m Velja po polti i as sa o«lo lato saprsj.. E 26-— M ea bnm „ .. „ 2 20 M Ifemčljo oeloletno. „ S9-— ■• oatalo Inosematvo. „ 35-— V Ljubljani na domi Sa oelo leto naprti.. K 24 — sa ea bomo ,, ..12*- V spravi preloman neiidni „ 1-80 m Sobotna Izdaja: == U oe'o leto.....K 7-— sa Hemčljo oeloletno. „ 9-— u ostalo inosematvo. „ 12-— Sev. 40. Posamezna Številka 10 vinarjev. V LModi, v poneflelleR, 19. mm m. LBIO XLV. Enoatolpna petitvrala (72 mm ilroka m 3 mm vlaoka ali nje prostor) ia enkrat . . . . po 30 v sa dva- in večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovora. Enoatolpna petltvrsta po 60 v Ishaja vaak dan lsvzem&l nedelje ln prainlke ob 5. nrl pop. Redna letna priloga roznl red. BV Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Kotoplal se so vračajo; netranklrana pisma se se mm sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. = Političen list za slovenski narod. UpravnlStvo Je v Kopitarjevi nllol St. 8. — Račun poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, boan.-bero. St. 7563. — Upravniikega telefona št. 188. bivati močnih tal. Kar se je prej zdelo naravno in kakor da bi moralo tako biti, postaja sedaj še samo čudno. VMiM Njegovi — poveljnik mornarice. Viceodm rei Koiler - načelnik mornarice sekcije. Dunaj, 18. febr. (K. u.) Njegovo Veličanstvo cesar je izdal sledeči Najvišji lastnoročni pismi: Ljubi viceadmiral pl. Kader! Imenujem Vas, ko Vam istočasno podelim dostojanstvo tajnega svetnika z odpustom taks, za načelnika mornariškega oddelka v vojnem murstrstvu. Baden, 16. februarja 1916. Karel, 1. r. Ljubi viceadmiral Njegovan! Imenujem Vas, ko Vam istočasno podelim dostojanstvo tajnega svetnika z odpustom taks, za poveljnika vojne mornarice. Baden, 16. februarja 1916. Karel, 1. r. ♦ ■* * Viceadmiral Maks Njegovan je bil rojen leta 1858. Po končani mornariški akademiji je 1. 1877. vstopil v vojno mornarico. Linijski ladijski kapitan je postal 1907, kpnteradmiral 1911, viceadmiral 1. novembra 1913. Ob izbruhu vojske je prevzel poveljstvo prvega brodovja. Novi mornariški poveljnik uživa pri mornarici največje zaupanje kot delaven, odločen in hladnokrven voditelj. Rodcrn je Hrvat. Kralj te imovine. Zgodovina, ki bo šele mogla soditi popolnoma pravično naš čas, bo mogla ustvariti tudi obširno sliko srbskega kralja Petra, ki ga bo morebiti imenovala brezdo-movinskega kralja. Kralj Peter, ki blodi daleč od svoje domovine in jc že precej slar, vzbuja pri marsikomu sočutje, ki pozabi, da je bilo celo življenje tega kralja nestalno in brezdoniovinsko. V arhivih belgrajske policijske pre-fekture so našli štiri akte, ki so tamkaj ležali že 40 let, dokler se jih ni našlo in napravilo dostopne zgodovini. Kralj Peter se pojavi pred nami v svoji mladosti, vidimo mladostne prijatelje kralja Petra in njegove tovariše; brez izbire si je iskal svoje pomagače in jih našel. Nič jih nc deli od sarajevskih napadalcev, njihovih pomočnikov in pomagačev. Kralj Peter je edina vez, ki jih veže. Dne 20. decembra 1878 je izdala prefektura mesta Belgrad od komisarja A, Štefanoviča in perovodje Vlada Madjareviča podpisan spis na policijski ko-misarijat Vračar. Nobene besedice ne pristavljamo temu spisu. Glasi se: »Peter A. Karagjorgjevič, sin bivšega kneza Kara-gjorgjeviča, nadalje Života Lukič, kmetovalec iz vasi Miloševac v okrožju Smede-revo, Jurij Jovanovič iz Novega Pazarja-in Peter Vukovič iz Prijedora v Bosni, so vsled sklepa okrožnega sodišča v Smede-revu z dne 9. novembra-t. 1. št. 6667 obtoženi zaradi veleizdaje. Policijskemu ko-misanjatu se naroča, naj zgoraj imenovane v območju komisarijata kar najodločnejše išče in če se jih najde, naj se jih izroči pre-fekturi, Ako pa ostane iskanje brezuspešno, naj se o tem napravi poročilo. Dne 22. dec. 1878 je izdal policijski komisarijat v Bclgradu sledeči dopis, ki se glasi: »Vsi pri komisarijatu v službi se nahajajoči uradniki, kakor tudi orožniški vodje, morajo na vso moč iskati v območju komisarijata se klateče gori imenovane osebe, in ako sc jih zasači, se morajo pod orožniško stražo te oblasti in od tu iskajoči oblasti takoj odposlali. Belgrad 28. dec. 1&78. Voditelj policijskega komisarijata dr. Ka-ramarkovič 1. r.« Orožniški vodja Matej Posič je izdal povelje na vse njemu podrejene orožnike in dne i. januarja 1879 se prefekturi lako-nično poroča, da so ostala vsa iskanja brezuspešna. Kako dobro je moral biti skrit Peter Karagjorgjevič, sc vidi is tega, da ga cela vojska orožnikov ni mogla najti in ujeti. Peter Karagjorgjevič je takrat pri-bežal na avstro-ogrska tla in sicer v deželo, proti kateri je pozneje poln slavohlepja in zločinskih načrtov nastopal, kjer je našel pribežališče. Z ozemlja monarhije je poskušal svoje osnove priti svoji srbski domovini, na ozemlje monarhije je zopet pribežal nazaj, ko se mu je vse ponesrečilo. Na srbsko ozemlje se je mnogo pozneje vrnil nazaj. Tako dolgo ni mogla čakati prefektura; zato je izdala dne 12. septembra 1879 nov dopis na policijski komisarijat Vračar: Gosp. notranji minister je s svojim dopisom z dne 10. t, m. rezerv, št, 7360, naznanil sledeče: Kakor bo prefekturi brezdvomno znano, so prišli po vojaški revoltni aferi v Topoli v letu 1878 iz Avstro-Ogrske na naše ozemlje, da povzroče nemire in državni preobrat; šin bivšega kneza Aleksandra Karagjorgje-viča, Milan Čelanovič iz Smedereva, Peter Vukovič iz Prijedora v Bosni, Jurij Jovanovič iz Novega Pazarja in Života Lukič iz Miloševca v smederevskem okrožju in ko so izvedeli, da jih oblasti zasledujejo, so zbežali na varno na avstro-ogrska tla. Potom preiskave so oblasti dognale, da so se še drugi iz okrožja Smederevo udeležili, Švicarski sestanek kaion parlamentarcev. »Neue Ziiricher Nachrichten« pišejo, iia se gre za veliko delo bodočnosti; ak-tuelni pa so sklepi o zboljšanju položaja vojnih ujetnikov in oproščenju civilnih in-ternirancev, obnovitvi in izpopolnitvi mednarodnih dogovorov, zlasti glede delavskega varstva in socialnega zavarovanja. »Pijeva korespondenca« piše, da je posebno važna udeležba španskih katoličanov. Na Španskem je sedaj precejšen boj duhov med katoličani. Večina španskih katoličanov je na strani osrednjih držav, toda prezreti se ne sme manjšine, ki ima simpatije za katoliško Francijo in za Belgijo. Voditelj te struje je odličen španski pisatelj Perez Galdos. Ta sestanek pa ni imel samo namena, da bi branil osrednje države pred obrekovanjem nacionalističnih katoličanov v sovražnih deželah, ampak se je pečal tudi z organizacijskimi vprašanji katoličanov osrednjih štirih držav. Omenjeni švicarski Ust piše, da so bile tri seje, udeležnikov okoli 40, ki so zastopali 9 narodnosti. Na celem zborovanju ni padla niti ena pikra ali žaljiva beseda proti enemu ali drugemu narodu, državi ali kaki vladi. Vse zborovanje je prevejal duh ljubezni. Pijeva korespondenca pristavlja, da so govorili samoposebi umevno o rimskem vprašanju, ki se seveda mora rešiti. Katoličani bodo v pripravnem trenutku glasno in odločno povzdignili svoj {las za rešitev tega vprašanja. »Reichspost poroča: Napovedana udeležba zastopnikov Španske in Holandske je v zadnjem trenutku postala nemogoča. Zaradi prometnih ovir tudi zastopniki bolgarskih in turških katoličanov niso mogli priti. Nemci in parlamenl. V svoji seji je nemški »Nationalver-band« sklenil zahtevati od vlade, da pospeši že pripravljene predpogoje za. sklicanje državnega zbora. Ti predpogoji so znane nemške zahteve, katere zavračajo vsi ostali nenemški narodi in katerih tudi nobena avstrijska vlada ne more vzljubiti. Nemške stranke, čeprav govorijo za sklicanje državnega zbora, so s to svojo zahtevo vendar napovedali boj parlamentu. Dunajski dopisnik »Straže« poroča pod naslovom »Čudne reči«: Kakor izvem iz nemškoradikalnih krogov, ki so bolj za dejanja kakor za diplo-matiziranje, in ki torej odkrito govorijo, je sedaj načrt nemških strank, nemškonacio-nalne in krščanskosocialne, ta-le: Ne pri- LISTEK. Svelotor. Povest iz konca 11. veka. — Spisal P. Bohinjec. (Dalje.) »Za škofa ne bo, saj je škof v Pragi njegov stric Jaromir. Patrijarha pa mi poznamo samo enega, in to jc oglejski. Sig-hart oglejski pa zopet ni še tako star, da bi mislil na naslednika,« modruje Žiznec. »Eh, se ne ve, kaj pride? Cesar stori vse, kar hoče? Sighart je izobčen iz svete cerkve, morda ga papež prežene?« ugiba Rep, »Tako mlad ne bo patrijarh in še češke krvi je. Še nikoli nisem slišal, da bi kak Sloven zasedel oglejsko stolico, pač Pa Nemec ali Italijan. Ali ni tako, Stolar?« skonča Žiznec in upre oči v kmeta. , »Imaš prav, Žiznec! Te vrste hruške vise previsoko, da bi jih mi trgali. Pojte, hlapci, danes je dan za to!« povdari "tolar. »Sebadin, kaj pa sc ti tako klaverno držiš? Aha, Roža ti je zagodla eno, da jo "O pomnila. Kaj se ženske vtikajo v vsako stvar!« obrne Žiznec pogovor. »S tem poganskim možakarjem se ni šaliti. Kdo bi si mislil,« izpregovori Sebadin, potegnivši globoko iz vrča, »da si pustiti sklicanje parlamenta, dokler se ne uresničijo nemške velikonočne zahteve. Clam-Martinic, tako mislijo, je vsled tega v veliki dilemi: Ako skličem državni zbor, nastanejo morda že v prvi seji od nemške strani take težave, da jih ne morem premagati; ako ga ne skličem, poteče legisla-tivna veljavnost sedanjih mandatov in potem stojim pred dejstvom, da ni mogoče cesarju priseči na ustavo. Obe od nemških strank zamišljeni eventualiteti morata — po njih mnenju — dovesti ali do ministrske krize ali do uresničenja njihovih zahtev. Tudi ako potečejo mandati, bi njim to ne bilo neljubo, kajti v tem slučaju upajo lažje priti do svojega cilja, nego s parlamentom, v katerem nimajo večine. Odpor nemških strank proti parlamentu je torej resno in premišljeno zasnovan. Obenem proti parlamentu je namenjen udarec tudi proti šefu sedanjega kabineta, grofu Clam-Martinicu. Kako bo pariral grof Clam-Martinic njemu namenjeni udarec, to je njegova stvar. Splošna zadeva pa je, da se omogoči parlament. Sedaj je jasno, da niso ne v ministrstvu niti v visokih vojaških krogih, kakor se je prej rado skrivnostno namigavalo, nasprotniki parlamenta, ampak drugod. Nemške stranke bodo težko iz proste volje opustile svoj odpor proti sklicanju državnega zbora, posebno odkar morajo računati z vso gotovostjo, da se pred koncem vojske Galicija ne bo odcepila in da tudi druge njih zahteve niso tako blizu uresničenja, kakor je mogoče javnost mislila, Za io je treba, da začnejo, gotovo tudi med nemškimi masami ljudstva, simpatičen boj za parlament nenemške držav-nozborske stranke. Ta boj bo tem lažji, ker je v visokih krogih izrecna želja, da začne parlament zopet delovati. Časi, ko se ni veliko dalo na neprestan kontakt z ljudstvom, so minuli, nasprotno, sedaj so razmere take, da se polaga nezimerna važnost na to, v vednem stiku z vsemi avstrijskimi narodi ustvariti veliko, solidarno in zadovoljno Avstrijo. Čudne reči se sedaj pletejo v skrivnih konventikeljih proti parlamentu, toda upanje je, da ne bodo uspele. Tudi na to ne sme pozabiti javnost, da so za po novem letu nameravani skupni sestanki avstrijskih in nemških politikov naenkrat izostali. Drugi krogi stopajo v ospredje, ki bodo v sporazumu z merodajnimi avstrijskimi krogi tolmačili pred svetom v resnici avstrijske želje. Toda to še ni danes za javnost, vendar tudi tozadevni preobrat je zelo po-paril ncmškonacionalne kroge, ki so nekaj časa nastopali, kakor da bi preko vlade in preko drugih narodov edino le oni imeli pravico določevati, kaj je Avstriji' treba. Prava avstrijska misel, ozirajoča se na vse narode širne Avstrije, si je začela prido- bo ribič upal stopiti pred. kneza s svojo grešno dušo?