RAZGLEDI SUBURBANO OBMOČJE MESTA CELJE AVTOR Jure Radi{ek Braslovce 11, 3314 Braslovce, Slovenija jureradisek@gmail.com UDK: 911.375(497.4Celje) COBISS: 1.01 IZVLEČEK Suburbano obmo~je mesta Celje V članku sta prikazana obseg suburbanega območja mesta Celje ter intenzivnost suburbanizacije v obmest-ju. Suburbano območje se iz obmestja vse bolj siri na podeželje, učinki suburbanizacije pa so vidni v spremenjeni socialnogeografski, ekonomskogeografski in fizični podobi naselij. KLJUČNE BESEDE suburbanizacija, suburbano naselje, Celje, Slovenija ABSTRACT Suburban region of town Celje The article shows the intensity of the process ofsuburbanisation in the hinterland of the town Celje. Suburban region is spreading continually from the suburbs to the agrarian landscape and the effects of suburbanization are seen in the changed sociogeographical, economic-geographical and physical appearance of the settlements. KEYWORDS suburbanisation, suburban settlement, Celje, Slovenia Uredništvo je prispevek prejelo 24. januarja 2007. 1 Uvod Suburbanizacija je eden od pomembnejših procesov, ob katerem se spreminja podoba in sestava obmestja večjih mest. Meja med mesti in njihovo okolico izginja, nastaja pa širok prehodni pas, kamor se seli prebivalstvo iz mest. Za suburbano območje so značilna intenzivna razmerja med naselji, ki se kažejo tudi v prepletenih smereh dnevnih migracij, oskrbe in poslovnih vezi. Poleg tega se spreminja zaposlitvena sestava prebivalstva, izboljšuje prometna povezanost, posodablja stanovanjska gradnja in širijo gospodarske dejavnosti, ki niso več le podružnice podjetij iz regijskega središča, ampak so samostojne gospodarske enote. Tak razvoj je posledica mestnega načina življenja večine prebivalcev obmestja. S tem se spreminja njegova socialna, gospodarska in fizična podoba. Namen prispevka je določiti suburbano območje v okolici mesta Celje ter s pomočjo socialnogeo-grafskih, ekonomskogeografskih in fiziognomskih kazalnikov prikazati glavne značilnosti obmestja. 2 Metoda dela Za temeljno enoto analitičnega dela raziskave smo izbrali naselje, za konceptualno polje znotraj regije pa suburbano območje mesta Celje. Pri tem smo kot najpomembnejši vir za določitev obsega suburbanega območja uporabili statistične podatke popisov prebivalstva leta 1991 in leta 2002. Kot omejitev območja smo izbrali nekdanje občine, opredelili smo jih kot obmestne, in sicer: Žalec, Laško, Šentjur pri Celju in Celje brez mesta Celje, ki smo ga obravnavali ločeno, saj bi v nasprotnem primeru popačili kakovost podatkov obmestnih občin, hkrati pa mesto Celje ni del suburbanega območja, temveč njegovo središče. Za leto 2002 smo obravnavali občine, ki so nastale iz prej omenjenih občin: Braslov-če, Celje (brez mesta Celje), Dobrna, Dobje, Laško, Polzela, Prebold, Radeče, Šentjur, Štore, Tabor, Vojnik, Vransko, Žalec ter naselja Crnova, Janškovo selo, Prelska in Vinska Gora, ki so leta 1995 iz žalske občine prešla v velenjsko občino. V obdelavo smo vključili 438 naselij. Za prikaz socialnogeografske sestave naselij smo izbrali dva kazalnika: • indeks spreminjanja števila prebivalcev med letoma 1991 in 2002, • delež priseljenega in avtohtonega prebivalstva med letoma 1991 in 2002. Za določitev intenzivnosti fizične transformacije naselij smo uporabili indeks spreminjanja stanovanjske gradnje med letoma 1991 in 2002. Za določitev ekonomskogeografske sestave območja pa smo izbrali tri kazalnike: • delež delovno aktivnega prebivalstva med letoma 1991 in 2002, • delež zaposlenih v terciarnem in kvartarnem sektorju leta 2002, • delež dnevnih delovnih migrantov med letoma 1991 in 2002. Razmah gospodarskih dejavnosti smo prikazali glede na: • obrtne dejavnosti, • oskrbne dejavnosti, • proizvodno-industrijske dejavnosti. Podatke smo črpali iz Rumenih strani Telefonskega imenika Slovenije. Izbrali smo desetletno obdobje med letoma 1994 do 2004, saj pred letom 1994 še ni bilo Rumenih strani. 