Ameriška Domovina NO. 226 M4CRICAN IN SPIRIT /%: 11/1' ERIC /% Ul— H o IVIC1 % " er% n j O’Neil, je povedal, da bo legija radijo ohijski senator Taft. ki je na njih ™e9ta ,prfv,zela nakaJ **'. odPr,a v Washingtonu šolo, kjer guncev, ki bi Ji bili v veliko po- bodo treniram izbrani agentje, moč v industriji ali drugod z de- ki bodo znali najti delovanje kolom pridnih rok. ! munistov in njih sopotnikov. Kongresnik je tudi povedal, daj Izšolani agentje bodo potem bo Amerika zamudila dobiti naj- poslani domov v svoje države, boljše moči med begunci, od ka- kjer bodo potem trenirali druge terih zdaj jemljejo najboljše iegijonarje za enako službo. Kanada, Argentina, Brazilija in j O’Neil je izjavil, da je Ameri-Venezuela. j ška legija trdno odločena začeti boj proti komunizmu. na celi črti pobijal program predsednika Trumana. To je, Višinski je govoril , v ruščini Taft je napadal ves njegov eko- rišč. Reynaud bo prevzel baje vlado Francije Pariz. — Iz vladnih krogov se poroča, da bo bivši premier Paul Reynaud prevzel zopet via-, do Francije, ker se bo sedanji. zavzeli štiri mesta: Minervino, premier Ramadier odpovedal iSpinaasoia, Andria taCanosa. nomski program za deželo, podprl pa je do gotove mere pomoč evropskim deželam. Taft, ki je vodja republikancev v kongresu in aspirant za predsednika prihodnje lato, je izjavil, da bi oblast, kakor jo zahteva Truman od kongresa, napravila iz svobodnih Zed. držav totalitarno državo in dežela bi dobila čisto diktatorsko vlado. "Narod ne mara povrnitve OPA, zlasti ne v mirnem času,1 je izjavil Taft. “Nihče še ni pozabil, da nam je OPA prinesla črno borzo in prazne police po Argentina bo prodala konizo Zed. državam Buenos Aires. — Argentina je pri volji prodati Zed. državam Komunisti so odšli iz mestne zbornice Pari*. — Komunistični člani 25,500 meterskih stotov koruze mestne zbornice v Parizu so za- za $2,657,610. To bi bila cena'pustili zborovalno dvorano, ko $2.66 za en bušelj. Ta koruza bo je bil izvoljen za predsednika poslana v Nemčijo, ki je. okupi-1 mestne zbornice Pierre de Gaul-rana po ameriških četah. le, brat generala de Gaulle. Ameriška Domovina yirai^A_DOMO^NA^onMBER^_1947_ zi mi me (JAMES DEBEVEC, Editor) , . . „ , 6117 St. Clair Aro. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA Za Zed. države $8.60 na leto; za pol leta $6.00; za četrt lete $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol lota $6, za 3 mesece $3.60. SUBSCRIPTION RATES United States $8.60 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $ 3.60 for 3 mo. Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Post Oltice at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. Ir nnuiiiiir-1*.....