« »Kje boš pa ti jutri sedel in zmerjal hlapce, ker bo Roža klado čuvala?« norčuje se Rep. »Eh, ne skrbi zame, rezijanska duša! Morda bi ti rad sedel na kladi poleg Rože, pa ne bo šio. Jaz bom naredil Sebadinu jutri praznik, da se bo z Rožo nagovoril enkrat do sita,« odvrne Žiznec. »Ti si mož, Žiznec! Stolar, !c prinesi še eno bučo vina! Bom jaz plačal,« zine Sebadin. >Ivir, ali veš, kakšno divjačino ie jedla danes gospoda pri obedu?« povpraša Žiznec grajskega lovca. »O vem, vem,, medvedove tace, odgovori Ivir. -Pa pegamove možgane,« se šali Siolar. »Ali ne veš, Žiznec, katera jed je najimenitnejša pri gospodi?« se vtakne vmes hlapec Zderad. »Jaz pa vem, ker sem že časih posodo pomival v kuhinji na Brezah, kadar je žensk manjkalo.« »No, če veš, pa povej! Kaj nas boš izkušal, saj nisi hudobec,« zine Sebadin. »Purman, pečen purman, ljudje božji! Sam cesar ga je kosal in delil gospodi, < sc odreče Zderad in si oblizne prste. »Tako sladek pa vendar ni, kakor je konjsko meso. Stolar, prinesi nam še konjske pečenke!« napoveduje Rep. »Meni je ta koroška kislica že ves želodec izpraznila.« »Kaj boš zabavljal,': ga zavrne oproda z brazgotino na licu. Zahvali Boga, da je domače vino! Zahvali pa tudi današnji dan, da se ie šarcu seliškega grofa noga zlomila in da imamo tudi mi danes okusno pečenko.« »Hej, hej, Istrijan tam doli tlači meh na vse pretege. Pokličimo ga,« pravi Rep, »in mu dajmo kaj zaslužka,« Tam doli pod lipo sc jc gnetla kopica deklet. Vrtele so se in smejale, Vrtnik iz Mosburga pa jc točil sladko medico. Ne daleč od lipe jc bila nasajena na lesenem kolu lesena kad. Šest mladeničev jc jez-darilo na konjih mimo kadi in so udarjali s palicami na kad. Naposled udari zadnji jezdec po kadi in ta se je razletela in sesula na tla. Mladeniči poskočijo na tla, pristopi pa dekla Vranica, vsk v pisanih trakovih in mrežastih zapestnicah, ter poda Iviru, ki je razbil kad, iz poljskih rož spleten venec. Ivir popelje Vranico na prvi ples pod lipo. Plesalci se vstopijo v kolo, plesalka tudi, Istrijan pritisne meh in vsi sc začno vrteti okrog lipe, pojoč: »Bog nam daj en dober čas, ta prvi raj začeti, Se kaj da smo začeli, i« nehat' ne 'mo smeli...< Druga vrsta pa odgovarja: ■Kdor je z Bogom, Bog je z njim, sam Jezus je, Marijin sin.« Pod drugo lipo se vrti Štajerc s Sta-jerko, Vsake vrste figure proizvajata z rokami in z obrazom. Kličeta se z očmi, ploskata z rokami, si namigavata, si zvijata roke nad glavama, vrtita drug drugega s prsti, poklekata in vstajata, dokler se ne sprimeta in urno zasučeta. Deček s piščalko je dajal takt in zamišljen proizvajal najkrasnejše napeve. Tam od Gospe svete se je culo petje romarjev, ki so korakali z brega navzdol: Kaj b' jaz kristjan vesel ne bil, k' sem dan's pri sveti maši bil, ' tam sem videl Jezusa, in njegovo Mater žalostno.« Na bregu pa je stal Dobrovit in poslušal. Solzo mu je privabila na lice romarska pesem in misli so mu uhajale na strmo pečino za Deli. Dražna mu je kalila veselje slovesnega dne in jc premišljal, kako bi zopet gledal v obraz svoje rejenkc. Kar mu nekdo potrka na ramo! Dobrovit se ozre in zagleda svojega prihodnjega gospodarja, ki je prišel iz proštije. (Dalje.) Stran 2. StOVENEČ, dne 19. februarja i917. Si. 40. vsled Česar so se spisi po dovršeni preiskavi odstopili okrožnemu sodišču v Sme-derevu v nadaljnje postopanje. Pred okrožnim sodiščem so bili obsojeni: Celakovič in Vukovič, ki sta ponovno prišla v Srbijo z zločinskim namenom in se klatila po vaseh, dokler ju niso ujeli, sta bila vsled zločina veleizdaje obsojena na smrt. Peter Karagjorgjevič, Jurij Jovanovič in Života Lukič so obsojeni na dvajsetletno težko ječo v težkih okovih. Atanazija Ilič in Ignjat Lukič vsled zločina veleizdaje na pet let zapora in po prestani kazni še na šest let polfcijskega nadzora. Med tem, ko to notranji minister sporoča prefekturi, se zapoveduje vsem ministerstvu predloženim oblastem, da naj na te pobegle obsojence najstrožje pazijo. To se naznani tudi policijskemu komisarijatu Vračar z naročilom, da mora komisarijat v svojem območju na te pobegle obsojence trajno paziti, in če se kaj dožene, takoj sporočiti prefekturi. Št. 17.299. Belgrad, 12. sept. 1879. Pre-fektura mesta Belgrad: Z, M. Blažnavac, 1. r,; perovodja Vlado Madjarevič 1. r. Do izvršitve te kazni pa vendar ni frišlo; ko je prišel sodnijsko zasledovani eter Karagjorgjevič v Belgrad, je nastal iz njega kralj Peter in zanimivo bi bilo izvedeti, kakšna usoda je zadela z ene strani belgrajskega policijskega prefekta, z druge strani pa bivše pomagače Petra Kara-gjorgjeviča. Poojsireoa podmorska vojsko. V prvi polovici februarja potopljenih 112 ladij z 250.705 tonami. Berlin, 17. febr, Admiralni štab razglaša: V prvi polovici februarja so potopili naši podmorski čolni 112 sovražnih ladij z 205.705 tonami. Berlin, 17. febr. Število 112 potoplje-nih ladij, ki jih navaja admiralni štab nemške mornarice, da so bile potopljene v prvi polovici februarja, ne obsega števila nekaterih parnikov, o katerih potopu še niso znani natančni podatki. Številna sovražna poročila o potopih še tudi niso v tem seznamu obsežena. V januarju potopljenih 171 ladij s 399.435 tonami. Rotterdam, 17, febr. »Maasboote« poroča: Meseca januarja je bilo potopljenih 171 ladij v obsegu 399.435 ton. Dozdaj potopljenih v celoti 4,500.000 ton. Kodanj, 17. febr. »Politiken« poroča: če bodo podmorski čolni svoje strašno delo nadaljevali tako hitro ko sto ga pričeli; tukajšnji krogi sodijo, da bo do konca lebraarja potopljenih vsaj 500.000 ton. Do konca januarja je bilo uničenih 4, 500,000 ton: ena desetina prostora, ki ga obsegajo ladje na celem sveta. < H« Severnem morju plovba ustavljena. Berlin, 17. febr. (K, u.) Dne 15. februarja« se je objavilo, da je potopil neki podmorski čoln ladje, ki obsegajo 35.000 ton. Poiadka tega čolna je privedla 18 ujetnikov, med njimi 4 kapitane. Naknadno se je šie poročalo, da so potopili tri parnike z 9500 tonami in šest ribiških ladij v obsegu 900 ton. Opozarjati se mora tudi na poročila več podmorskih čolnov, ki so se vrnili s Severnega morja, da niso zadeli na Severnem morja na nikak promet trgovskih ladij. Poostrena podmorska vojska koristi nevtralcem, Rotterdam, 17. febr. Tukajšni politični krogi sodijo, da poostrena podmorska vojska nevtralcem pravzaprav koristi, ker mora biti obema vojnima strankama na tem, da se hitrejše vojska odloči. Nevtralne države morajo v svojo lastno korist premišljeno postopati, da se doseže kmalu mir. Wi!son seveda zasleduje svoje koristi v drugi smeri. Sredstev proti podmorskim čolnom ni. Kodanj, 17, febr, »Ekstrabladet« se peča z zadnjo izjavo lorda Lyttonsa v zbornici lordov, ki je rekel, da bo Anglija v šestih tednih, natančno 29. marca, nadvla-dala nemško podmorsko vojsko. List izvaja med drugim: »Nič se še ne ve, kakšnih 6redstev se nameravajo Angleži poslužiti, da bodo končali grozoto podmorske vojske. Bati se je pa, da če bi Angleži v boju proti podmorskim čolnom prihajali tudi s presenečenji, bodo Nemci pripravili nova presenečenja. Simpatiziraj s komurkoli hočeš, a slep ne moreš ostati nasproti dejstvu, da so na vseh poljih pokazali Nemci odločilno iniciativo in da so v velikem druge velesile posnemale vlogo Nemcev. Skoraj ni mogoče misliti, da bodo države sporazuma v stanu trajno nadaljevati vojsko, če bodo Nemci teden za tednom, mesec za mesecom nadaljevali uničenja, ki značijo te dni. Frvi ameriški parn'k odpeljal v zaprto morje. Milan, 17. febr. (K. u.) (K. u.) »Secolo« poroča iz Londona: Ameriški prek-morski parnik »Philadelphia« se je odpeljal zvečer iz Liverpoola v New York. Na njem sc vozijo Američan' in zastopniki ameriškega časopisia. 318.899 ton nizozemskih ladij počiva. Rotterdam. Doma počiva 35 parnikov, v angleških pristaniščih 35 parnikov in 9 jadrnic, v Bergenu 2, v Gibraltaru i, izven Evrope 10 parnikov, ki obsegajo v celoti 318.899 ton. Redne zveze med Francijo in Anglijo ni več, Berlin, 17. febr. Vojni poročevalec »Vossischer Ztg.« na zahodu poroča: Poveljnik nekega brodovja nemških podmorskih čolnov je izjavil, da redne zveze med Francijo in Anglijo ni več. Tudi Francija blokirana. Bern, 16. febr, (K, u.) »Le Journal« piše: V Franciji manjka premoga, sladkorja, špirita, petroleja, mleka, surovega masla in jajc. Nemci so sicer blokirani, a Francija tudi. Podmorski čolni in dread-naughti, ki blokirajo Francijo, so brezskrb-nost, nered, zanikrnost in nesposobnost. V Franciji se organizira lakota, ko so Francozi pričakovali, da bodo v Londonu organizirali prehrano. Posledice zapore v Franciji. Bern, 18. febr, (K. u.) »Temps«: piše: Ne moremo podcenjevati okolnosti, ker je prišlo, kakor poroča »Agence Havas«, 16 odstotkov manj ladij v prvem tednu februarja na Francosko, kolikor jih je prišlo v istem času mesca januarja. Uradne številke ne upravičujejo lahkomišljenostj francoskih upravnih oblasti. Promet med Barcc'ono in Filipinami. Pariz, 17. febr. »Temps« poroča iz Madrida: Zastopniki filipinske trgovine so sklenili, da bodo pričeli zopet voziti '^ed Barcelono in Filipinami, Sporazum namerava zapleniti nevi e ladje. Pariški listi poročajo, da sporazum še ni izpustil v njegovih pristaniščih nahaja-jočih se ladij. »Echo de Pariš« napoveduje, da se namerava sporazum polastiti vseh nevtralnih ladij, ki se nahajajo v njegovih pristaniščih. Morsko zaporo nevarno operacijam na Francoskem in v llaiiji. Amsterdam, 17, febr. Iz Londona: An gleži sodijo, da postaja morska zapora nevarna operacijam v Italiji in v Franciji, Italija potrebuje za večja podjetja veliko streliva iz Anglije in iz Amerike, Odkar je morje zaprto, ni prišlo strelivo po navadni poti v Italijo, Iz Francije se je sicer pripe-lialo nekaj vlakov streliva, a le malo; »Vancija