3 Omejitev suburbanega območja Celja V Savinjski regiji se je okoli Celja ter mest v njegovem zaledju oblikovalo obsežno suburbanizira-no območje, ki na vzhodu meji na Voglajnsko gričevje in Kozjansko, na severu na Paški Kozjak, Stenico in Konjiško goro, na severozahodu na Ponikovsko planoto, na zahodu na Dobrovlje, na jugu pa se ob prebojni dolini Savinje zajeda v obsežno Posavsko hribovje. V suburbano območje Celja smo uvrstili naselja, ki so izpolnjevala vsaj štiri od petih pogojev: • da je bila rast prebivalstva v naselju med letoma 1991 in 2002 višja od povprečja v obmestnih občinah (povprečni indeks je bil 106,8), • da je bila dinamika stanovanjske gradnje v naselju med letoma 1991 in 2002 višja od povprečja v obmestnih občinah (povprečni indeks je bil 120,4), • da je bil delež kmečkega prebivalstva v naselju leta 1991 nižji od povprečja v obmestnih občinah (povprečni delež je bil 18 %), • da je bil delež zaposlenih v terciarnem in kvartarnem sektorju v naselju leta 2002 višji od povprečja v obmestnih občinah (povprečni delež je bil 45,6 %), • da je bil delež dnevnih delovnih migrantov od s delovno aktivnega prebivalstva v naselju leta 2002 višji od povprečja v obmestnih občinah (povprečni delež je bil 78,8 %). Suburbana naselja prikazuje slika 1. Največ suburbanih naselij, 21, je v občini Celje, sledijo občina Šentjur z 11 naselji, Laško in Vojnik z 10, Žalec z 9, Braslovče in Dobrna s po 4, Polzela, Dobje in Store s po 3 in Prebold z 1. Suburbanih naselij ni v občinah Radeče, Tabor in Vransko, ki so najdlje od Celja, zato proces socioekonomske ter fizične transformacije naselij poteka počasneje. 4 Demografske značilnosti suburbanega območja Suburbano območje Celja sestavlja glede na izbrane kriterije 80 naselij, v katerih je leta 2002 živelo 22.521 prebivalcev, kar je dobrih 16 % vsega prebivalstva obravnavanih občin (139.024) in povprečno 281 prebivalcev na suburbano naselje. Število prebivalcev v suburbanem območju narašča, saj je med letoma 1991 in 2002 indeks rasti znašal 116 indeksnih točk. V enakem obdobju sta bila indeksa rasti prebivalstva obmestnih občin in Slovenije enaka, 102,6 indeksnih točk, za mesto Celje pa je znašal 95,1 indeksnih točk. Preglednica 1: Naselja suburbanega območja Celja. 1 Braslovče 41 Dobrova 2 Rakovlje 42 Lahovna 3 Kamenče 43 Šmarjeta pri Celju 4 Parižlje 44 Arclin 5 Orova vas 45 Zadobrova 6 Breg pri Polzeli 46 Leskovec 7 Ločica ob Savinji 47 Ljubečna 8 Zgornje Grušovlje 48 Šmiklavž pri Škofji vasi 9 Šempeter v Savinjski dolini 49 Marija Dobje 10 Sešče pri Preboldu 50 Šedina 11 Pongrac 51 Brezje ob Slomu 12 Zabukovica 52 Stopče 13 Arja vas 53 Primož pri Šentjurju 14 Ruše 54 Botričnica 15 Velika Pirešica 55 Lokarje 16 Janškovo selo 56 Vrbno 17 Klanc 57 Proseniško 18 Zavrh nad Dobrno 58 Vrhe 19 Lokovina 59 Osenca 20 Hramše 60 Pečovje 21 Vinska gorica 61 Laška vas pri Štorah 22 Novake 62 Šentjanž nad Štorami 23 Stražica 63 Vodruž 24 Bezenškovo Bukovje 64 Jakob pri Šentjurju 25 Rove 65 Zvodno 26 Podgorje pod Cerinom 66 Pečovnik 27 Frankolovo 67 Košnica pri Celju 28 Ivenca 68 Rifengozd 29 Višnja vas 69 Požnica 30 Konjsko 70 Debro 31 Otemna 71 Reka 32 Jezerce pri Šmartnem 72 Lahomšek 33 Rupe 73 Strmca 34 Pepelno 74 Radoblje 35 Šentjungert 75 Sevce 36 Galicija 76 Belovo 37 Šmartno v Rožni dolini 77 Vodiško 38 Slatina v Rožni dolini 78 Škarnice 39 Gorica pri Šmartnem 79 Dobje pri Planini 40 Lokrovec 80 Brezje pri Dobjem Na obravnavanem območju so se v obdobju med letoma 1991 in 2002 pojavile številne spremembe vselitveni mobilnosti prebivalstva. Selitveni tokovi, ki so bili vobdobju pred letom 1991 usmerjeni predvsem v mesto in zaposlitvena središča, se postopoma preusmerjajo iz mesta v njegovo okolico. Pojavlja se prepletanje selitvenih tokov iz mestnih središč v okolico mesta in iz podeželja v mesto ali na mestno obrobje. Razmerja med priseljenim in avtohtonim prebivalstvom prikazuje spodnji grafikon (slika 2). 