*.........timiiim****** BESEDA H MIMA .........................ItWHIIIIIIHIHl Zopet beračimo barbarstva Hrvatov in Bolgarov. V resnici imajo vsi ti narodi najbolj nasprotujoče si težnje. — Potem pa Se norčuje: “Kako lepo bi bilo, ko bi Hrvatje, pandurji in kozaki bili v prvi vrsti evropske demokracije in bi sibirski poslanec v Parizu izročil svoja poverilna pisma! Ponavljamo: Razen Poljakov, Rusov nima noben slovanski narod bodočnosti iz lahkoumevnega vzroka, ker nimajo vsi drugi Slovani niti prvih zgodovinskih, zemljepisnih, političnih in gospo-larskih pogojev, da bi bili samosotjni in da bi mogli živeti.” O Čehih piše še posebej zaničljivo: “Umirajoča češka narodnost je leta 1848 zadnjič poskusila zopet si priboriti svojo žlvljensko moč. Ta poskus se je ponesrečil in dokazal, da more Češka živeti le kot del Nemčije, če bo tudi nekaj njenih prebivalcev nekoliko stoletij govorilo jezik, ki ni nemški.” , , To se sliši prav tako, kot je Hitler govoril ,o Čehih 90 let kasneje, predno je vkorakal na Češko in zasedel Prago. Marks in Hitler sta enako sovražila ta narod, ki je bil Nemcem vedno tako strašno na poti. Zakaj naj bi Slovani^sedaj sovražnika Marksa častili, sovražnika Hitlerja zaničevali, če pa sta oba enaka? Kdor med Slovani časti Marksa pljuje prav tako v svojo lasnto skledo kot če bi proslavljal Hitlerja. Potem pa spet govori Marks o Čehih: “Češki in hrvaški panslavisti so delali naravnost v rusko korist; izdali so revolucijsko stvar zavoljo sence neke narodnosti. O boju za narodni obstoj slovanskih rodov pravi ta Jud: “Razdrobljeni ostanki mnogih narodov, katerih narodnost in politična živ.jenska sila sta bili že davnaj zadušeni in ki so bili torej tisoč let sem prisiljeni hoditi za mogočnejšim sosedom, ki jih je bi! premagal: te umirajoče narodnosti: Čehi. Korošči (to smo pri Marksu mi Slovenci), Dalmatinci itd. so poskušali splošno zmedo I. 1848 uporabiti v to, da bi obnovili tiste politične razmere, ki so bile leta 830 po Kristusu.” In spet pros'a vi ja Nemce, ki so s “svojo telesno in umsko silo” premagali S.ovane. Po Marlesovem se sme ponemčevanje ustaviti šele pri narodih, ki so “sposobni, živeti samostojno življenje.” Do neke nerc so taki Poljaki. Zadruge Slovane v stari Avstriji pa je po njegovem neizogibna in naravna pot, da se dajo izsesati od močnejših narodov. Ko o tem modruje pravi dobesedno: “To seveda ni prijetna prihodnjost za narodno častilakomnost pansl»isričnih sanjačev. katerim se je posrečilo razgibati del Čeffov in Jugoslovanov. Ali pa smejo pričakovati, da bo zgodovina za tisoč let nazadovala.na ljubo nekaterim jetičnim družbam ljudi, ki imajo v vsakem delu zemlje, kjer prebivajo, Nemce poleg in okrog sebe in ki nimajo niti prvih pogojpv narodnega življenja?” Tako kot Marks so pisa.i Hitlerjevi zagrizena med zadnjo vojsko. Komunist in ndcist sta bila v sovraštvu do Slovanov vedno blizu. S takimi razlogi, kot jih navaja Marks so Nemci vedno zagovarjali ponemčevanje Slovencev.. Med zadnjo vojsko je hotel Hitler to ponemčenje hitro izpčTjati. V svojih proglasih in ukazih je rabi! skoro iste besede kot njegov prednik Marks. Nacist je prepisoval od komunista. Svoje zaključke o Slovanih povzame Marks v stavku: -— --“Končali so se za sedaj in za vedno (pisal je to leta 1848) po- dvomim, da bo paket ze na skusi Slovanov v Nemčiji in Avstriji pridobiti si samostaen j nošti, preden boste vi drugi te narodni obstoj.”' ' . Vrstice