Jayna varnost in liberalizem. Sto- in stokrat potrjena resnica je, da liberalizem le podirati zna, TstanoTiti pa nič dobrega ne more. To se je TnoTič pokazalo t stajerskem dež. zboru pri Tprašanju, ki ga je na predlog grofa Platza študiral posebej zato izbrani odbor, namreč pri Tpraaanju zaatran jaTne rarnosti. StTar, ki ljudstTU praT do žiTega sega, rešil je liberalni odbor tako, kakor to Tselej stori p ovrsnost liberalceT, kterim manjka pri teh rečeh praTega spoznanja in — poštene Tolje. Poslušajmo modroTanje odboroTO ! Pred Tsem je obračal stojo pozornost na to, ali je res jaTna varnost zdaj tako na slabih nogab, da bi treba bilo izrednih pomočkoT? Odbor ne more tajiti, da so se zločinstTa t poslednjih letih res p o m n ožila, pristaTlja pa, da Tendar se ni tako hudo, da bi se kazala škodljiva namera, in da bi se manj opravičeno bilo, ko bi kdo iz šteTila budodelsteT hotel sklepati, da je — liberalizem tega kriT! (Vrana Tiani oči ne iztakne.) Odbor vidi večidel uzroke javnej neTarnosti — t p o m n oženju prebiTalstTa! Zatorej se mu pa tudi ni potrebno dozdevalo nasTetovati izr^ednih pomočkov proti množečim se hudodelstTom, marTeč navaja nekoliko uzrokoT in tem primernih pomočkoT, Tse drugo prepustiTŠi deželnemu odboru, da ta čudesa dela! Med sploane in poglaTitne uzroke nevarnosti šteje: ,,PomanjkljiTO umsko, nravno in versko Tzrejo in omiko, od kodar pribaja suroToat, Tnemarnost, delapust, primanjkanje Tžitka, brepenenje po Teselicah, razTade itd." Med bližnje uzroke nevarnosti šteje odbor: Nastop zimskega časa, t kterem ima čloTek Tečih potreb; hiranje trgOTine in obrtnije, pomanjkanje dela, napačno srenjsko organizacijo pri zTraeTanju policije, pomanjkanje organoT javne Tarnosti, slabo stražo ob mejah držaTe itd. Kdo bi tajil, da je Tse to, posebno pa; kar je med splošnimi uzroki rečeno, jaTni Tarnosti res na kTar. — Čujmo pa, kakošnih pomoekov da odbor proti tem napakom nasTetuje. V prvi Trsti — praTi — treba Trle šolske omike; torej bi se naj pospešeTalo Tse, kar zamore k šolski omiki pripomagati. — Potem se obrača do čast. duboTščine, ceš, da ima toliko Tplh7a na čloTeško Test, ter bi naj krepko pripomagala k nravni in Terski Tzreji ljudstra in posebno ae k temu, da se držaTne poataTe spolnujejo. — Slednjič: ostro zvrieTanje nraTstrene policije, snoTanje društev itd. Pojasnimo nekoliko te lepe nasTete! Vi hočete jaTno neTarnost pred Taem odpraTiti ge ,,solsko omiko." To pač ni: klin s klinom! PraT brezTerske iole, ktere ate sami napraTili, pospešujejo nagloma brezTerstTO, ki ste ga med Tzroki jaTne neTarnosti na prTem mestu imenovali. Ne le, da po brezTeraki šolski osnoTi Tečina učiteljeT, poeebno mlajaih, praT nič ne pripomaga, da bi se mladež naTzela strahu božjega, navadila Sednostnega žiTljenja, jih je se premnogo tacih, ki mladež t besedi in dejanju pačijo. Koliko je ae u5iteljeT, kterim ne bi st. Tera, Terske pobožne opraTila, cerkvene naredbe t posmeh bile? Dopričano je, da je mladež Tsled brezTerske šole — posebno po mestih — tako popočena, da je ni Teč krotiti. Deželni aolski nadzorniki pa prosijo katekete potrpljiTosti in prizanesljivosti, kadar Tsled suroTOsti in Tladoželjnosti učiteljeT razpori naTgtajajo. — Vam, liberalcem, je slednjič tudi bedarija pripisati, da ste šibo iz šole spravili, ž njo pa