100 -T 90 80- 70- 60- 50- -S 40- 30- 20 10 0 1991 2002 suburbano območje 1991 2002 mesto Celje 1991 2002 obmestne občine □ delež priseljenega prebivalstva □ delež avtohtonega prebivalstva Slika 2: Delež avtohtonega in priseljenega prebivalstva v naseljih suburbanega območja, mesta Celje in obmestnih občin leta 1991 in 2002. Povečanje blagostanja in visoka motorizacija sta med letoma 1991 in 2002 privedla do porasta deleža priseljenega prebivalstva v naseljih suburbanega območja; ta je znašal skoraj 10 %. Tudi v mesto Celje se prebivalstvo še priseljuje, a v precej manjšem obsegu kot pred letom 1991. Močnejše je tudi odseljevanje, zato je selitveni saldo negativen, kar pa je značilnost večine slovenskih mest. Območje naraščanja deleža priseljenega prebivalstva se iz ožjega in gosto poseljenega predmestja vse bolj širi na podeželje. Indeks rasti števila stanovanj med letoma 1991 in 2002 je za suburbano območje znašal 135,2 indeksnih točk, za obmestne občine 120,4 indeksnih točk, za mesto Celje pa le 102,9 indeksnih točk. V nekaterih naseljih je bila dinamika stanovanjske gradnje izredno visoka (Šempeter v Savinjski dolini: indeks 204,1, Lahomšek: indeks 217,6 in Šentjungert: indeks 224,1). Gre za novogradnje v obliki enodružinskih hiš, ki so razmeščena izven ali na obrobju obstoječih naselij. 5 Zaposlitvena struktura in dnevne migracije Eden izmed kazalcev za spoznavanje procesa suburbanizacije in s tem povezane preobrazbe naselij, je struktura zaposlenega prebivalstva. Delež zaposlenih v primarnem sektorju na suburbanem območju se je v proučevanem obdobju zmanjšal za dobrih 11 %. V slabi petini naselij ni bilo leta 2002 niti enega zaposlenega v primarnem sektorju, medtem ko leta 1991 takšnega naselja še ni bilo. Delež zaposlenih v sekundarnem sektorju se je v tem obdobju najmanj spremenil, saj se je zmanjšal le za 0,5 % in je še vedno predstavljal 42,9 % zaposlenega prebivalstva. Za primerjavo: slovensko povprečje je bilo leta 2002 okroglih 38 %. To pomeni, da sta industrija in gradbeništvo, kljub terciarizaciji gospodarstva še vedno izrednega pomena za zaposleno prebivalstvo. Slika 3: Deleža dnevnih delovnih migrantov od delovno aktivnih prebivalcev v suburbanem območju Celja, mestu Celju, obmestnih občinah in Sloveniji med letoma 1991 in 2002. 41,2 % leto 1991 °,5 % 14,9 % 43,4 % □ primarni □ sekundarni leto 2002 2,8 % 3,6 % 50,7 % □ terciarni in kvartarni □ neznano 42,9 % Slika 4: Zaposlitvena sestava delovno aktivnega prebivalstva suburbanega območja Celja leta 1991 in 2002. Delež zaposlenih v terciarnem in kvartarnem sektorju se je v obravnavanem obdobju povečal v 68-ih naseljih. V letu 1991 je bil delež zaposlenih v storitvenih dejavnostih višji od 50 % celotnega delovno aktivnega prebivalstva le v dobri četrtini naselij. Ta delež se je do leta 2002 več kot dvakrat povečal, saj je teh naselij bilo že 48 ali natanko 60 % - torej več kot polovica vseh suburbanih naselij. Za suburbana naselja je značilno, da imajo visok delež dnevnih delovnih migrantov. Leta 1991 je bil delež dnevnih delovnih migrantov v suburbanem območju dobre tri četrtine, leta 2002 pa že štiri petine delovno aktivnega prebivalstva. Najmanjši delež, a hkrati najvišjo rast je opaziti v mestu Celje, kjer je leta 1991 bilo le 12,3 % dnevnih delovnih migrantov, do leta 2002 pa se je delež podvojil in je znašal dobro četrtino delovno aktivnih. To kaže na proces tako imenovane sekundarne suburba-nizacije, v katerem se v obmestje selijo gospodarske enote ter posledično tudi delovna mesta. V obravnavanem obdobju se je delež povečeval v 54 naseljih, kar je dobri dve tretjini naselij v subur-banem območju. Leta 1991 je bil najvišji delež (nad 90 %) dnevnih delovnih migrantov v šestih naseljih suburbanega območja. V letu 2002 je bilo teh naselij 8, med katerimi je izstopalo naselje Vodiško, od koder je vso delovno aktivno prebivalstvo dnevno migriralo na delo v drugo naselje. Tega leta ni bilo v nobenem suburbanem naselju manj kot 50 % dnevnih delovnih migrantov. 