čitali. Ker pravi, da ima robe posebno za otroke, sem ji poslal naslov družine z OSMIMI otroci, pa brez očete Wjllard, Wis. — “Krivda” za ta dopis naj pade na neko Katarino, ki.stanuje v Clevelandu na Juniata Ave. Bolj natanko se je ne upamm imenovati, ker mi ni dala dovoljenja. Ce jo' pa vseeno kdo “pogrunta,” menda tudi ne bo veliko narobe. Zdaj pa poslušajte, kako se je to lepo “ujelo.” Danes, 13, novembra, pride pošta, od katere tu omenjam samo dvoje pisem. V prvem pismu je bilo nič manj kot 27 naslovov potrebnih, da, zelo potrebnih družin, deloma brez očete, iz SLOVENIJE. Dostavljena je iskrena prošnja, da bi tem družinam kdo poslal kaj ponošene obleke in takih reči. Pri vsaki družini je našteto, koliko otrok ima, koliko so stari in če so dečki ali deklice. Pregledal sem ta seznam, vzdihnil za pomoč k Bogu, potem sem segel po drugem pismu, češ, bom žo pozneje videl, kaj se da narediti kaj . . .. 1 Drugo pismo je bilo od zgo- ^ raj omenjene Mrs. Katarine, j Citam — in se začudim. Piše dobesedno takole: “čitala sem v .... da pošiljate pakete potrebnim v sta-! — ri kraj. Jaz bi Vas prosila, da ' Euclid, O. — Slovenski pevski memi pošljete atreso od ene zbor “Euclid” se želi tem potom obitelji. Jaz imam še ponose-1 zahvahti vsem tistim, ki so po Well, meni se zdi, da se te reč ni tako “urajmala” brez prsta božjega. Gospa Katarina mi je dala misel, da utegije biti še marsikje kaka, blaga oseba, ki bi ne zavrgla naslova, če bi ga dobila . . . Radi tega sem se takoj lotil pisanja tega dopisa in verjemite, da bom z velikim veseljem poslal kak tak ali podoben naslov vsakemu, ki se ogjasi zanj. No čem pa dati v javnost onih naslovov. Kdor katerega hoče, naj mi saip piše ponj. Že radi tega sem tako ukrenil; da ne bo prepuščeno pa slepo srečo, kdo bo tega ali onega vzel na svojo skrb. Ako se vas dosti oglasi, bom lahko uredil, da bodo vsi obdarovani. Ako ne, bom pač skušal za one, ki bi ostali “sirote,” na drug način poskrbeti. Samo toliko naj Še enkrat poudarim, da so vsi ti doma v Sloveniji, pa je njihovo siromaštvo vsestransko DOKAZALO, Po naslove pi-če sploh | site n.a: Holy Family Church, Willard, Wis. Zbor “Euclid” se zahvaljuje Mrs. Frank Kemer, Mrs. Dominik Lušin, Mr. in Mrs. John Stanovik, Mr. in Mrs. Frank Laurich, Mr. Matt Mesec, Mr. George Ring, Mr. Matt Filipič, Mrs. Mary Stupar, Mrs. Ivanka Koss, Mrs. Uršula Korenčan, Mrs. Terezija Erjavec, Mrs. Mary Lah. Najlepša hvala vsem za lepo darilo in tudi za darilo v denarju. V veseli družbi.je Vrhničan-ka Mici Lušin sprožila misel, da bi bilo lepo, ako bi se Vrhničani malo spomnili Neže Korunove na Vrhniki, ko je toliko dobrega storila med vojno za borce po gozdovih; naenkrat je bila vsota *15 dolarjev skupaj, za katero se je napravilo en paket, kateri je že na potu tja. , Torej še enkrat hvala vsem skupaj in ob prilikah sva pripravljena povrniti. Vedno vam udana, \ Čari in Marie Estanek, 7304 Dudley Ave. -o i„ del, ti rečem. Ravno, ko sem u- ljko Enkrat sem prav natanč- palil, je stopil za velik grm. Čakaj, bom zavpil Mlakarju doli pod menoj, naj