEL BALKAK
71 Mi, atottr. min«)in, Cm
taSAS HOTEL BALKAN
x. Na kmetijski šoli v Gorici prične s 4. novembrom zimski tečaj petih mesecev, prošnje za obiskovanje je vložiti do 20. oktobra na deželni odbor. Prijaviti se imajo sinovi kmečkih roditeljev z dežele ter v prošnji za sprejem dokazati, da so dovršili 16. leto ali pa pred kratkim zadostili aktivni vojaški službi; mladeniči, ki pridejo k vojaškemu naboru, se ne vsprejmejo. Prosilci morajo dokazati s sprejemno skušnjo, da posedujejo zadostnega elementarnega pouka, da so dobrega vedenja, zdravi in fizično sposobni za kmetski stan.
Poučevalo se bo v dveh perij odah po pet mesecev, namreč od 4. novembra 1907. do 30. marcija 1908. ter drugi tečaj v enakih dobah. Vsak tečaj konča z javno skušnjo, z drugo 6e dobi spričevalo zmožnosti.
Pouk bo obsegal praktično kmetijstvo, planšarstvo, mlekarstvo s sirarstvom itd., potem čitanje, pisanje, računanje, vporabo kmečkih strojev in drugo.
Ubožni prosilci bodo dobivali po 24 K na mesec podpore, svojo potrebnost morajo <*(>kazati z ubožnim listom. Stanovali bodo skupno v kmetijski šoli, premožnejši bodo mr rali plačevati primerno svoto za hrano in stanovanje. Natanjčne predpise za vsprejem »e dobiva na županstvih in pri deželnem odboru v Goric!.
Vesti iz Istre.
Dekanom Kastavskega dekanata je
jmenovan tamošnji župnik g. Fran Ryslavy.
Velik požar v Črnemkalu. Pišeio nam: V sredo popoludne je v Črnemkalu popolnoma pogorela hiša g. Karola Šiškiviča, v kateri je bila njegova trgovina, poštni urad in orožniška postaja. Škode je 80.000 kron, a g. Šiškovič je bil zavarovan le za 45.000 kron.
Razpisana je služba deželnega veterinarja v Istri. Kar se ni prijavil noben konkurent, je to mesto že v drugič razpisano.
Vesti iz Korožke.
Na podlagi volilne pravice za Koroški deželni zbor voli 11 veleposestnikov 1 poslanca, 506 meščanov 1 poslanca, 1322 kmetskih volilcev 1 poslanca in 14.041 delavcev 1 poslanca. To se pravi : 49 meščanskih ah 122 kmetskih ali 1277 delavskih glasovnic tehta v Koroški politiki toliko, kolikor tehta 1 veleposestniška glasovnica.
Razne vesti.
Kazenska pravda proti generalu Steselju. General Steselj je dospel s svojo rodbino v Berolin, da se v nekem tamošnjem zavodu zdravi svojo živčano bolezen. Kakor poročajo ruski listi, je vojno sodišče dovolilo generalu, da sme prekoračiti rusko mejo ter mu točno določilo mesta v katerih sme bivati. Ob enem javljajo listi, da se kazenska razprava ne bo mogla vršiti meseca oktobra, marveč še le v decembru, ker je sodišče ugodilo zahtevi Steseljevega branitelja, da se na razpravo pokliče ne 72, ampak 107 prič, med ni i mi tudi generala Kuropatkina. On bo moral izjaviti, je li Steselj predal Port-Arthur Jarjoncem prej, nego je o tem njega obvestil.
Obesil me najstareji meščan. V
Szatmaru se je obesil najstareji meščan mesta, Josip Fazekas, premožen 6tarec star 106 let, ker se je naveličal živeti.
Pariz ima okolu 2000 ulic, ki iznašajo skupno daljavo 4000 kilometrov.
Prebivalstvo Berolina. Berolin ima po zadnjem štetju s predmestji 3,104.000 prebivalcev.
Tovarna pohištva
in
ulica delta lesa St. 46
Z A L O G A : Piazza Rosario št. I
Katalogi načrti in proračuni
NA ZAHTEVO.
Ulica Industria 653 (vogal ul. Vespuci) TRST Sveže blago. — Poštena cena.