6 Gospodarske dejavnosti Gospodarske dejavnosti lahko ločimo na obrtne, ki se delijo na proizvodne in storitvene obrti, in na oskrbne, te so trgovine za dnevno oskrbo, trgovine z mešanim blagom in trgovski centri. Proizvodna obrt se je med letoma 1994 in 2004 razširila iz prvotnih 31 v 38 naselij, kjer sta bili skupno 102 proizvodni enoti; indeks rasti števila obratov proizvodne obrti je bil 148 indeksnih točk. Med njimi je bilo največ obrtnih delavnic, namenjenih popravilom prevoznih sredstev (predvsem avtomobilov) in delavnic za obdelavo kovin (kovino-strugarstvo, kovino-plastika, kovinska galanterija). Sledile so različne elektro-mehanične delavnice, gradbeno-zidarske obrti in mizarstva. Najmanj pogoste so bile tradicionalne obrti, kot so kovaštvo, tesarstvo, kamnoseštvo in pečarstvo. Te obrti so bile zastopane le v enem naselju na celotnem suburbanem območju. Storitvena obrt se je v istem obdobju razmahnila iz 27 v 48 naselij, število storitvenih enot pa s 67 na 127. Indeks povečanja storitvenih dejavnosti med letoma 1994 in 2004 je bil 189 indeksnih točk. Najštevilčnejša obrt je bila prevozništvo. Od 48 naselij, kjer je leta 2004 bila vsaj ena storitvena obrt, je bilo kar 31 takšnih, ki so imela vsaj po eno prevozništvo, od tega je bila v 15 naseljih prevozništvo edina registrirana storitvena obrt. Med te je spadala tudi Gorica pri Smartnem, ki je izstopala s kar šestimi prevozniškimi obrtmi in nobeno drugo storitveno obrtjo. Sledili so servisi bele tehnike in frizerski saloni. Omeniti velja še storitvene dejavnosti, ki so pred pojavom suburbanizacije bile dostopne le v urbanih območjih, kasneje pa so se pričele širiti tudi v suburbana naselja. Te so: zastopstva, knjigovodstva, nepremičninske agencije, založništva, posredništva, galerije, menjalnice, odvetniki in optiki. V suburbanem območju je bilo leta 1994 27 trgovin, od katerih so bile 4 namenjene dnevni oskrbi (prehrambeni izdelki), 23 trgovin pa je prodajalo več vrst blaga (samopostrežne trgovine), ali pa so bile specializirane za prodajo posebnih surovin in izdelkov (specializirane trgovine). Leta 1994 v suburba-nem območju še ni bilo trgovskih središč. Do leta 2004 je število trgovin naraslo na 54, med katerimi je izstopala porast trgovin z mešanim blagom, z 22 na 47, medtem ko se je število trgovin za dnevno oskrbo povečalo le za dve trgovini. Prvo in do sedaj tudi edino trgovsko središče v suburbanem območju je bilo zgrajeno leta 2002 v Šempetru v Savinjski dolini. 7 Sklep Okolica mesta se iz agrarne pokrajine spreminja v urbano, saj imajo obmestna naselja več urbanih kot agrarnih značilnosti. Suburbano območje Celja obsega 80 naselij. To območje se širi v obliki štirih daljših krakov, ki segajo dlje v okolico le ob pomembnejših regionalnih prometnicah, in sklenjeno poteka do okoliških satelitskih mest. Zaradi priseljevanja se število prebivalcev v teh naseljih povečuje in posledično temu se zmanjšuje delež avtohtonega prebivalstva. Hkrati se povečuje število novogradenj. Večina prebivalstva je zaposlenega v terciarnem in kvartarnem sektorju ter se vsakodnevno vozi na delo v mesto, kjer je največ storitvenih dejavnosti. Najmanj zaposlenih je v primarnem sektorju, medtem ko je delež zaposlenih v sekundarnem sektorju še vedno visok in le počasi upada. Ločenost zaposlitvenih centrov od suburbanih naselij povzroča intenzivne dnevne delovne migracije prebivalstva, ki izkorišča pot tudi za druge potrebe. V suburbanem območju je opazen porast nekaterih urbanih funkcij. Med njimi izstopajo