on uige, če ga bo videl.” Res je zaklical Jožetu Mlakarju, naj pazi, ker je sovražnik v bližini. Takoj zatem je že tudi odjeknil gori v reber strel iz Mlakarjeve karabinke. Takoj zatem je pa mehka sapica prinesla celo. gor do mene nežne Mlakarjeve besede, ki so dajale širnemu syetu na- Posebnosti letal na reakcijski pogon Letalski strokovnjaki, posebno v Angliji in Združenih državah, mnogo razpravljajo o praktični uporabi novih letel ameriški letalski) inženirji poudarjajo potrebo ne samo po povečani brzini, temveč tudi po povečanju akcijskega radija, vendar pravijo, da je zaenkrat treba še predrago plačati pridobitev na brzini s tem, da se pri letalih na reakcijski pogon OUIUJIJI. tl uz iiuwHi iwitwi touvaiti \senj USUII1, KI su po-| pri ICUUill Iim šccmuijajcvi puguii ne robe, največ za otroke, pa magali napolniti dvorano za kon-1 zaradi povečanja potrošnje gobi rada tja poslala, samo da cert, ki smo ga imeli v nedeljo D. J riva akcijski radij občutno 40 tonsko letalo, opremljeno z navadnimi motprji doseglo daljavo 6000 km, medtem ko bi isto letelo opremljeno z reakcijskim motorjem doseglo akcijski radij samo 1700 km. Nova stremljenja v letalski industriji Velike Britanije is Amerike skušajo odpraviti ne-dostatke na rasne načine. Eden izmed načinov so nova vrsta nazaj upognjenih kril, ki zmanjšuje zračni odpor. Ker letela na reakcijski pogon dosežejo največjo brzino v velikih višinah, delajo sedaj poizkuse j>redvsem v višinah 8000 in več metrov. Tu pa povzročajo preglavice močni in sunkoviti zračni tokovi in zato skušajo ojačiti gradnjo letal, da te sunke lahko brez nevarnosti no videl, kako je otresel z glavo. Takrat sem ga gotovo zadel.” Vzel sem njegovo puško v roke in si jo ogledal. Videl sem, da je bila izdelka od tistega lete, ko jo je Krištof Kolumb po pomoti prifural v Ameriko. Vanjo si lahko del 18 kratkih na-bojey in petelin je bil še stare vere, ki je zviška udarjal na kapico pri naboju. “Vidi se mi,” sem končno sodil, ko sem si ogfedal kresilo od vseh strani, da je čisto dobro orožje, samo eno napako ima, ki je bila najbrže kriva, da nisi trefil srnjaka.” “Katero napako?” bi rad vedel Babič. “Da nese ali previsoko, ali pa preveč na desno. Drugače je pa, kakor bi presodil jaz, ki sem v tem oziru vešč človek, popolnoma fina stvar. In pa močan glas ima, kadar upali. Zame ni na lovu nič lepša godba, kot kadar poka, pa če kaj pade ali ne.’ ’ Tone je segel v žep in privlekel v pozno popoldne še nekaj kapljic recnij, katere sva po bratovsko spravila vase. “Kar zgrizel b; se,” je rekel Tone nekoliko poživljen, “da smo ot tako lepega srnjaka. Kaj praviš, ali je žival vedela, prenesejo. Največ si graditelji novih le- „ v .o, an ja a*.