tudi red in strab izgnali. — Šola, v kterej Tlada st. Teri in pobožnosti nasproten učitelj, ne bo jaTne popačenosti zmanjšeTala, marTeč jo še grozno pospešeTala! DuboTŠčina bi naj pomagala! Vi pa ne Teste kaj bi Tse počeli, da dubovščino pri ljudeb ob tso TeljaTo spravite. Kje najde zTest duhovnik t sedanji liberalni dobi podpore, če boče pohujšanje, n. pr. divji zakon ali zloglasno krčmuro t srenji odpraTiti? Hudobnež, ki dela pobujšanje in moraličen smrad po srenji, zamore duhoTnika, če se drzne proti njemu postopati, zarad žaljene časti tožiti, in kaznoTan bode težko grdobnež, mai-Teč duhovnik! Kdo podpira duliOTnika, če poTzdigne glas zoper pijančevanje in ponocno Toglavjenje? Nihčer se Teč ne upa razbrzdanim ipobalinom strahu dati. Posebno robati go še mnogi, ki so se nied Tojaki liberalizma naTzeli ter mislijo, da njim, ki cesarja služijo, ni Teč tieba Bogu služiti i — Kdo brani kat. cerkeT in Teljavo duhoTnega stanu zoper nagnjusno psoTanje, natolceTanje umazanih liberalnih noTin? Ni ga držaTnega odTetnika, ki bi se ganil zoper Tsakdanje zasramovanje papeža, škofov, duhoTniKOT in kat cerk^e sploh. Kdo bi se toraj čudil, da se brezverstvo in spačenost če dalje bolj širi! Kdor se Boga Teč ne boji, koga se bo neki bal? In to je sad liberalizma, ki leze kot kužna bolezen z mest na kmete ter razdeTa čloTeško družbo. In \'i zdaj tirjate, da bi duhoTŠčina, kterej spodkopavate TpliT t tisti meri, v kterej širite brezTerstvo, prišla na pomoč! Pomoči poprej ne bo, dokler si STet t gplošnjem razdoru ne bo skusil grenkega sadu, ki ga je brezTerski liberalizem zaplodil. Na razTalinah društvenega reda bode STet, kakor pred 100 leti na Fiancoskem, spoznal, da brez krščanstva čloTeške družbe obraniti ni mogoče! DruštTa bi naj pomagala! RaTno proti kat. političnim društvam pa so Tladni organi najbolj ostri, ko Tendar vsako zmed njib le državi t prid dela držeč se gesla: Vse za Tero, dom, cesarja! Čudno je slednjič, da so gospodje odbovniki med poglavitnimi uzroki javne nevarnosti celo pj-.ezrli premebko ravnanje s hudodelniki! Zid dr. Honigsman, eden vladi udanih Poljakov, je pred prazniki t državnem zboru naiaTnoe izrekel, da t ATStriji praTosodja več ni! In nnnister piaTosodja m mogel resnice odbiti, marTeč se je nekako izgovarjal s tem, da menjka praTib ljudi! Zakaj jih neki menjka? — Zato menda, ker liberalizem tudi tukaj le podira. Proti odborovemu poročilu je goTOiit g. Herman in liberalnim gospodom zopet resnico poTedal, pa ae Te da le bob ob steno metal. ,,GoForite" — je rekel — „0 nravni divjosti, gode se pa stvari, ki jo le pospešujejo. Kažete na gospodarski polom in na splošno obožanje, dela se pa marsikaj, kar Tse to le množi. Kažete na napačni orgaDizem gosposk, ne storite pa ničesar, da bi se popraTil. Vabite duhovščino, da napake odvrača, na drugi strani pa spodkopaTate duhovščini vpliT in Teljavo in pomagate pridno, da duh st. Tere pri ljudstvu peša, karje poglaTiten uzrok množeče se neTarnosti!" Tako; poTedali smo, kolikov premore liberalizem proti jaTni neTarnosti, in kako jalovi da so nasveti odborovi bili. Temu pristaTimo k sklepu le še besede nemškega pesnika: rWas in der Menschen schlichtem Verstand Zweimal vwei — viero wird genannt, Wird nft in Motiven herumgewunden, Bis zweimal zwei — fiinf man herausgefuden".