storitvene obrti in oskrbna funkcija. Povečuje se tudi število delovnih mest. Na ta način postajajo obmestna naselja vse bolj neodvisna od mesta. Suburbanizacija je torej že prešla iz primarne v sekundarno fazo. 8 Viri in literatura Drozg, V. 2001: Nakupovalna središča v Sloveniji. Geografski vestnik 73. Ljubljana. Klemenčič, V. 1991: Tendence spreminjanja slovenskega podeželja. Geografski vestnik 63. Ljubljana. Kokole, V., Kokole, V. 1969: Urbanizacija podeželja v Sloveniji. Geografski vestnik 41. Ljubljana. Medmrežje 1: http://www.stat.si/popis2002/si/definicije_in_pojasnila_3.html (12.2.2006). Pelc, S. 1993: Občina Domžale - primer spreminjanja obmestne pokrajine v okolici Ljubljane. Geo- graphica Slovenica 25. Ljubljana. Radišek, J. 2006: Obmestje Celja kot ekonomski prostor. Diplomska naloga, Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru. Maribor. Ravbar, M. 1990: Populacijska razmerja med mestom in okolico v Sloveniji. Geographica Slovenica 21. Ljubljana. Ravbar, M. 1992: Suburbanizacija v Sloveniji. Doktorska disertacija, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Ravbar, M. 1995: Zasnova poselitve v Sloveniji. Elaborat, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Ravbar, M. 1997: Slovenska mesta in obmestja v preobrazbi. Geografski zbornik 37. Ljubljana. Rezultati popisov prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji po naseljih leta 1991. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana. Vrišer, I. 1984: Urbana geografija. Ljubljana. Rebernik, D. 2004a: Razvoj prebivalstva v Ljubljanski urbani regiji. Dela 22. Ljubljana. Rebernik, D. 2004b: Sodobni urbanizacijski procesi: od suburbanizacije do reurbanizacije. Geografski vestnik 76. Ljubljana. Telefonski imenik Slovenije 1994. Rumene strani. Telekom Slovenije, d. d. Ljubljana, 1994. Telefonski imenik Slovenije 2004. Rumene strani. Telekom Slovenije, d. d. Ljubljana, 2004. Temeljni topografski načrt v merilu 1: 50.000, list: T502501, T502601, T503401, T503501. Geodetski zavod Slovenije. Ljubljana, 1996. 9 Summary: Suburban region of town Celje (translated by Doroteja Borovnik) ImagePodoba andin structurestruktura of settlementsof coloniesof agglomerationsnaselij inatv the hinterland of townof placeof the town CeljeCelje is changing altersvariesmodifiesmutatesspreminjabecause ofdue toon account ofowning toforfromthroughwithzaradi processprocedureproceedingactiontrialprocesa of suburbanization. Frontier between towns and their suburbs of all pales more, also wide intermediate range is occurring in which perform of intense social changes. The suburbs of the town are being changed from the agrarian landscape into urban ones as those suburban settlements have more urban than agrarian characteristics. The suburban area of Celje includes 80 settlements. Because of constant immigration the number of inhabitants in those areas increases and consequently the share of local inhabitation decreases. Parallel to that, the number of new buildings increases. The majority of inhab- itants are employed in the tertiary and quaternary sector and commute to the city, where there are the most activities of different services. The least employees are in the primary sector, while the number of employees in the secondary sector is still high and is only slowly decreasing. The separation of employment centres from suburban settlements causes intense daily working migrations of inhabitants who use that route for all other requirements and needs. There is a noticeable increase of other urban functions in the suburban area. Among those are especially service trades and supply function. The number of working positions has also risen. In this way suburban settlements are becoming gradually independent on the city. This shows that suburbanization has already passed from primary to secondary phase.