je v lastno korist že tudi ustavila nadaljne pošiljatve. Amerika-NemCilo. in upajo, da se bodo morebiti vojski izognili. Wilson je izjavil, da ne prevzame odgovornosti za vožnje parnikov, Amerika ni izstavila nobenih potnih listov. Tako Nemčija kakor tudi Amerika ne želita vojske, Angleško časopisje hujska Ameriko, naj nastopi, in objavlja napačna poročila, če ohranijo na obeh straneh hladno kri, se je še mogoče vojski izogniti. Rotterdam, 18. febr. Po poročilih iz New Yorka se bodo Združene države odločile koncem tega meseca. Predsednik Wilson bo počakal, ko bo prišel veleposlanik Gerard, ki ga 27, t, m, pričakujejo v New York. Wilson bo nato v kongresu zahteval novih smeri. Razsodišče med Nemčijo in Združenimi državami. Amsterdam, 17. febr, »Daily News« poročajo iz Washingtona: Član kongresa Man je vložil zakonski načrt, po katerem naj bi o vseh sporih med Ameriko in Nemčijo odločevalo razsodišče. Ameriška vojna mornarica naj bi ne nastopala za koristi kapitalistov. Lugano, 17. febr. Iz Washingtona: V ministrskem svetu, ki se je pečal z oborožitvijo trgovskih ladij, je izjavil vojni in mornariški minister, da ne more vojna mornarica nastopati za koristi kapitalistov. Wilson bo zahteval mornarico. Lugano, 17, febr. »Daily Cronicle« poroča: Predsednik Wilson bo te dni naprosil senat, da sme uporabljati vojno mornarico, V ameriškem senatu je veliko senatorjev, kakor poroča »Mor-ningpost« iz Washingtona, proti vojski z Nemčijo. Le če bi bilo na visokem morju veliko Američanov usmrtenih, bodo to opozicijo mogli pridobiti za vojsko proti Nemčiji. S silo proti vojski. Curih, 17. febr. Washingtonska državna policija je obveščena, da so se ustanovile velike organizacije, ki bodo, če bo to potrebno, poizkušale s silo zabraniti vojsko med Nemčijo in Združenimi državami, Curih, 17. febr. »Temps« poroča iz Washingtona: V Ameriki se množe napadi z bombami in zarote. V Westpoint so našli bombo v vojaškem zavodu. Pri nekem šoferju, ki se je skrival v pristaniških skladiščih, so našli razstrelivo. V Colora-dtt so na burnih shodih zahtevali mir, Američani v osrednjih državah. Pariz, 17. febr. »Matin« poroča iz New Yorka: Wilsona usoda 3000 v Nemčiji, Avstriji in v Turčiji bivajočih Američanov zelo vznemirja. Španskemu veleposlaniku v Berlinu je naročil, naj jim da za njih po-vratek domov vsako vsoto na razpolago. Odhod veleposlanika grofa Bernsdorffa iz Amerike. New York, 18. febr. (K. u.) Wolff poroča: Parnik »Frederik VIII.« je zapustil z grofom Bernsdorffom popoldne Hoboken. Moštvo tu nahajojočih se nemških parnikov je pozdravljalo parnik. Med celo potjo iz Washingtona so nastopali nasproti veleposlaniku z največjo vljudnostjo in obzirnostjo. V njegovo varnost so ukrenile ameriške oblasti na suhem in na morju najstrožje varnostne odredbe; nikjer se ni niti najmanjša neprijaznost opazila. V razgovoru z zastopniki časopisja v Washing-tonu je grof Berasdorff izjavil med drugim: Upam, da se bomo izognili vojski in da se bodo stari prijateljski odnošaji med Združenimi državami in Nemčijo kmalu zopet obnovili. Kratko prej, ko se je bil parnik odpeljal, se je grof Bernsdorff zahvalil carinskemu prejemniku v New Yorku na vljudnosti izkazani veleposlaniku. Povratek nemškega ameriškega veleposlanika. Rotterdam, 17. febr. -Manchester Guardian« poroča: Ameriška vlada namerava poslati vojno ladjo v Barcelono po ameriškega veleposlanika Gerarda in po druge odlične Američane. Težka obdolžitev proti veleposlaniku Gerardu. Berlin, 18. febr. V »Deutsche Tages-zeitung« objavlja grof Reventtow uvodnik, ki je povzročil velikansko pozornost. Dol-ži osobje ameriškega veleposlaništva v Berlinu, da je imelo tudi po vojski in je še celo najelo nove uradnike Angleže in da je tvorilo središče Nemcem sovražne špionaže. Več znakov kaže, da so nenadzorovano brzojavljenje ameriškega veleposlaništva v Ameriko izrabljali tudi za to, da so pošiljali nenadzorovane brzojavke tudi v London in v Pariz, Podjetje sira Rogerja Casementa na irski obali so v Longonu še pravočasno izvedeli in sicer preko Washingtona. Ameriški veleposlanik v Berlinu mr. Gerard in njegovo osobje je iz glavnega mesta Nemčije plemenitega Irca izročilo vešalom. Položaj nekoliko izboljšan. Berlin, 17. febr. Tukajšnji nemški listi sodiio. da ie noložai nekoliko boliši Avsir ja — Združene države. Rotterdam, 17. febr. Reuter javlja iz j Washingtona: V zunanjem ministrstvu so izjavili, da ameriškemu poslaniku na Dunaju še ni naročeno, naj odpotuje. Demonstracije proii Ameriki na japonskem. Berlin, 15. februarja. »8 Uhr Blatt« javlja: Tokijski listi poročajo, da so bile velike demonstracije v Tokiu, Yokohami in v drugih japonskih mestih, ko se je izvedel sklep kongresa o naseljevanju v Ameriki. Demonstrirali so pred ameriškim diplomatskim zastopstvom, V Tokiu pričakujejo odločnega nastopa japonske vlade v Washingtonu. Mornariška siavka na Danskem. Kodanj, 18. febr, (K. u.) Ministrski predsednik, brambni minister kakor tudi zunanji in notranji minister so se predvčerajšnjim z raznimi voditelji strank posvetovali o sedanjem trgovinsko političnem položaju na Danskem. Položaj je izredno resen, Danski so nastale velike težkoče, ki jih bo mogoče odpraviti le potom pogajanj z obema skupinama velesil. Ni misliti, da bodo danski izvozni parniki odrinili v do-glednem času na Angleško. V takih okol-nostih ni važno, ker se lastniki ladij s stav-kujočimi mornarji še niso pogodili in ker se mornarji še vedno nočejo vdinjati. Vsled stavke dozdaj ni mogel odpeljati dansko-ameriški parnik »United States« v New-York, Radi morske zapore zadržujejo veliko s premogom naloženih parnikov namenjenih na Dansko v angleških pristaniščih. Po nekem drugem poročilu je voljna Anglija te parnike le odpustiti, če se obvežejo, da se bodo vrnili z živih na Angleško, Danska plovba počiva. Kodanj, 18. febr. (K. u.) Danski parnik »United States« je moral odgoditi svoj odhod, ker ni mogel udinjati kurjačev in mornarjev, Tudi trije parniki, ki so nameravali pe ljati živila na Angleško. So morali za to odDovedati svoi odhod. Danska — Avstriji. Kodanj, 17. febr. (K. u.) Ritzauov urad javlja: Pri slavnostni pojedini zvečer pri kralju Karlu in kraljici je napil kralj Veličanstvom cesarju in kralju Karlu in cesarici Citi kakor tudi narodom avstrijske monarhije. Veleposlanik grof Mensdorff-Pouilly-Dietrichstein se je v svoji napltni-ci zahvalil in je dvignil svoj kozarec kralju, kraljici vdovi in celi kraljevski rodbini na zdravje. Kralj je podelil veleposlaniku grofu Mensdorffu-Pouillyju velik kriS l>a-nebroškega reda z diamanti in je imenoval legacijskega svetnika grofa Csekonicsa ko-manderjem II. vrste Dahebt-oškega reda. vojsko z Rosi io RnoL AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 17. februarja. Uradno se poroča: Sovražnik napada od danes zjutraj naše postojanke severozahodno Herestra-va; boji so v teku. Pri Stanislavom, južno Zborova in južno Brzezanov so naš« straže odbile močne ruske poizvedovalne oddelke. Dunaj, 18. februarja. Uradno se po-roča: Boji severno doline Oitez, o katerih se je poročalo včeraj, so popoldne ponehali. Sovražnik je bil povsod odbit. Se-verno od Karpat na več mestih močno delovanje poizvedoval cev. Namestnik načelnika generalnega štaba' pl, Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 17, februarja. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala prinoa Leopolda Bavarskega. Pri IUuxtu, jugozahodno Lacka, pri Zborovu, južno Brzezanov in jugozahodne Stanislavova so se izjalovila raska podjetja. Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa. Na višinah severno doline Oitoz so se bili od ranega jutra dalje boji. Pri Mackensenovl vojni skupini in na makedoaski bojni črti se položaj ob malih bojih ni izpremenil. Berlin, 18. februarja. VeUki glavni stan: Bojna črta kraljeviča Ruprets Bavarskega. Ob Lawkesi jugozahodno Dvinskega so vpadle naskakovalne čete v ruske črte in privedle 50 ujetnikov. Bojna črta generalnega pob polkovnikanadvojvodeJožefa, V gorah severno doline Oitoz je Rus ustavil napad, medtem ko so bili odbiti i našim obrambnim ognjem prvi sovražni naskoki. Bojna skupina maršala pl. Mackensena. Nič novega, Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Rusko uradno poročilo. 15. februarja. Zahodno bojišče, Po več kot dveurni pripravi s topovi je napadel sovražnik naše oddelke pri vasi Ka-barovce (25 vrst jugovzhodno Zolohova). Tam se je razvil ljut boj, V Karpatih mestoma sneži. Rumunsko bojišče. Neizpre-menjeno. Zračna vojska. Francoski letalec Revoltisse je sestrelil v zračnem boju nemško letalo, ki je padlo nad našimi postojankami jugozahodno Byrlatta. Nemški letalci so mrtvi. 14. februarja. Zapadna fronta, Po srditi topovski pripravi, ki je bila spremljana deloma od kemičnih granat, so napadli Nemci približno z enim bataljonom naše postojanke južno Drisvjatskega jezera in prodrli v naše jarke; s protinapadom in z našim ognjem so bili pregnani, nakar je bil položaj zopet vzpostavljen, V ozemlju južno Višnjevskega jezera so spustili Nemci strupene pline; poročilo o izgubah še ni došlo. Rumunska fronta. Dne 12. t. m. so Nemci po močni topovski pripravi z velikimi silami napadli našo postojanko na obeh straneh ceste Jakobeny—Kimpolung in se polastili po več napadih neke višine 4 vrste vzhodno Jakobenov. V noči na 13. t. m. so izvršile naše čete protinapad, pregnale Nemce po srditih bojih, ki so trajali celo noč, z višine in vpostavile položaj; ujele so 7 oficirjev in 156 nemških vojakov. V teh bojih je bil ubit hrabri polkovnik Kosinenko. Dne 13. t. m. je pričel so-vražnik po močni topovski pripravi ^vno-vič s premočjo z ofenzivo ob cesti JaK°j beny—Kimpolung. Po celi dan trajajočem boju se je polastil sovražnik dveh višin vrste vzhodno Jakobenov, naše čete so umaknile eno vrsto in zasedle višine ■? yr vzhodno Jakobenov. kjer so se ttkoi Ruski podkopi pri Zborovu. Berlin, 17. februarja. (Kor. ur.) Wolf-fov urad poroča: Iz izpovedi ujetnikov se je zvedelo, da delajo Rusi pri Zborovu podkope proti našim postojankam. Tem podkopom je bil napravljen konec z nepričakovanim protisunkom od naše strani. Treba je bilo naskočiti sovražno postojanko, poiskati vhode v podkope in te razstreliti. Dne 14. februarja ob pol 4. uri popoldne so po poldrugourni artiljerijski pripravi naskočile naše čete sovražno postojanko v širini kakih 600 metrov in vdrle v drugo rusko črto. Vsa posadka prve črte je bila ujeta. Za pehoto so šli iskalci min in našli pet podkopov. Eden teh je bil že 100 metrov dolg. Segal je že do pod naše jarke in je bilo že vse pripravljeno za raz-strelbo. Druge štiri podkope, ki so bili šele 25 metrov dolgi, so lahko takoj razstrelili. Za 100 metrov dolgi podkop je pa bilo treba pionirskega dela petih ur, torej zelo dolgo časa, med katerim so se naše napadalne čete, ki so ležale v drugi ruski črti, morale braniti pred vednimi, z znatno premočjo izvedenimi ruskimi napadi. Šele zvečer so mogle počasi, po načrtu in neovirane od sovražnika iti nazaj. 