«* ........... tel na reakcijski pogon obetajo j da ji nisem nič nevaren, ko je aticm upcraoi novin leiai od tega, da bodo te letala v j tako krotko stela in čakala, reakcijski pogon. Mnogi mnogih primernih lahko opravi-1 kdaj bom nehal? Šele, ko ja vi- la namesto enega — dva polete dela, da ne bo nič, je odšla po-dnevno in se bodo na te način j časi naprej.” o b r a tovali stroški občutno t “Nekaj takega bo,” sem mu zmanjšali. priznal. “Veš, žival ima tudi čut, ki jj pove, kdaj je v nevarnosti in kdaj ne. Kar pozabi na smolo, Tone. Kolikor poznam naše fante, se bo tisti tvoj bi imela atreso.” Zdaj si pa lahko mishte, kako hitro sem ji izbral eno od tistih 27 družin ... Nič ne novembray Slovenskem društve-1 zmanjša, nem domu na Recber Ave. Prav j Kritiki teh novodobnih letal teko lepa hvala tudi vsem tis’iml pravijo, da so taka letela na ki so »apotijii) dyorano zvečer za reakcijski pogon sicer zelo u-ples; iepa hvala tudi Vadnalove- spešna za vojaške svrhe, da mu orkestru, ki nam je ves ve- jut za civilni promet še niso čer krožil vesele poskočnice, da prikladna. Računajo, da bi - Bela vrana Znani švicarski naravoslovec Agassiz, profesor na vseučiliš- ------------ , ču Cambridge, je bil poklicanj srnjak vozi! z nami v Cleveland. predavat v New York. Pa je j Kadar je enkrat Mandel komu odklonil, češ, da je prezaposlen i na sledi, mu ne uide.” že drugod. Da bi ga vendarle I Res je bilo tako, kot bomo pridobili, so mu ponudili veliko ! zvedeli jutri na temle mestu. In vsoto denarja. Tudi s tem ga ■ ker smo arvno pri tem. morda niso dobili; odgovoril jim je: j ne bo napek, če povem, kako je “Nimam časa, da bi si denar imel Tone Babič še enkrat smo-služil/’ |lo s »rojim kresilom. AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 18, 1947 Krščen denar * POVEST Dr. Ivo Šorli Sploh pft da je najbolje, de se kaj se niste hoteli ženiti? Vidite, de bi imeli otroke, bi zdaj vsega tega ne bilo.” “Zakaj se nisem hotel ženiti? Saj me ni pustil! Od začetka pad, dokler je bil namreč še sam vdovec, me je vozil povsod, kjer je bilo kaj denarja in še malo kake ženske zraven. Pa DROBNE VESTI IZ SLOW (Doti* preko Trsta) ved ne porodi, ko je poskušala, kaj je zakon. Potem jestarec dolodil še nekaj svetih maš za sebe in za ran j ko prvo ženo, in dolgega pisanja je bilo konec. "Kolikor besed, skoro toliko ' neumnosti!’’ se je razjezil zdaj sodnik. “Vsak teden je bil tu — ali se ni mogel priti enkrat kar tako ae jaz tudi nisem ma- posvetovat ali na sodnijo, kjer bi ga ne bilo stalo niti gracarja, ali pa k notarju ali advokatu, kjer bi bil potrošil kvedemu eden, dva, pa naj bi bilo tudi pet goldinarjev, saj testament bi bil še vedno lahko sam napisal, de se mu je že tako škoda zdelo. Pa gre človek s takim premoženjem in zadne de-čkati, z glavo v mehu!’’ “Pa . . saj so mu baje ravno tu v trgu povedali, da sme vsak sam testament napraviti, kdor zna pisati, ali pa pred pri-dami . . .’’je-hotela vdova rajnkega opravidevati. “Seveda sme. Jaz si smem tudi sam obleko napraviti. In šivati tudi znam — skoro vse, gumbe sem si leta in leta sam prišival. Ampak za obleko grem h krojaču, ker znam šivati gumbe in ne obeleke. No, hotel sem reči le to, da se je pametno prej s kom posvetovati, ki pozna postave. Ali tu je zdaj, kar je. Namesto nekaj krajcarjev, 60 stalo morebiti nekaj stotakov, ko je nevarno, da se bosta zadela še pravdati!’’ “Kaj ne, gospod sodnik!” se je oglasil Peter. “Testament bom lahko ovrgel?” V prvem hipu, ko je zaslišal, kaj je bil ode odredil, se je Peter tako prestrašil, da še govoriti ni mogel. Vsa kri mu je šla v glavo in umaknil se je skoro do zida. Zdaj pa je prežečih odi prišel zopet bliže. “Tako ne, kakor si to najbr-ifilite ’ 'mu j e odffta ....... “Tega menda ne . ste hoteli triditi, da ode ni bil pri čisti pameti, ko je pisal, ali pa celo, da sploh ni_ on te- rni prodati, posebno ko sem vedel, da bo on denar pobasal, meni pa žensko pustil. Ko sem hotel pa to tu vzeti, jo je on pobral. Takrat je bil edini dan v življenju, ko bi mi bil rajnki še kaj denarja zanjo dal.” Sodnik, ki ga je bilo Petrovo nekoliko robato, a odkritosrčno govorjenje spravilo v dim ialje boljšo voljo, ga je zopet vprašal: ‘Zakaj pa se potem niste ved ženili?” “Potem?’ ’»e je začudil Peter, da sodnik tega ne razume, “Snedel bi me bil, da sem mu o ženitvi le omenil. Meni pa tudi ni bilo sile.” “Ste se morali ženiti pa iz hiše ven, priženiti se kam!” ga je skoro dražil sodnik. ‘Ko ni hotel dati niti solda od sebe! Kam bi se dlovek ženil praznih rok? Pa saj sem že rekel: kaj se je ženiti res tako treba?” Sodnik se je zasmejal. “Ej, to je seveda drugo vprašanje!” je rekel. Potem pa ae je zresnil in je izgovoril; “Naj bo, kakor hode. Vsekakor vidim, da ode ni imel pravice, zavreči vas v testamentu. In tako vam gre od cele dediščine/ polovica tega, kar bi bili dobili, de bi bil ode umrl brez testamenta. V tem slučaju bi bili vi kot edini sin vse, mačeha pa bi bila četrtina užitka.* * in zdrav sem, hvala Bogu. Zadovoljen sem, da sem pri svoji družinici. Drugega veselja ali zadovoljstva pa ni. Tu-vlada veliko pomanjkanje Potokarjev Nace je junak naše poveati. Ta vam je bil tič! 8padai je v družino tistih, ki žanjejo, kjer niso sejali, in ki najdejo, čeaar nihče ni izgubil. Nace je našel na primer z veliko lahkoto mastno kračo v sosedovem dimniku, pravtako dve kolesi finega sira v trgovčevem skladišču. Imel je tudi posebno prakso, da je znal loyiti vaške putke brez krika in vika in jih jo pošiljal z mojstrskim zavit jem vratu iz te solzne doline v boljšo domovino. Za plačilo jih je vzel brez dovoljenja lastnikov »a svoj-dom, in si je potem še nesebično lomil zobe ob njih bedrcih. Nace j« bil tako srečen, da jo imel letino pozimi in poleti. Pozimi ni mogel sapo spati in je hodil ponoči rad v tihe obiske po hišah, poleti je pa kaj rad vedril po sadovnjakih in po polju, kjer se ga je seveda vedno prijel kak sad ali krompirček. Radi tega poštenega posla je pošiljal nehvaležni in neusmiljeni svet Naceta večkrat v tisto veliko hišo z zamreženimi okni, kjer je mož vsakokrat ne- kaj vlada venim pomanjkanje^ megecey pregedel ^ M vsega. Ce pa kaj dobiš, je strašno drago. Po gozdovih se pojav- "Jaz bi bil rad za hudiča. Te ukradene reči skrijva tja v grm, jaz se skrijem v koš, ti boš pa zgoraj koš zopet lepo zadelal s to cunjo stavim da ne bo lum-pač ničesar opazil in me b'o odnesel.” — “Joj, Krihtl, ti si pa res zvit lisjak, dajva, dajva, izpe Ijiva jo, joj, to bo imenitno!”