Prodajalna Jestoin
Successori Antonio ^alusa
CENTRALA: Ul. Lazsaretto vecohio 15
PODRUŽNICA: VI. Gelsi 1
Velika skladišča vina
stroko in dalmatinsko vino, domaČe olje, žgaDje :: :: dezertna vina, šampanjec :: ::
Prosto na dom. ^cc^-^^ Skladišča v oddaji.
Javni ples .Tomaju
v nedeljo 29 septembra
Svirala bo godba iz Sv. Ivana.
Cena lO vin. komad
Pozor gospe!
Čast mi je javiti svoji cenjeni kljen-teli, da prodajam prave izvirne vzorce i* Pariza in Dunaja; tudi vspre-jemam vsako naročbo — kakor že znano — po najnižjih cenah.
Udana ELISA PERTOT
Modni salon Barriera veeehia št. 29, I. nadst
+Giulio ReMersen +
TRST, ulica Giosue Carducci štev 23
:: :: telefon štev. 813 :: .:
Kirurgično orodje, ortopedični aparati, Moderei, »metne roke in noge, berglje,
kiini pasi, elastični pasi in nogroviee. eiektroterapevtične priprave, aparati /a ———— inhalacijo. -
SKLADIŠČE potrebščin »a kirnrgfiona zdrar-ljenja. Potrebščine lz gumija in neprodirnega :::::::: blaga.
Za vsakovrstne naročbe mine-ralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih == mineralnih vod =====
Angelo Deuetok - Trst
ulica Aoquedotto 22. — Tel. 1484
VAV KJIGOVEZNICA /\V-A
Tovarna trgovskih regist c
Gustavo Tassini & Figlio
Trst, Via Porporella št. 5 - ogel Via iella
FILIP IVANIŠEVIC
zaloga dalmatinskega vir;
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Valdlrlvo it. 17 (Telefon 1405
kateri prodaja na malo in veliko. — Nada priporoča slav. občinstvu svoje gostilne »Ali* A dri« a lica Snova St. 11 in .,Ai fratell dalmatl,. tli Zodecehe St. 8. v katerih toči svoja vina I
I
CREMA maršala depaul
> JS
o
C*
o
z?
'o? C
s o
00 >
o
eu
»
Vino-liker bolj redilno, nego alkoholično.
I
Vrad
za informacije v vseh vprašanjih tičočih se vojaščine
oa Komcetentne oblasti za to pooblaščen
daje vsa potrebna navodila, spadajoča v vojaške posle ter sprejema v oskrbo in nauk vse mladeniče, kateri se po § 65 obrambenega zakona žele usposobiti za
enoletne dobrovoljce.
Natančneja ustmeoa in pismena pojasnila daje :
NI. Nlinić, Zagreb
Kapucinska ulica Št. 11.
I
OKBOIO ■ OBOBOHO
Via Farneto štev.
V novi prodajalnici igrač In drobnarij
se Dahaja vedno
VELIKA IZBEBA
glavnikov, torbic, ročnih torbic, razni: lišpoT, predmetov za darove, finih dUi? po nizki ceni, ter pisarniških predmet« In Izbrana zaloga krasnih razglednic x
Via Farneto štev. 3
Prodajo se stavbe
denarja na I. in II. vknjižbo od 4*/4 do 6*/0 obresti Menjava nepremičnin z zemljišči in dvorci. — Trst, Korso štev. 3.	86
M« nrnHoi v naJem 9e odda hi.-a z rrtom JirUUdJ v Rojanu. Cena po dogovoru Oglaaiti se je v Rojanu štev. 232._1165
Nd prodaj S° VBa^OVT8tne ?ove posode_za
duina štev. 31.
Tino pri Franu Budau, ulica Pa-
1189
Hl97n9niomn slavni mladini, da priredimo na£llalljalllll javni ples dne 29- septembra v Oorjanskem. Za obilno udeležbo se priporočajo Gorjanski fantje._1221
Pi*ifflotl 'n spreten sedlarski pomočnik dobi takoj rriUDlI stalno delo pri IVANU KRAVOS, aedlaijn v Gorici._1219
j »p mala parcela zemlje, najraje kje pri I dO pri av. Ivanu. Ponudbe pod „A. Z. poste restante Trat.	1230
Kupi
lir
Soba zračna
1228
najem. GUL. ulica Caserma 17, I. nad
Vcalffl mQožino Že rabljenih desk in tudi lesena VOanll barata se kupi. Ponudbe pod „Tetoia 709", poste restante, Trst.	1231
toHiii
od 10 klg naprej, zavarovane v govini v zabojčkih po povzetju 30 vinarjev z* kg; večje množine po dogovoru, razpošilja: ==
H. ŽUMER, Železniki no KroDlskeni
99
ALLIAKZ"
M j
delniška družba za zavarovanje na življenje in rente na Dunaju
1 : Ustanovljena leta 1890.