5 častnikov in 295 mož in dva metalca min so privedle kot plen. Velike priprave v Rusiji. Stockholm, 18. feb. Zasebne informacije iz Petrograda soglašajo v tem, da so se zadnje dni vršili pri carju važni posveti, katerih so se poleg ministrov in vojaških osebnosti udeležili tudi metropolit Pitirim, Stiirmer in »naslednik« Rasoutina, črnogorski duhovnik Mardary. Sklenilo se je, da mora Rusija zopet prevzeti vojaško vodstvo entente, vsled česar bodo ruske čete, katerih nova grupacija je končana, dobile povelje za ofenzivo. Napad na ruskega mornariškega ministra, Kodanj, 18. feb. Iz Petrograda se poroča: Dva neznana moža sta poskušala umoriti mornariškega ministra Gregorovi-ča. Minister je rešil svoje življenje le s hladnokrvnim nastopom. Oba napadalca sta ušla. Posebno poslanstvo Stiirmerja. Kodanj, 18. feb. Londonska poročila pravijo, da bo Stiirmer, ki je vsak dan večkrat pri carju v avdijenci, v kratkem dobil posebno poslanstvo in najprej obiskal glavna mesta skandinavskih držav. Stiirmer je izbran, da bo prideljen carju kot izvršilni » organ z neomejenimLpooblastilL Pred novimi izpremembami v ruski vladi. Stockholm, 18. feb. Petrograjska poročila trdijo, da je pričakovati novih iznre-memb v ruskem kabinetu, ki so v stiku z vrsto od vlade sklenjenih preosnov, Proto-popov odstop bo le prehoden. Prav kmalu bo zopet prišel na svoje mesto. Kokovcev bo najbrž postal finančni minister, ker je Bark vsled finančnega poloma Rusije ne-vzdržljiv. * * ★ Velika zarota na Finskem, Goeteborg, 18. febr. (K. u.) Trgo^ ' i »A. G, Sjoefartstindeny« poroča iz Hapa-rande: Na Finskem so odkrili veliko politično zaroto. V zadevo je že nad 100 oseb capletenih. Eksplozija v Arhangslsku. Kodanj, 18. febr. (K. u.) »National Ti-dende« poroča iz Bergena: Neki iz Petrograda došli potnik, ki je bil ob eksploziji v Arhangelsku, pripoveduje, da je bila nesreča veliko večja, kot se je brzojavlja'o. Eksplozija je bila'VVojnem pristanišču, ko so s parniki izkladŠli' strelivo. Bila je tako silna, da je bilo rta 1 km daleč vse, kar je živelo, ubito ali ranjeno. Škodo so cenili na 50 milijonov rubljev. Avstrijski vojaški ataše v Sofiji umrl. Sofija, 18. febr. (K. u.) Danes zjutraj ie umrl tukajšnji avstrijski vojaški ataše, polkovnik generalnega štaba Ivan Novak. Boji v Mocedofiiji. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 18. februarja. Veliki glavni stan: Severno Dojranskega jezera je naš topovski ogenj pregnal angleško stotnijo, ki je napredovala proti našim stražam. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 17. febr. Uradno: V ovinku Črne slab in živahen ogenj s lopovi. Na ostali bojni črti so topovi le včasih zagromeli. Na levem bregu reke Vardar in na nižini ob Seresu boji paitrulj. Pri Bitolju, ob Vardarju in ob spodnji Stru-m> so letali letalci. Na egejski bojni črti je obstreljevala sovražna bojna lad a iz zaliva Kavaln brez uspeha Čerpandi in Čes-Iik, ki leži vzhodno Kavale. Naše topništvo je vzhodno Tulce obstreljevalo sovražni monitor, ki je bi Iotvoril iz Sulin-tkega prekopa ogenj na krai Prislava. Srbski maršal. Rotterdam, 18. feb. Iz Londona se poroča, da je poveljnik srbske solunske armade general Vasič imenovan za maršala Srbije. Nov u:i;mai sporazuma Grški. Lugano, 18. febr. (K. u.) Italijanski listi poročajo iz Aten: Francoski poslanik je 15. februarja v razgovoru z ministrskim predsednikom Lambrosom zelo resnS opozarjal na obžalovanja vredne posledice, ki jih lahko povzroče neprestani napadi gotovih grških listov proti Franciji in na okolnost, da namerava sporazum staviti nov ultimat, ki bo zahteval, naj Grška v petih dneh izroči vse orožje. TurCila v vojski. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 17, febr. Uradno: Kavkaško bojišče. Sovražnik je z močnimi poizvedovalnimi oddelki napadal tri različne točke našega odseka na levem krilu. Naš ogenj je en napad odbil, pri drugem napadu se je posrečilo sovražniku, da je prvotno vdrl v neko postojanko naših straž, a ga je naš takojšni protinapad vrgel. Tako smo zopet osvojili svojo glavno postojanko. Pri tretjem napadu smo izvabili sovražnika v past in smo veliko Rusov ujeli; veliko Rusov smo ubili. Na drugih bojnih črtah nobenega važnega dogodka. Avstrijski državni zbor povabljen v Carigrad. Carigrad, 17. febr. (K. u.) Predsednik otomanske zbornice Hadži Adi bej je predsednika avstrijske gosposke in poslaniške zbornice brzojavno obvestil o sklepu stranke za enoto in napredek, da vabi voditelje strank in poslance, ki naj jih imenujeta obe zbornici v Carigrad. Vojske z Mijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunej, 18. februarja. Uradno se poroča: Neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Skrbi Italijanov. Lu ;>ano, 14. februarja. »Popolo d' Ita-lia« najnovejši dogodki na Krasu zelo vznemirjajo. Na uvodnem mestu se peča z njimi. Izvaja med drugim: Dobro je, ker se je vzela Gorica, a še boljše bi bilo, če bi nc tratili časa in čakali, dokler zopet sovražnik ne pribori iniciative. Neprestano se mora napadati in se ne zadovoljevati s posameznimi uspehi. Zdaj se kaže, kako je pisal prav, ko je svaril, naj se ne slavi čez mero uspeh pri Gorici, ker so tam obtičali. Gotovo je, da sta najboljša zaveznika Avstrijcev na italijanski bojni črti: mraz in dež, dobra razloga italijanskemu vrhovnemu poveljstvu za odmor med bojem, a zdaj je skrajen čas, da se lice dogodkom pri Gorici izpremeni. Če govori Cadornovo uradno poročilo o napadih pri Gorici, je sicer to le nevažna epizoda z vojaškega stališča, a dokazuje pa le, da se je sovražnik utrdil v svojih postojankah in bi si po pripravah s svojim topništvom zopet lahko dovolil razkošje napadov. Značilno je, ker tvorijo težave ozemlja oviro le Italijanom, medtem ko, kakor se domneva, ravno te pospešujejo nastope sovražnika. — List vpraša, zakaj se z italijanske strani ne poizkuša presenečenje in zakaj so pripustili sovražniku čas, da je pričel z napadom. V minulem letu že je sovražnik pakazal, da mu gre za to, da pridobi čas in da prehiti nastope sporazuma. Tembolj se mora danes pritiskati na to, da ne bo zopet presenetil. Kaže se, da sovražnik, če je tudi oslabljen, še vedno lahko poizkuša svojo taktiko podobno udarcem s kladivom, kar zadostuje, da ne učinkujejo nastopi sporazuma in kar zmago oddaljuje. Zato je umestna pozornost in se mora predvsem takoj nastopiti. Italija enaka obleganemu mestu. Lugano, 18. februarja. Rimski »Messa-gero« piše, da je brez koristi še naprej varati sebe. Italija je enaka obleganemu mestu; ne sme računati na dovoze iz inozemstva. Vprašanje pametne razdelitve tega, kar imamo, je postalo nujno. Italijanske uradne neresnice. Dunaj, 17. febr. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Italijansko uradno poročilo je 12. t. m. poročalo: »Topovski boji v visokih dolinah But in Bela. Zadeli smo kolodvor Trbiž.« 14. t, m, pa: »Naš ogenj je zopet zadel kolodvor Trbiž.» Obe po* ročili sta popolnoma neresnični: Pribije-mo, da ob zadnjih obstreljevanjih sovražno topništvo sploh ni ničesar zadelo ne v Trbižu in ne na tamošniem kolodvoru. Letnik 1898 pozvan pod orožje. Rim, 17. febr. (K. u.) Uradni list poroča: Vse tri kategorije rojstnega letnika 1898. so pozvane 26. februarja v službo. Novi poveljnik italijanske vojne mornarice. Lugano, 17. febr. (K. u.) Podadmiral Thaon di Revel je prevzel včeraj vrhovno poveljstvo italijanskih morskih sil. Častnikom in mornarjem je izdal dnevno povelje, s katerim jih opozarja, naj v dosego italijanskih smotrov na morju ne bodo le drzni, marveč naj tudi ubogajo in se zatajujejo. Novi italijanski mornariški poveljnik je piemontski plemič. Rojen je bil 1. 1856 Odlikoval se je 1911—12 pri napadu na Dardanele in na Beirut. V mornarici je njegov ugled velik. Civilna služba v Italiji. Lugano, 18. februarja. Rimski župan je pozval vse vojaščine proste osebe do 45. leta, da se prostovoljno zglase za dela v korist domovine. Pred otvoritvijo italijanske zbornice. Lugano, 18. februarja. Socialisti so za predstoječe zasedanje italijanske zbornice pri predsedstvu vnovič vložili mirovni predlog. Kolin, 18. februarja, Turinska »Stam-pa« prinaša poročilo, najbrže od kakega zaupnega prijatelja Giolittija: Po tem smatrajo sedanji položaj za preresen, da bi se spuščali v politična prerekanja. Vsekako pa bo zbornica vladne odredbe natančno prerešetala, pri čemur bo v ospredju preskrba premoga, žita in kovin in pa angleški dovoz. Poletni čas v Italiji. Turin, 17. feb. (K. u.) »Stampa« poroča, da bodo v Ita'iji uvedli poletni čas od 25. marca do 1- oktobra. Boji Ba zioi. NEMŠKO URADNO POROČIT O. Berlin, 18. februarja. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča Rupreta. Po živahnem obstreljevanju so poizkušali močni angleški poizvedovalni oddelki severno Armentieresa in jugozahodno Lillea in severno prekopa La Bas-sče in pri Ransartu udreti v naše jarke. Odbili smo jih deloma v pobližnih bojih, v, katerih smo ujeli več mož, deloma z ognjem. Ko se je bil izjalovil napad 16. februarja zvečer južno Miraumonta, je sovražnik ponoči pomnožil streljanje s topovi in je zjutraj na obeh bregovih Ancre iznova napadel. V boju podnevi, ki se je bil z menjajočo se srečo, smo ujeli 130 mož, zaplenili 5 strojnih pušk in prepustili nato sovražniku našo prednjo udrtin-sko postojanko. Južno Pysa smo odbili besen angleški napad. Vse postojanke smo držali. Ob Oise pri Dreslincourtu smo med sunkom ujeli 14 mož. Bojna črta nemškega cesar-j e v i č a. V Champagne so se nahajale naše nove postojanke južno Riponta na zahodnem bregu Moze in naši jarki v gozdu Le Prets pod živahnim topovskim ognjem; metali so tudi mine. V našem uničevalnem ognju se napadi niso izvedli. Ponoči na 17. t. m. je nek naš zrakoplov vrgel veliko bomb na mesto in pristanišče Boulogne. Berlin, 17. februarja. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča R u n r e t a. Pri Artois in ob Somme, posebno na obeh bregovih Ancre je postal topovski boj zelo močan. Na več mestih smo odbili angleške poizvedovalne oddelke, južno Miraumonta pa močnejši napad, ki se je pričel po bobnečem ognju. Bojna črta nemškega cesarje v i č a. Francoski sunki so se izjalovili ob Aisnc, zahodno Berry-au-Bac in Cham-pagni južno Riponta, Skupine naših letal so vrgle veliko bomb na važne vojaške naprave za sovražno bojno črto. Ob Somme je bilo raz-streljenih več sovražnih municijskih skladišč. Pok in tresenje zemlje sta se čutila do St. Quentina. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Angleške naselbine ne ubogajo več Anglije. Haag, 17. febr. Angleški listi javljajo, da se je v Avstraliji ustanovila narodna vlada, ki je sklenila, da ne ponovi spora o odklonjeni službeni dolžnosti. »Manche-ster Guardian« piše o tej prikazni: Avstralija vas bo pustila na cedilu v toliko, ker avstralska vlada ne more izpolniti naše želje po uvedbi službene dolžnosti in nam ne more poslati veliko vojakov. V Kanadi se z novačenjem tudi ne pride naprej in je dvomljivo, če bo mogoče uvesti službeno dolžnost. Južna Afrika misli še manj na uvedbo službene dolžnosti. Vse to kaže, da se bo morala Anglija še bolj postaviti na lastne noge in izčrpati še svoje zadnje sile, Francozi seka'o gozde. Bern, 18. febr. (K. u.) »Petit Journal« poroča: Občinski svet v Montargisu je sklenil, da bodo posekali gozde v okolici ker ni premoga. Gospodarske beležke. '-J- Spomladansko delo. Urad za ljudsko prehrano je odredil, da se mora spomladi obdelati ne samo za spomladansko setev določeno zemljo, ampak brezpogojno tudi ona polja, ki v jeseni niso bila obdelana. Glede zagotovitve semenskega žita je vojnožitni zavod dal že januarja 1917 svojim podružnicam primerna navodila. Posebno je priporočil saditev sočivja. -f Najvišje cene za čevlje. V bližnjih dneh bodo z naredbo uvedene najvišje cene za čevlje. Par moških čevljev s podplati iz stisnjenega zlepljenega usnja bo veljal 52 K. Tudi za popravo čevljev in za najvažnejše, nezasežene vrste usnja bodo določene cene, ki bodo bistveno za 30 odstotkov nižje kakor sedanje. — Nova rekvizicija na Ogrskem. Načelnik prehranjevalnega urada baron Kiir-thy je izjavil, da je bila zadnja rekvizicija znatno boljša od prve, vendar ni dala dovolj in zato bo izvedel še dodatno rekvi-zicijo. Kupčija s prešiči. Državni zakonik prinaša naredbo poljedelskega ministra, ki urejuje trgovino s prešiči podobno kakor z gcvejo živino, Naredbe še nimamo v rokah, zato natančnejše drugič. Dalmatine! bi radi prodali svoje vino. «Krv. Dnevnik« poroča, da so se začetkom tekočega meseca zbrali na posvetovanje vsi občinski predstojniki na otoku Braču radi odprave prepovedi za izvoz dalmatinskega vina.Vsi so povdarjali, da je ta prepoved velika nesreča za prebivalstvo ter sklenili naprositi namestnika grofa At-tc-msa, da bi se prepoved odpravila. V svoji prošnji na namestnika so občinski predstojniki navedli, da ima samo prebivalstvo na otoku Braču radi prepovedi nad poldrugi milijon škode. Na Braču je še 35.000 hI vina, a cene so radi izvozne prepovedi padle za 30 do 40 K pri hektolitru in pa-d-jo še vedno. Razen tega se je vinp že mnogim začelo kvariti. Vsega neprodanega vina je v Dalmaciji še 280.000 hI, sjjco-da radi izvozne prepovedi znaša osep^in pol milijona kron. Živinoreja. Posestnik J, Regula piše v »Oesterr. Agrar-Zeitung«: Vršilo se je zor petno štetje živine. Po krajevnih vtisin bi imel biti uspeh v alpskih deželah neh&ko takšen: Število krav in vprežnih volov bo bržčas jako nizko, ta izpadek pa bo ;po številu glav nadomeščen z mlado živino. Krmljenje mlade živine je pri tem srednje do slabo, razvijanje in rast iste zato slaba in počasna in se človeku skoraj vsiljuje vtis, da se v primeri z razpoložljivo krmo redi preveč živine. Medtem ko je bilo želene krme in paše dovolj, primanjkuje pač zimske krme ... Tedaj pa je izbruhnila vojna in povzročala mnogoštevilne preobrate v b stvu kmetij z mnogoštevilnimi odredbami in škodljivimi vplivi ter je uničila to, kar se ie skozi desetletja s trudom zgradilo ... Kot nedostatek moramo danes smatrati tudi preveliko število mlade živine, ker jo nismo v stanu izdatno prekrmiti, kakor bi bilo ne samo koristno ampak tudi potrebno. Enake razmere vladajo tudi v Nemčiji o čemur p-še v »Leipziger 111, Zei-tung« Ferdinand Hoff državni poslanec in član pruske poslanske zbornice ,,. Regula omenja dalje razliko med cenami, ki jih država plačuje kmetu za njegove pridelke in med onimi, ki jih kmet plačuje, ko kupuje krmila od te nazaj za krmo živini. Oddaja mlekarskih izdelkov in masti kakor jo je odredil urad za liudsko prehrano vzbuja nekaterim strah, da bo s tem trpela preskrba mest z mlekom in mastjo. Prioomnvamo, da je tak strah popolnoma neutemeljen, ker bodo od pridelovalcev zahtevale politične oblasti oddajo teh le v onih slučaiih, ako sploh ne pridejo omenjeni pridelki v splošni konsum ter se bodo k oddaji zlasti za maslo in mast pritegnili posebno tisti pridelovalci, ki doslej svojih pridelkov niso namenjali splošnemu kon-sumu medtem, ko se n. pr. oddaje mleka od mlekaric ne bo zahtevalo, ker ga itak oddaiajo potrebnim strankam. Za vratne okove iz medi določuje ministrska odredba z dne 26. januarja t. I. drž. zak. št. 28, najvišjo prevzemno ceno po 3 K 20 vin. za kilogram kosmate teže med ktero težo se vštejejo tudi poleg držeči se železni deli. Promet z volno ureja min. odredba z dne 26. januarja t. 1., drž. zak. št. 29. Promet s svinjskimi kožami in prevzemne cene za iste urejuje min, odredba z dne 26. januarja 1916, dr. zak, št, 30 in 31. Prevzemne cene se ravnajo po kvaliteti in znašajo od 1—2 50 K za 1 kg. Promet s sladkorjem od sladkorne pese in cene zani se ureiuie z odredbo ura- 'da za ljudsko prehrano z dne 26. januarja drž. zak. št. 33. * Čehi in vojna posojila, češki listi poročajo* da so podpisali Čehi na vseh pet vojnih posojili 8 miljard kron. ■ Generalnega komisarja za prehrano imajo v Italiji. —r Zapiranje javnih lokalov v Zagrebu. Gostilne, restavracije in kavarne se morajo zapirati v Zagrebu ob 11. uri ponoči ter ostati zaprte vsaj do 5. ure zjutrai. Krčme in kavotočja morajo biti zaprta ob 9. uri. Gledališčene predstave smejo trajati najdlje do 10. ure zvečer. Kinematografi smejo biti odprti od 5. do 10. ure zvečer. Orfeji, plesne dvorane, plesne šole itd. morajo biti sploh zaprte. V Budimpešti zaprli gledališča in kinematografe. Vsled vladne naredbe so v Budimpešti zaprli vsa gledališča, kabarete, kinematografe, muzeje, galerije slik in pre-davalne dvorane. Klubovi in društveni prostori morajo biti ob 11. uri zaprti. Čez 11. uro so prepovedani vsi sestanki tudi po zasebnih stanovanjih. Hiše ▼ Mariboru morajo odslej zapirati že ob 8. uri zvečer. Pridelovalne stroške za i iunt zajČega mesa je naračunal v 3. zvezku »Izvestij Nemške kmet. družbe« ravnatelj A. Beeck v kmetijskih obratih na 80 pfenigov, v reji v mestu na 1'20 mark, tako, da je prodajna cena 1"80—2 marki tedaj zadostna in prodajalec ter rejec ne moreta biti pri tem oškodovana. Posebno poživlja kmetovalce, ki imajo deloma ali popolnoma prazne svinjake, da se zajčjereje v večjem obsegu lotijo, Pravi, da si sicer ne smejo obetati prevelikih dobičkov, da pa reja vseeno nekaj nese, po drugi strani pa store s tem za splošnost dobro delo, ker z zajčjerejo hitro in razmeroma ceno producirajo veliko in dobrega mesa in to je za sedanje čase velike važnosti. Op. uredništva. Tudi pri nas bi rejci mogli z zajčjerejo precej zaslužiti, obenem pa bi se s tem znatno blažilo pomanjkanje mesa, po drugi strani pa tudi draginja, kajti zajčje meso pride vendarle veliko ceneje. Pa tudi posamezniki bi si po mestih sami lahko pridelali za gotove čase nekaj mesa, ako bi se pridno lotili zajčje reje. Stotnik-avditor dr. Štefan Vosz-ka, ki vodi vojaško zajčarno pod Rožnikom je že veliko trudil za razširjenje zajčje reje in je tudi mladiče za rejo po ceni oddajal. Interesentje si zajčarno lahko vsak čas ogledajo in dobe tamkaj navodila za rejo. O zajčjereji je izšla v zalogi Kat Bu-kvarne v Ljubljani tudi tozadevna knjižica v slovenskem in nemškem jeziku s podobami. 15 let ječe zaradi navijanja cen. C. kr. domobransko vojno sodišče v Gradcu je obsodilo trgovca Aleksandra Kaupy z Dunaja zaradi zločina proti vojni moči države po § 327. v. k. z. na petnajst let težke, poostrene ječe, ker je pri dobavi živil za vojaški erar navijal cene. Pri prometu petih milijonov kron je napravil nekaj stotisoč kron dobička. K temu pripominjajo celovški listi: Ta razveseljiva razsodba ne bo zgrešila svojega učinka. Pri dobavah, ki niso določene za vojaštvo in jih zato ni mogoče kaznovati ' ot zločinska dejanja proti vojni moči države, bodo mogla državna pravdništva v posebno kričečih slučajih vložiti obtožbo zaradi ve-1 e i z d a j e. Po § 58. c. k. z. zakrivi vele-izdajo vsak, kdor ■■kaj stori, kar bi ustvarilo ali povečalo nevarnost za državo, pa naj se zgodi to že s kakršnimkoli dejanjem,« Po tej točki zakona bo mogoče kaznovati pred vsem vse tiste grabljivce, ki nujno potrebna vsakdanja živila kupičijo v zalogah ter čakajo z njimi na višje cene; vsi, ki to delajo, dobro vedo, da s tem povečujejo nevarnost, da bi gospodarsko ne moglj vzdržali. Par smrtnih obsodb po tem zakonu bi več zaleglo — tako meni »Tiroler Soldatenzeitung« — nego vse mnogoštevilne naredbe, ki s svojimi nizkimi kaznimi niso mogle doslej doseči nobenega izboljšanja v vprašanju oderuštva z živili. Trgovinsko ministrstvo je odredilo, da bodo polagale razne vojne centrale v kolikor so istemu podrejene — javne račune o poslovanju, Naseljevanje invalidov na Bavarskem, Bavarsko notranje ministrstvo je ustanovilo Deželno naseljevalno mesto« ali urad, ki posreduje nakup in prodajo posestev za naseljevanje invalidov. Takih uradov je več (Kreisstellen). Ti posredujejo tudi posojila, gredo interesentom s svetom na roko in strokovno svetujejo tudi z ozirom na kmetijsko ureditev in izkoriščanje zemlje itd. Preskrba z jarim semenskim žitom. Vsa okrajna glavarstva so naročila županstvom, da zbero priglasila na naročitev semenja za pomlad. Naročnike so občine vpisale v poseben izkaz in ga odposlale glavarstvom, da ga izroče zavodu za promet z žitom ob času vojne. Omenjeni zavod pa bo imel letos na razpolago tudi nekaj jare pšenice in zopet poživlja glavarstva oziroma interesente, da se čimpreje javijo, koliko bi vsak potreboval. — Naročila bodo rbirala županstva in jih odposlala glavarstvom, zato naj vsakdo hiti. Županstvom je seveda naročeno, da vpišejo naročila samo .od tistih, ki res nimajo jare pšenice, ker je doslej niso pridelovali, pa so morda prisiljeni sejati jo, ker je ozimino vzela voda ali mraz itd. Cena 53 K za 100 kg. Normalna vinska letina je dala na Tirolskem kakor se nam poroča iz Bočna povprečno 900.000 hektolitrov pridelka, medtem ko je bilo letos na Tirolskem pridelanega nekako 250.000 hetolitrov vina. Izpadek je po večini povzročen tudi vsled tega, ker se v velikem delu vojnega ozemlja ni ničesar pridelalo. Draginja vojske za Napoleonove vojske. Iz zapiskov sina bogatega štetinskega kupca iz let 1812 in 1813 je razvidno, kakšna