— — "Čakaj!. Kaj pa če me opazi? Jaz se v košu ne morem braniti . . “Saj sem še jaz tukaj. Tukaj za grmom bom za vsako silo. Če te pa ne opazi, bom stopal tiho za njim in zanesi se name!” Spravila sta vsebino koša za grm. Kristl je zlezel v oprt-njak, Lojze ga je pokril s Žakljem, na vrh je položil še par hlebcev in se je skril za grm. Nj čakal dolgo. Nace se je vrnil. Nedra jalbok je prinesel ln jih stresel kar vrh druge ropotije v koš. Sklonil se je, del roke v naramnice oprtnjaka, napel svoje mišice in z glasnim aaah . . je vstal pokoncu. Ko je prehodil par sto korakov, je zaslišal za seboj glasen vrisk. Stresel se je in bolj pohitel. Nenadoma je začul sikanje vsi vsss! vsss! takoj nato pa jezno evh! evhhhb1 “Svetj križ božji!” je zakričal Nace. Pa je bilo že pri košu, drsa- Ijajo vedno pogosteje neke nove zveri s k. (To je križarji s križem) Lovci (žandarji) jih preganjajo, pa se zmeraj spet oglase. — Jaz bi te povabil, da bi pri- tegne. Iz vseh taborišč so neka-; šel v domovino tapecirat stolčke, teri odšli, čeprav ao vedeli, da se j Tukaj je vedno več takih, ki bi jim doma pod Titušem nebo do-! radi sedeli na mehkem... bro godilo. Pa so tudi drugi, ki; V e d o o se je govorilo o jih je potegnilo domov samo po-enakosti, pa te tukaj ne naj- gledat. šli so in se spet vrnili, deš. Dobi se svila po 500 din šli so, čeprav so vedeli, kako je mater in sladkor po 160 din kilo-to nevarno. Domovina vleče, gram, toda potrebščin za vsakda- Rozman Viktor iz Hotedršice je tako šel dvakrat domov. Prvič je prišel srečno nazaj, drugič pa so njo porabo ni za nobeno ceno. Sedaj smo imeli prostovoljno obvezno oddajo žita. Ljudstvo pa Še vedno je časa za premišljevanje svojega grešnega življenja. Tatvinfe se pa tudi tam -ni odvadil. Lonec kodi toliko iem k vodnjaku, da »e ubije. Jeseni je bil Nace zopet na delu. Črna noč je pokrivala zemljo. Nace je menil, da ra-zun njega gotovo vse spi in počiva. Pa ni bilo ta(w. Opazili so ga in za grmovjem v bregu, koder je moral mimo, sta ga čakala Boštjančey Kristl, o katerem je šla govorica, da ima roke kot medved in Krivčev Lojze, sicer manj močan, ampak pretkan in gibčen kakor veve-V LJ-igSvi’ povrni, hvala lepa, tisočkrat 'Bog povrni!” j Tedaj je zgrabil dozdevni hudič lipovo vejo, še enkrat je divje zavriakal jn se pognal v košato drevo. Ubogi Nace je tedaj vrgel koš z Vamen in se pognal s zadnjimi močmi domov. Ko je izginil je prilezel Kristl zdrevesa, tudi Lojze je bil že tam. Po tleh sta se valjala od smeha, da nista mogla priti do besede. Drugo jutro so našli ukradeno blago za grmovjem v bregu. Nihče si ni znal razložiti, kako je neki prišlo tja. Potokarjevega Naceta pa ni bilo nekaj dni na spregled. Pravili so, da je bolan in da leži. Prihodnjo nedeljo je šel k spovedi. Dolgo ga ni bilo iz spovednice. Baje ni potem nikdar več kradel. Tega pa le ni opazil, da sta se dva vaščana vsakokrat ko sta ga srečala, sumljivo pogledala in si pomežiknila. se je stresal piskalo je in žvižgalo, Nace je tekel, kar so ga noge nesle, ves poten je že bil, košu pa že, tako