Družba vsprejema ljudska zavarovanja na življenje v tedenskih obrokih od 10 stot. naprej. Zavarovanja za vse sloje z zdravniškim spričevalom ali brez njega.
Dne 31. decembra 1906. je bilo v prometu 283.342 polic
z zavarovalno glavnico . ...........K 88.692.338.10
Garancijski fondi znašajo po bilanci leta 1906...... 11.013.456.42
Za informacije in prospekte obrniti se je na glavno agencijo „ALLIANZU
TRST, via della Caserma štev. 13.
Urad Je odprt od 9. ure predpoludne do 3. popoludne.
(Vsprejemajo se lokalni agenti in produkterji)
-4
ip
ir

Patrizio Pittaro & Giovanni Bianchi
Avtorizovana delalnica za električne napeljave
TRST, Largo Santorio Santorio št 5 v začetku ulice Farneto
Napeljava elektr. zvoncev, brzojavov, telefonov in strelovodov.
Popolne napeljave električne luči. Motori in električna vetrila. — Postavljanje svetilk itd.
Aparati baterije in potrebščine za električno zdravljenje. Delo se izvršuje hitro in natančno. — CENE ZMERNE. — CENIKI ZASTONJ.

V pekarni s prodajo sladčie in likerjev	^
M. Stoppar, Trst	1
ulica S. Giacomo štev. 7 (Korzo) s podružnico v ulici 6iuseppe Caprin št. 9 (ex ulica Erta)
najde se veliko izbero sladčie in vsak dan svežih	g^J
Mjeničnih biikotov. W Prepečene! (blJkot!) za ladije,	%
J®	kakor tudi sveiri kruli 4-krat na dan.	%
2| Velika zaloga tu- inozemskih vin in likerjev. — Telefon 1464.
iOFJSKA LJUDSKA POBOJI®
vpisana zadruga z omejenim jamstvom (V lastni hiši, Gosposka ulica št 7 I. nadstr.) — Telefon št. 79.
Račun poštne hranilnice štev. 837.315.
-----—-
Vsled sklepa skupne seje načelst in nadzorstva z dne 12. marca 1907 :
Hranilne vloge se obrestujejo po 4 , Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni plačuje pos. sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar Posojila dajejo zadružnikom na vknjižb-po 5V«°/o» na varščino ali zastave in ni menjice po 6°/0.
Glavni deleži obrestujejo se konce leta po 5 V/o-
Stanje 31. decembra 1906. : Zadružn : j 1823 z deleži v znesku 1.) 104.790 — kro: — Hranilne vloge: 2) 1,675.188 82. — t j sojila : 3) 1,617.190 37. — Reservni 3aklw 182.382 63. — Vrednost hiš : 112.265 23-
Naznanjam sla\Tiemu občinstvu, da ! prevzel na novo preurejeno
peka 1* 11
j ulica Sette Fontane štev.
v katerej se dobi
svež kruh 3-krat na dar
siadčice in razna vina v buteljkah. Sprejme se domači kruh v pecivo
Za obilen obiak se priporoča
ANTON PAHOa
ARISTIDE GUALCO Trst Ulica S. Servolo 2. x tovarna cevi in prešanih PLOŠČ. x
Ne boji se konkurence.
Pekarna in slaščičarna Mi kus
trg S. Fra nese o d' fissisi štv. 7
Prodaja moko I. vrste, slaščice in bi^kot* naj£neje vrste. Trikrat na dan svež kruh. Zaloga pijač : finih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vin
— Pivo v steklenicah. ===== Cene zmerne, — Razpošiljanje tudi na donj
ALEXin
hajfineja^ Rastlinska Zabela Za Kuhanje Praženje in Pečenje. 25% Izdatneje Od Vsake Druge Masti. [Radi Lahke Prebave |«»»v»r. znamko Zdravil, nrinorflčgna. !^fli
Dobi ae ▼ vitki prodajalnlol specijalitet