draginja je bila tedaj v Štetinu, ko je bil le malo časa oblegan. Celo premožni si niso mogli privoščiti masti, zakaj funt zabele je stal 4 srebrne dolarje. Špeha ni bilo lahko dobiti pod dolar 20 grošev. Zelenjava je bila zelo draga, saj je stalo deset strokov zelenega boba en dolar, za tri in pol litra sočivja se je zahtevalo 4 dolarje, slaniki so bili po 80 fickov. Pod 2 in pol dolarja ni bilo mogoče dobiti sladkorja, funt sirupa je stal dolar. Omenjeni dnevnik ima med drugim opombo; Če je kdo v takih časih sit, je lahko zadovoljen. Draženje zemlje. Po ogrskih virih izvemo, da gredo cene zemlji silno kvišku. V edinburškem komitatu je bilo prodano malo posestvo 8 oralov in 522 sežnjev za 17.000 kron, neko posestvice v izmeri 2 oralov 228 sežnjev je bilo prodano za 6950 kron, neko drugo v izmeri 4 oralov in 1933 sežnjev je bilo plačano s 6140 kronami, v okolici Kečkemeta je kupil in plačal nekdo 10 oralov neproduktivne, popolnoma peščene zemlje zadnje vrste s 19.500 kron. — Plzensko pivo. Ker so plzenske meščanske pivovarne tako omejile proizvajanje, da morejo dati posameznim gostilničarjem, ki jih je v Plznu 160, samo po 10, 8, 5 ali 4 hI piva. Sedaj so se gostilničarji sporazumeli tako, da bodo vsi tisti, ki dobe manj nego 7 hI piva, svoj delež prepustili določenemu tovarišu gostilničarju, sami bodo pa začasno zaprli svoje obrate. Na ta način si prihranijo obratne stroške, razen tega pa jim odstopi dotični gostilničar za iztočeno pivo del čistega dobička. Cene za les v Nemčiji. Na vseh večjih nemških lesnih trgih je bilo popraše-vanje po deskah nenavadno živahno. V Mannheimu so plačevali 100 komadov »dobrih desk« v debelosti 16' 12" 1"' po 400 mark do 415 mark. Tudi v Mogunciji je bilo povpraševanje po mehkem lesu zelo živahno in tudi cene so bile temu primerno zelo visoke. Na lesnem trgu v Aša-fenbergu na Bavarskem so zelo povpraševali po stavbenem lesu, ker so začeli graditi domove za invalide. Blaga je bilo bore malo. V Monakovem je bilo povpraševanje po mehkih hlodih zelo* živahno, blaga pa tako malo, da je lesni sejm trajal samo dobre pol ure. V Memingenu so bile cene za mehke deske, katere rabi vojaška uprava za izdelovanje zavojev za shranjevanje municije, izvanredno visoke, pravzaprav ni bilo nobenih določenih cen, kolikor je lastnik za deske zahteval, toliko se mu je pa tudi izplačalo, V Stutgartu je bilo popraševanje po mehkem stavbnem lesu zelo živahno, blaga pa malo. Za kubični meter mehkega stavbnega lesa z običajnim robom so plačevali 90—95 mark, za boljše blago do 120 mark. V Nemčiji cene za les silno naraščajo, blaga je pa na vseh lesnih trgih veliko premalo. Primanjkovati je že tudi začelo lesa za izdelovanje papirja. Lesne cene na Ogrskem in Hrvatskem. Na zadnjem lesnem trgu v Budimpešti dne 19. januarja je bilo zelo živahno. Izvanredno živahno je bilo popraševanje po lesu, ki se ga rabi za izdelovanje železniških vozov. Od meseca oktobra lanskega leta so poskočile cene za les na Ogrskem povprečno za 25%, za nekatere vrste lesa so poskočile cene celo za 40%. Veliko je tudi povpraševanje po lesu, ki se ga rabi v rudnikih. Za hrastov les, ki se ga rabi za železniške blazine in prage (švelar-je), so ponujali neprimerno visoke cene. V obče so lesne cene na Ogrskem za 10 —25% višje, kakor pri nas. Govori se, da bodo letos spomladi lesne cene na Ogr-kem dosegle tako visočino, da o tem sedaj nihče govoriti ne more kajti že sedaj plačujejo za les vsako ceno, katera se zahteva. Velike ogrske banke so pokupile skorodane vse večje ogrske gozdove. V enem samem mesecu so pokupile za 11 milijona K gozdov na Ogrskem. Lesne cene na Hrvatskem so za 10—15% nižje ka kor na Ogrskem, toda vsi večji gozdovi, zlasti v Slavoniji, sc nahajajo v rokah ogrskih židovskih bank, ki bodo delale lesne cene kar po svoje. Doba vojske in lakote. V času dragi nje leta 1816. in 1817, je bil v prometu mozaični denar, ki je imel na eni strani upodobljeno mater, obkoljeno od otrok, ki so spenjali kvišku roke. Pod podobo je bil napis: »O daj mi kruha, sem lačen«. Na drugi strani je bila označena tehtnica, a poleg nje zaznam dveh cen: Funt in trije loti kruha 12 krajcarjev. Merica piva 8 in pol krajcarja. Nad letnicama 1816—1817 je bil upodobljen snop pšenice z napisom in sidrom: »Ne bodite maloverni, Botf živi« Nezaslišane cene za ladje na Angleškem. Naznanitev poostrene podmorske vojne je na Angleškem udarila kakor bomba. Povsod, kamorkoli se pride, se govori le o tem. Čez noč so cene za parnike, ki so bile itak že zadosti visoke, nezaslišano poskočile. Na Japonskem zgrajen parnik z 9000 tonami, ki je prešel decembra 1. 1. za 98.000 funtov (= 98.000 X 24 K) v angleško posest, je bil 1. februarja prodan za 405.000 funtov, cetia mu je torej poskočila za 380.000 funtov. »Beyo Maru«, parnik za prevažanje olja s 5237 tonami, je stal 1. 1908 85.000 funtov, je bil prodan za 260.000 fuijtov. Za špekulante z ladjami gre pšenica v klasje kakor še nikoli. Delajo na vse kriplje, kajti ta sijajna »konjunktura« ne bo dolgo trajala. Že sedaj primanjkuje ladij, potrebnih predmetov za špekulacijo in to pomanjkanje ne bo v prihodnosti manjše, ampak vedno večje, akoravno se angleške ladjedelnice še tako truJijo in se izdajo še tolike svote za v nevtralnem inozemstvu zgrajene ladje. Za to bodo ie skrbeli naši podmorriiki. Avtomobilizem na Ruskem. Izdelovanje avtomobilov je do sedaj igralo na Ruskem le podrejeno vlogo. Pred vojno je obstajala le ena sama tovarna za avtomobile. Njena produkcija jc znašala 1. 1911. 50, leta 1912. 125 in leta 1913. 300 voz. Druge ruske tovarne za avtomobile so se bavile le s tem, da so iz inozemskega materijah sestavile avtomobile. Avtomobili so se največ uvažali iz Nemčije, namreč leta 1913. 66 odstotkov, t. j. 5350 voz. Po poročilih iz Stockholma pa se je sedaj ustanovilo šest novih tovarn za avtomobile, od katerih naj bi vsaka izdelala letno do 200 voz. Za napravo teh tovarn se je porabilo 35 do 40 milijonov rubljev. Razno porod a. Novi honvedni minister, Budimpešta, 18. februarja. »Magyar Orszag« poroča, da je imenovanje podmar-šala pl. Szurmaya za honvednega ministra sklenjena stvar in bo v par dneh razglašeno v uradnem listu. Nov fskovni načelnik v zunanjem ministrstvu. Dunaj, 18. februarja. Na mesto sedanjega načelnika tiskovnega oddelka v zunanjem ministrstvu, dvornega svelnika Montlonga, stopi sekcijski svetnik \Veis-ner, ki je na glasu kot zelo izurjen pisatelj. Izjava »Češkega S vaza«. Zadnji četrtek je imela v Pragi sejo parlamentarna komisija »Češkega Svaza«. Govorilo se je v prvi vrsti o stališča do Clam-Martiniceve vlade. Sestava te vlade je poslabšala češko zastopstvo v ministrstvu in kaže, da hoče vlada rešiti sporna vprašanja v času, ko češki narod v kabinetu nima zastopnikov, ki bi bili protiutež izrazitim osebnostim iz nemškega političnega tabora. Češki Svaz pravi, da sedanji čas v prvi vrsti zahteva združitev vseh sil za vojne potrebe države, ki se brani proti sovražni premoči, in za najbolj potrebna živila najširših ljudskih slojev. Največja ljudska potreba pa je, da se kar najbolj hitro skliče državni zbor, Sedanja doba je najmanj priprava za enostransko rešitev spornega narodnostnega vprašanja in za rušenje političnega premirja v narodnih stvareh. — Končno je komisija ustanovila pet delavnih odsekov za razna vprašanja. »Ali — ali.« Pod tem naslovom piše praški »Ven-kov«: To je: ali se bodo Slovani, posebno Čehi, pogodili z vladnimi (t. j. nemškimi) zahtevami, potem bodo podaljšani mandati, ali pa se ne bodo pogod;li, ampak jih bodo zavrgli — potem je parlament obsojen na smrt, ker kakor je znano, letos po-tečejo mandati. To je vsebina članka v »Leipziger Neueste Nachrichten«. Nova poljska katoliška stranka na Poznanjskem, Nova stranka z imenom »Stranka na rodnega dela« zbira zmernejši poljski in katoliški živel. O njenem programu smo že poročali. Na čelu ji stojita grof Adam Zuetovsky, prelat dr. Slozakovsky in Tadej Chranovsky v Poznanju. Vstaja na Kubi. New York, 16. febr. (K. u.) Iz Havane se poroča, da je bil 17 milj od mesta hud boj. Vladne čete so vstaše premagale. P«ske novice. Slovenske postne prid ge v Trstu bodo v cerkvi sv. Antona novega vsako nedeljo in praznik ob pol 4. uri poooldne; v petkih ob pol 6. uri zjutraj. Pri Sv. Jako-bu vsako nedeljo in praznik ob 3. uri popoldne. Odlikovan je bil naš rojak Slovenec gosp. Anton Peritz, iz Devina na Primorskem, z železnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje, dodeljen pri avtomobilnem dopoln'lnern oddelku Krakov v Krakovu. Občinarji iz Prvačine, ki so oddali kotle in medenino za vojne namene, so vabljeni poslati njih natančne naslove županu Francetu Furlani sedaj v Lang pošta Lebring, Štajersko. Tudi izpričevalo, ki je vsak pri oddaji kotlovlne prejel, naj se re. čenemu županu pošlje, nakar bode vsak po poštni nakaznici odškodnino za oddane predmete dobil. Za begunce. Istrska deželna upravna komisija se je pridružila spomenici goriškega in tirolskega deželnega odbora, v kateri se naproša deželna vlada, naj skrb/ za to, da se izboljšajo razmere vojnih beguncev; posebno je' naglasila potrebo, da se evakuiranci iz vodnjanskega in puljske-ga okraja povrnejo domov zaradi pomladnih del na polju. Dar goriškim beguncem. Preč, župni urad Soča je poslal Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani zbirko 126 kron in 22 kron, skupaj 148 K, v prilog goriškim beguncem. Za ta velikodušni dar bodi prečastitemu župnemu uradu izrečena naša najtoplejša zahvala. Bitežnik Jože, 'akcceirik iz Solkena. ki je vjet v Rusiji, piše na karti, odposlani 20. oktobra, ki je te dni (skoro no štirih meserihV r1ošla: »,T,iz sem sedaj delavccv neki belgijski fabriki in sicer prakticiram > sezona "t let študija mi za to delo v resnici ni bilo potreba. Ne najdem besedij... Pozdrav znancem in prijateljem. Njegov naslov je: Bitežnik Jože, Kon-stantinovka. Soiegelfabrik. Gubernien Je-katerinoslav. Rusija. Izmed 147 občin Goriško-GrarfišČPn-ske jih je zasedel sovražnik 71; od ostrlih je v 50 prebivalstvo doma, 26 je evakuiranih. Od 270.000 prebivalcev je doma okoli 55.000 oseb, 750500 jih je v begunstvu, okoli 90.000 oseb je najbrž ostalo na ozemlju, katero je zasedel sovražnik. Tako sodi »L' Eco del Litorale«. Selitev v Trstu. Namestništvo je vnovič podaljšalo rok za selitev in izDrazni-tev najetih stanovanj za 3 mesece (t. j. do 24. maja t. 1.). Umor v Istri. Na Gradišici je bil 20. januarja umorjen 68 letni Janez Kranjc. Našli so ga 30 korakov od vasi šele drugi dan popoldne. Dobil je osem ran, med temi tri smrtnonevarne. Orožniki pridno iščejo morilca, a doslej brez uspeha, Orel Peter, zidarski mojster iz Bilj, leži močno bolan v vojaški bolnici na Dunaju. K. K. Kriegsspital. III. Baumgarfen, Barake 29. Wien XIII. Smrt goriškega begunca. Umrl je dne 17. t. m. v Tacnu pri Ljubljani znani lesru trgovec in mizar Miklus Jakob iz Oslavia pri Podgori, rojen je bil 1. 1844. Smrtna kosa. V četrtek 15. t. m. )e na Miramaru pri c. kr. orož. poveliništvu izdihnil dušo Anton Milič, tajnik »Gospodarskega društva« na Proseku. — V Ravnah št. 43 je umrl posestnik Janez Klanžar. — Umrla je v Trstu Ivana Rajgel. — Umrl je v Trstu društven« gostilničar pri Tirolcu Anton Murovec. , Iz italijanskega ujetništva piše Klan-čič Peter iz Št. Petra pri Gorici, da sta skupaj z Valentinom Cernic*m v AscOM. Pičeno, provincija delle Marche, via delta Mura 1, in sicer, da se jima dobro godi, dnevno da dobivajo 1 liro 30 centesim«* Drugi slovenski interniranci iz te občine so oddaljeni od tega kraja dve uri. Samoumor. 62 letna Frančiška Majo-nica v Trstu, via del Tintore št. 8, Se je vrgla včeraj zjutraj z okna II. nadstropja na dvorišče ih obležala mrtva. V naročju je držala svojega psička, ki se je ob padcu istotako ubil. Vzrok: beda. Dnevne novice. — Imenovanje. Naš dolenjski rojak in pesnik g. F r a n j o N e u b a u e r, dosedaj katehet v Rumi (Slavonija), je nastopil ka-tehetsko mesto na višji dekliški ljudski šoli v Zemunu. — Deželni šolski svet je imenoval vlč. g. P. A t a n a z i j a Ausscr za definitivnega vodjo deške ljudske šole v Novem mestu. — Na zagrebSki univerzi so postavili dne 11. t. m. v vseučiliški avli doprsna kipa častnih doktorjev hrvatskega vseučilišča nadvojvode maršala Evgena in generalnega polkovnega Svetozarja Boroevida pl. Bojna. -f Vuzeniški nadžupnik č. g. Štefan Pivec je pt stal dekan. _ Smrtna kosa. Umrla je v Braslov- *ah g. Marija Marovt) pri odprtem ((robu je v navzočnosti dveh sinov vojakov in mnogobrojriega občinstva blagopokojno kaj lepo proslavljal preč. g. dekan-kano-nik msgr. Hribe rnik kot vzorno gospodinjo in pobožno m^ter. N. p. v m.I Vč, g. p, Hubertu, učit. v Novem mestu, nrše iskreno sožalje! — Umrl je v Framu posestnik Jožef Rasborčan. — V Kamnici pri Mariboru je umrla gostilničarka Terezija Kopriva. — Umrl je v Studenicah ori Mariboru vpokojeni ključavničar juž. železnice Avgust Pollak. — Umrl je v Središču tržan Fran Mlinarič star 56 let. -f Veleč. cerkvena predstojništvs, ki niso dobila od Vzajemne zavarovalnice okrožnice radi zavarovanja zvonov proti razpoku, se opozarja, da takoj naznanijo zavarovalnici, katere zvonove je vzela vojaška uprava. Poslanec Steinvvender je včeraj praznoval 70 letnico svojega roistva. — Poročil se je dne 17. t. m. v Ce'ovcu stotnik 17. pp. Anton Lukanc pl. Saven-burg, prideljen generalnemu štabu, z gospodično Elo Eckhardt pl. Eckhardtsburg, hčerko generalnega majorja Friderika Eckhardt pl. Eckhartsburg. — O Zupančičevo »Kadar se Ciciban joče« je uglasbil P. H. Sattner. Priobčuje jo v »Slovenskem Učitelju«. — Ljudskošolske vesti. Za provizorič-•i učiteljici v Mostah sta imenovani Roza Jeraj in Ana Krapš, suplentinja Josip na Oberman za provizorično učiteljico v Loškem potoku, Angela Ravnik je nameščena za suplentinjo v Dobrepoljah, Friderika Božnar je imenovana za provizorično učiteljico v Loškem potoku. Kandidatinja Frančiška Baraga je pripuščena v šolsko prakso na dekliški šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani. — Vsled potresa se je preselil franč. novicijat iz Brežic v N a z a r j e; p. Odorik je odšel v Gradec, p. Ananija v Maribor, p. Maks in Berard pa še vedno stanujeta v — čebelnjaku. — Rdeči petelin na strehi. Prijatelj na-Sega lista nam piše: Dne 13. t. m. ob 9. uri ponoči je začelo goreti pri posestniku Za-gorcu v Vratnem pri Pleterjih, pošta Šent Jernej na Dolenjskem. Zgorela so do sanvh tal štiri poslopja, namreč: kašča, svinjak, hlev in skedenj. Govejo živino so srečno oteli, prešiČe in vse poljske pridelke oa je uničil plamen. Med poljskimi pridelki je bilo baje 10 mernikov predlanskega fižola in tri mernike predlanske pšenice. Zgorelo je tudi precej gnjati in plečet. Ob isti uri je ležal 801etnl starec Zagorec na smrtni postelji. Pravijo, da je on sam prvi zapazil zubelj. A priklicati ni mogel svojcev, samo z roko je kazal, k^j se godi zupaj kraj hišnega poslopja. Ko je požar vse uničil in pokončal, je ugasnir sam od sebe. Sreča je bila, da je ležala vsa vas pod sneženo odejo, sicer bi bilo celo selo lahko zgorelo. Dve uri po požaru je izdihnil starec Zagorec svojo dušO. Kako je nastal ogenj, se ne ve, — Žrtve letošnjega hudega mraza. Iz novomeške okolice se nam poroča: Pri nas smo imeli do zadnjega časa mraz, kakršnega že več let ni bilo. Mlinska kolesa so večinoma mirovala, vsa okrašena z ledenimi kapniki in svečami. Ljudje so tičali po hišah pri peči in v zapečkih. V teh mrzlo-strupenih dneh sta zmrznila v novomeški okolici dva človeka. Prvi je bil mladenič, potrjen ravnokar v vojake, drugi pa zgu-ban starček, star okoli sedemdeset let. — Zmrznil je pri Boričevem, župnija Smihel pri Nov. mestu v noči od 13. na 14. febr. Alojzij Bobnar iz Petan, star 18 let. Fantje so šli k naboru v Novomesto. Nazaj grede je zaostal za drugimi. Nihče ni zanj poskrbel, in zjutraj 14. febr. so našli ob potu v snegu sedečega — mrtvega I ber fant je bil, toda enkrat ga je premo v., o, pa je^za vedno preveč. Sprejem pomorskih aspirantov v c. in kr. vojno mornarico v 1.1917. V vojno mor- j narico bo v 1, 1917. po vsej priliki sprejetih I približno 70 pomorskih aspirantov. Določeni so, da postanejo pomorski kadeti in po prestani izkušnji za pomorskega častnika v obsegu praznih mest pomorski častniki. Lastnoročno pisane z dvekronskim kole* kom opremljene prošnje za sprejem kot pomorski aspirant je vložiti na vojno ministrstvo, mornaričnt odsek (vojaški gojenci službenim potom) najkasneje do 1. avgusta, t. 1. Kasneje došle prošnje se ni-kak or ne bodo vpoštevale. Vsa podrobnejša pojasnila se dobe na okrajnih glavarstvih. Mrtvega so našli v Kotredeškem potoku 541etnega rudarja Jakoba Lazar iz Potoške vasi. Šel je pozno zvečer iz gostilne domov, zašel v potok in utonil. — Pošta iz Vinice v Črnomelj in naprej vozi v zadnjem času prav neredno. Res je, da je snega precej padlo, a če vozijo drugi na tej cesti, ne vemo vzroka, zakaj ne bi še poštni konji. Prihajajo dan-zadnem od razn:h oblasti na urade razni odloki in dopisi, katerih rešitev se zahteva z obratno pošto v 24 urah, a ne pride uradom v roke zadeva pravočasno, ko poŠta zaostaja. P3 tudi na drugo občinstvo bi se moralo malo bolie ozirati, zakaj se pa plačujejo povišane poštne prstojblne? Poštne nakaznice za čete na bo«n»m polju. Vsled odloka trgovinskega ministrstva z dne 7. t. m. št. 4138/P 1917 so od sedaj naprej dovoljene tudi zasebne ooš'-ne n?kazn'ce na čete v boinem polju in na mornarico do zneska 1000 K. — Promet poštnih povzetij in poštnih nalog3t z inozemstvom. Od 10. februarja 1917 nadalje ne sme presegati znesek noštnega povzetja ?!l poštnega naloga iz inozemstva fizvzemSi Nenčiiol 200 K, znesek poštnega povzetja a" po*fnega naloga v inozemsko (izvze-nši Nemčijo) ne vrednosti 200 K (določene no vsakokratno veliavnem prernčunjevalnem kurzu za poštne rnVa"n!ce). — Poštni pr^me* ki s? prevažata s podmorskimi čolni, se začasno ustavlja. tesar m pod. Kakor znano je cesarjev rojstni dan 17. avgusta, god 4. novembra, nastop via-ae 21. novemora, cesaričin rojstni dan dne 9. maja. Manj znan je smrtni cian sv. Cite, po kateri nosi cesarica svoje ime. V Av-str.ji je ime Čila precej icuko, pač zaio, ker je pri nas življenje sv. Ci.e, katero posebno v Italiji in Španiji zelo časte, manj znano. iv. Cita Se je rodiia leta 1218' o j vznožju Monte Segreti kot hčerka malega posestnika Giovanni Lombardo in njegove žene Bonissime. ^e v nežni mladosti se je odlikovala po bo&oijubnem življenju, molitvi in delu. Ko je bila Cita stara 12 let, je na lastno željo stopila v službo v 8 milj oaua^enem me&.u i-ucca v n^d žagano Fattineilija, ki je bil eden najuglednejših meščanov. Bila je pravi vzor krščanske služkinje. Ogibala se je plesov in vseh zabav, živela je le za Boga in delo. Vsled svoje pobožnosti in vestnosti v službi je bila pogosto zasmehovana, -e v nna-dih lelih je obijubiia ve.no oevištve. Njen gospodar Fattinelli ji je poveril nadzorstvo nad svojo hišo in mlajšimi otroci. Njena trajna pobožnost in usmiljenost je iz-prerrenila njene sovražnike v prijatelje, njene dobrodelnosti posebno med hudo lakoto v Mestu Lucca so jo meščani že za njenega življenja častili. Služila je 48 let pri enem gospodarju. Skromno kot je živela, je tudi umrla. Nekega dne se je vsled mrzlice vlegla v posteljo in je blaženo v Gospodu zaspala 27. a r la 12'/8. 27. april, smrtni dan sv. Cite, je tedaj tudi godovni dan naše cesarice. lumm nov ce. lj Veliki admiral Anton Haus f. Ljubljanska skupina Avstrijskega mornariškega društva je kot odgovor na svojo sožal-nico povodom smrti poveljnika c. in kr. mornarice prejela tole zahvalno brzojavko: V imenu c. in kr, vojne mornarice izrekam cenjeni skupini Avstr. mornariškega društva iskreno zahvalo za toplo sožalje povodom smrti našega nepozabnega velikega admirala. — Namestnik šefa mornariškega oddelka vojnega ministrstva. lj Nova policijska ura za gostilne in kavarne. Od včeraj zvečer dalje se morajo gostilne v Ljubljani zapirati ob 10., kavarne pa ob 11. uri zvečer. lj Nakazilo moke in ješprenja trgovcem. Trgovcem se bo nakazovala moka in ješprenj v sredo, dne 21. t. m. ob 8. uri zjutraj. Ostanek moke je takoj napovedali. lj Prodaja moke in ješprenja strankam se prične v petek dne 23. t. m. Na vsakih desnih 10 odrezkov se dobi Vi kg pšenične moke za kuho in V4 kg jeiprenja. K ogram pšenične moke stane 66 vin., Lilojiiam ješprcr.ia pa 1 K. 1) Zlata poroka. Včeraj je obhajal bivši tehtničar in ključavničarski mojster, ljubljanski meščan g. Ferian z gospo Fani Fer-jan roj. Mehle v ožjem krogu svoje rodbine 501etnico svoie poroke. Se mnogo srečnih leti Gledališče v Celovca. Celovška mestna občina je izdala za nemško gledališče v Celovcu leta 1914.: 72.490 K, 1. 1915.: 79.460 K, skoro isto svoto tudi 1. 1916. lj Nagloma je umrl včeraj popoldne dobroznani poštenjak izvošček in posestnik na Opekarski cesti g. Luka Cerar, star 68 let. lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Zavod-nik, pešec. — Fran Mazi, korrigend, 17 let. — Marija Čufar, zasebnica, 71 let. — Janez Jančar, bivši pekovski pomočnik, 70 let. — Olga Nežmah, hči železniškega čuvaja, 3 leta. — Frančiška Pivk, delavčeva žena, 57 let. — Fran Vina?, avto-vojak; — Mate Tokandžič, črnovojniški delavec; — Vasyl Stach, trenski vojak; — Jurko Na-staszczuk, črnovojniški pešec. — Josio Po-lik, železniški nadsprevodnik v p., 66 let. — Ivan Čučič, hiralec, begunec, 18 let. — Karel Wolf, rejenec, 3 mesece. — Ivan Je-ler, kolarski mojster, 33 let. lj Mestni najemni urad naznanja, da se bodo vršile javne ustne razprave o pritožbah radi povišanja najemnine vsaki torek in četrtek v tednu in sicer ob treh pc-poldne v posvetovalnici na magistratu, I. nadstrooje. lj V ruskem ujetništvu se nahaja 30letni Anton Fink, saper. Ujet je bil 7. sept. 1914. Po sveia. — P. Rajmund, donrnikanec (knrz Lowenstein), stari stric naše presvitle cesarice. Iz Venlo na Holandskem prihaja poročilo, da se boljša zdravstveno stanje znanega pisatelja kneza Lowensteina, sedaj redovnika P. Rajmunda. Rojen leta 1834. na graščini Haid na Češkem je stari stric naše presvitle cesarice. Cesarica Cita je hči vojvodinje Marije Antonije Farmske, ki je bila hči vojvodinje /..Llheid Braganza, ki je bila sestra kneza Lowen-steina. Ta stara mati cesaričina je na starost, po smrti svojega moža, vstopila v samostan in je kot benediktinka umrla v Ryde na otoku Wight. V tem samostanu živi tudi ena sestra cesaričina in prin~e-zinia Neža, hči kneza Rajmunda Lowen-stein. Naša pošta v Čmigori. V c. in kr. zasedenem ozemlju Črnegore se je otvoril etapni poštni urad II. razreda v Rijeki z dnem 24. jan. 1917 za zasebni promet. N a ta urad je dovo'jeno pošiljati dopisnice, pisma, tiskovine (časopise) in blagovne vzorce; o d tega urada pa dopisnice, odprta pisma, tiskovine (časopisje) in blagovne vzorce. — Poljski jezik v Šleziji. Deželni šolski svet za Elezijo je odre iil, da se vpelje v vseh srednjih šolah v Bielici poljščina kot obvezni predmet. — Na češki univerzi v Pragi je promo-viralo v šolskem letu 1915./16. 119 kandidatov za doktorje prava. Ustavljen češki časopis. V Plznu je za 6 mesecev ustavljen katoliški tednik »Češki Zaoad«. Dvojni roparski umor. V Niederbergu pri Hitzendorfu na štajerskem je doslej še neznan storilec s sekiro ubil 40letno zelo spoštovano kmetsko gospodinjo Jožefo Ka-sper in njenega 15ietnega nečaka Ivana Ilauseggerja, nato pa uropal približno 1000 kron gotovine in več dragocenosti. Mož umorjene Kasper je umrl v ruskem ujetništvu. Zamrznjena pravica. V Parizu je veliko pomanjkanje premoga. Uradi tudi niso kurjeni, kakor svoj čas. Pariški »Gaulois« ima sledečo šaljivo notico: »Redki obiskovalci, ki se danes izgubijo v pravosodno palačo, bodo imeli prijeten utis, kakor da so na eks-pediciji v deželo Eskimov. Po ledenih hodnikih vidiš samo rudeče nosove, zmrznjene roke in tresoče, zavite duhove, ki polni groze zbežijo pred vsako sapico. Na kasacijskem sodišču je civilni urad moral zapustiti svojo ledeno palačo in razpravlja v dvorani kazenske sodnije, če ta sama ne posluje. Pri petem kazenskem senatu že nekaj dni prinašajo pravici žrtve okoli plapola-jočega ognja. Po vseh pariških sodni-jah so sodniki, državni pravdniki in zagovorniki tako zaviti, da jih ni mogoče spoznati. Če traja razprava nad eno uro, ne slišiš drugega kakor kašljanje in šklepetanje zob. Samo zagovornik se skuša ogreti ob ognju svoje zgovornosti, dočirn ga vsi ostali navzoči zato zavidajo.« Rekord v molčanju je dosegel — kakor pišejo »Times« — angleški državljan Tomaž Williams, ki je ravno te dni odšel v večnost, star 71 let. Ta čudak je prisegel nekega dne pred tridesetimi leti, da ne bo — iz neznanega vzroka — črhnil več besedice. Da bi svojo prisego laglje izpolnil, se je preselil v malo bajto konec vasi. Kmetje so večkrat prišli k njemu v vas in ga skušali nagniti h govoru, ali pogumno je premagal vsa zaoeljevanja in je ostal zvest svoji prisegi. Ko so po njegovi smrti prišli ljudje v čudakovo stanovanje, so našli tam skladovnice angleških časnikov. Postni govori, Judas Iskariot von P, Johrnnes Po-lifka C. S. S. R, je naslov ravnokar izizčli zbirki šestih postnih pridg in govora za veliki petek. Govornik je izbral pretresljivo dramo Judeža Iskariota za snov postnim pridigam, ki jih je imel lansko leto na Dunaju, vsled tega, ker nam ravno padec Judežev kaže vso ljubezen presvetega Srca Jezusovega do grešnika, Pisitelj nam označuje globlje vzroke padca Judeževe-ga in primerja propadli značaj Judežev z modernimi Judeži. Govori so po vsebini in sestavi dovršeni. Knjiga (150 strani) se dobi v Katoliški Bukvarni v Ljubljani in stane s poštnino vred 2 K 80 vin. Kažipot na izbiro šol in poklicev z dodatkom o notranjem ustroju najvažnejših šol. (64 strani.) Sestavil c. kr. profesor Franc Jeran. Dosedaj se je mislilo, da si le gimnazijec in realec lahko izbirata dobro službo, noveiši čas nam je pa pokazal, da si tudi dijak, ki tu ne more naprej, lahko pomaga do srečnega poklica. Knjižica nam pokaže, kam si lahko pomaga učenec z ljudsko izobrazbo, kam oni z nekaj razredi srednjih šol, kam maturant itd. Našteva nam trgovske, poljedeljske in obrfne šole cd nnjnižje do najvišje stopinje. Ker nam pisatelj pokaže tudi ustroj posameznih šol, preudarimo prav lahko, za katero šolo bi imel naš učenec ljubljenec največ veselja in mu trko pomagamo do srečne bodočnosti. Dobi se v Katoliški Bukvarni v Ljubljani s poštnino vred za 80 vin. Naročajte rabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospod? K 180, za dame K 1-50, za otruke K 120. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več pju(! ■j^rv^Mpi-« >---«-.• t- v rog i /vsamrnioans^a jo najbolj zdrava in tudi najcenejša Sirana sa cflojenčker Dobi sc pri lekarnarju Trnkoczjju v Ljubljani zraven rolovža. Glavno zaloge: Na Dunaju v lenaruab Trnkoczy: SohSnbruu. nersirasse 1P.J, Josežsiartterstcnsso 25, Kada-ckyplatz 4; v Gradcu: backstrasse i. i>7 z 2 ali več sobami ter vporabo kuhinje išca za takoj ali pozneje boljša manjša družina. Re-f ektira se tuui na stanovanje, k|er je sedaj notri vojaštvo. Ponudbe pod naslovom: „meblovano stanovanja 494" na upravništvo „Slovenca". po išče k 14 letni deklici. Biti mora Slovenka, zelo pobožna in v kakem samostanu vzgojena. Ponudbe na naslov: Vinica pri Ormožu, poste restante. do 2 m dolg, cepljen 10 do 30 cm v prerezu kupuje Mi m, valstrsse, te, loMlijinlL Ponudbe s skrajno ceno, množiuo in rok dobave naj se vpošljejol Točno plačilo. — Kcilantno poslovanje! Kupujem tudi mehak, bukov, hrastov les, okrogel in žagan. Lesce, li. februarja 1017. Za premnoge sožalne Izraze ob težkem udarcu, ki nas je zadel s smrtjo naše tako ljubljene hčere in sestre gospodične f® m r /ta® * izrekamo tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo. Predvsem se zahvaljujemo vlč. g. kanoniku iu dekanu J. Novaku za vodstvo pogreba, dalje domačemu gospodu župniku in vsem gospodum duhovnikom sosednjih župnij, katerih številna udeležba pri pogrebu nam je bila v veliko tolažbo. Iskreno zahvalo izrekamo pevskemu zboru in njega voditelju za v srce segajoče žolostnike, s katerimi so se poslovili od svojo tovanšice, bivše cerkvene pevke, dalje domačim dekletom za krasen venec ter za njihovo sodelovanje, da se je pogreb tako veličastno vršil. Naj bo tem in vsem onim, ki so z mnogobrojno udeležbo pri pogrebu počastili spomin nepozabne rajnice ali nas v teh težkili dneh na katerikoli način tolažili, Vsemogočni v nebesih milosten plačnik V Bogu počivajočo Julko pa priporočamo še zanaprej v pobožno molitev. Žalujoča rodbina Št. 2489. Razglas. C. kr. deželna vlada za Kranjsko, izpreminjajoč točko 4 svojega razpisa z dne 8. junija 101 G, 3t. 15971 in sklicujoč se na razpis z dne 11. decembra 1916, št. i38.529, odredila je glasom razpisa z dne 14. februarja 1917, št. 5.790, na pod-stavi § 4 min. naredbe z dne 8. februarja 1917, št. 48, zadevajoč štediloe ukrepe pri razsvetljavi in kurjavi, da se morajo v območju deželnega stolnega mesta Ljubljane gostilne in točilnice zapirati ob 10. uri zvečer, kavarne pa Ob 11. uri zvečer. Ta odredba, ki stopa takoj v veljavo, sc s tem javno razglaša. Prestopki se bodo strogo kaznovali. Mestni magistrat ljubljanski, dne 17. februarja 1917, Novo! WT Poskusite! im Novo! so varstveno zavarovane, zanesljivo močne 5 voltov ter naj se ne primerjajo z manjvrednimi. K. M. KREGHR LlubSiana, S». Petra cesta St. 21-23 I. edina največja razpošiljalnica baterij, žarnic in električnih žepnih svetilk na Kranjskem. Trgovci velik popust! Zahtevajte ilustrirani cenik! Št. 2020. V' smislu deželnega zakona s 17. dne junija 1870, št. 21 dež. zak. o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov. se naroča vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlju mestne občine ljubljanske, da jim je aprila ietgs svoje sadno in olepševalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene na vrtih, na poljih in na travnikih očistiti zapredei.ih gosenic, mrčesnih jajec in zapredkov (ličln) in sežgati, ali kakor si bodi pokončati nabrana go-senična gnezda in jajca. Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevju, grmovju in rastlinah, kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mogoče, a najdalje do 15. maja 1317. Kadar se drevje, ki so ga napadle gosenice, poseka, ali kadnr se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se tako drevje oziroma take veje ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se gosenice obrati od njih ali pa drevje in veje precej sežgati. . Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče dokler letajo, od svojega sadnega in lepotnega drevja, lepotnega grmovja in drevoredov, potem od drevja ob gozdnih robeh v i'tih slučajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti ob ranih urah otresati in pokončevati ali obračati kmetijstvu na korist. Na polju se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranju ali kopanju zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in takoj pokončati. Če se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroške, vrhu tega pa se mu naloži na korist občinske blagajne globa od 2 do 20 K, in če bi se to ponovilo, do 40 K; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni. Mestni magistra! dne 6. februarja 1917, služi za pripravo nadomestka jedilnemu olju; ta nadomestek ne vsebuje oljne maščobe, po okusu pa ga nadomešča in je zdravju popolnoma prikladen. Zavitek mahu za pripravo 1 litra tega nadomestka . , K 1"— ali v boljši kakovosti..............K 1'3(J zavitek za 2 litra nadomestka boljše kakovosti . , , R 2*40 Bialsl se pri SS!. SjuaiiO v Ljubljani, Kopitarjeva ulica, kakor tudi že pripravljen tekoč nadomestek olja za takojšnjo uporabo 1 liter K 2'—. (Tekoč nadomestek se po pošti ne razpošilja.) Poštna naročila in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na IissssB Dežman d Lfnbllani, Kopifargeua nltea štev. 6. influenci rtin^un Se cfob/v vseh lekarnah d H.U.- risk »Katoliške Tiskarne«. Tzdaia UnnrorHi »Slovenca«. OHtfovorni urednik: Jožef Gostinčar. državni ooslanec.