cviljenje in divjanje, da mu je bilo znoreti. —“Sveti . . StraMn pisk iz koša. Nekaj je skakalo po oprtnjaku, vmes, pa sikalo in vriskalo. Nace je hote! vreči koš z ramen, pa pri tej priči ga je zgrabilo z vročimi kremplji za ušesa. Nace je divje zakričal; “Oh nikar, nikar!” — Joj meni! — Sam hudič je za mneoj!” Hudič je pa sikal: “Odkod •ELO DOBIJO Službo dobijo V službo se sprejme zakonski par, ki bi čistil gledišče. Morata biti zanesljiva in morata znati kuriti avtomatični stoker. Plača je $60 na teden. Zglasite se po lo je po njem in škrabalo, koš *^ečer v Yale 'Rieatre St. Clair in E. 82 SL (x) Moški in ženske za delo Potrebujemo osebe za finiša-nje lesa. Predznanje ni potrebno. Plača od ure in [dača od kosa. Zglasite se v P. Zimmerman Co. 2040 West 110. St. iz le- Fri nas je samo ucioj. ...« v Ljubljano, kjer ga nadalje za-'krat delaj za komunike. ’ ta 1914, precej izpremenila po- _ . - sebno tudi pravice dedovanja1 ga napisal. Vaša mačeha bo vdove ali vdovca.) Ne, oče torej že ostala gospodinja, ka- je napravil, kakor se vidi, na kor je odredil pokojnik; aH vi sebi veljaven testament, in ta-se najbrže ne boste dali kar ta- ko vam pritiče le polovica, dru- ko odpraviti, ko vam po posta- vi, bi rekel, ne bo treba. Moja trebnega prepira, vam takoj po-dolžnost je, da vas najprej o vem, da. imate pravico zahteva-vaših pravicah poučim. Povej- ti, kar vam gre, le v denarju te, ali ste se proti očetu kdaj in ne delitve premoženja. Vdo-tako slabo obnašali, da bi bil va vas bo morala torej izpla- go pa njej. Da pa ne bo nepo- \ vas lahko tožil zaradi grdih besed ali celo hujšega?” “Naj pove ona!” j« rekel Peter in pokazal vdovo “Ne, to se ne more reči,” se je oglasila ona. “Ce že govorimo o tem, je treba omeniti, da je bilo z rajnkim večkrat težko življenje. Ali da bi imela onadva kake posebne stvari med seboj, nisem mogla nikdar opaziti. Celo čudim se. da je rajnki napravil tako Žnjim Sodnik jo je prijazno pogledal in je rekel; “Lepo je od vas, gospa, da govorite tako. No, zdaj že upam, da se bomo še sporazumeli. Kaj pomeni pa to, kar pravi oče zastran ženitbe?” se je obrnil zopet k Petru. “Za- čati. Ali želite inventar ali se rajša pogodita za toliko in toliko?” “Inventar hočem! Vse do zadnje skorje!” je zakričal Peter nespodobno glasno, da ga je sodnik neprijazno pogledal. Znamke! Jugoslovanske znamke prodaja August Hollander 6419 St. Clajr Ave. v S. N- Domu (Tues.-x) MAM 0NE>| PAV mnw vtTMRtt «***» your BUY VfOftD M> «- ■a Otrmtm ki*. r<£«ra JOHN ZULKH INSURANCE AGENCY FRANCES Z OUCH, agent Zavarovalnina vaeh nat za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe mi Idili H EPP KOAD Za italijanske sladkosnedneže. — Slika mm kaže italijanske farmarje, ki odkladajo pridelek sladkorne pese v posebne kanale, kjer se bo pesa oprala in obenem odpolvlje-m v sladkorno tovarna. Slika je posneta v bližini Satno Biaggo, Italijp, kjer je 23 sladkornih tovaren, ki obratujejo 24 ur na dan v od dva do tri mesece trajajoči sezoni. se ju... je približala temna postava: — ’“vin je!” pravi Kristl, "a!i ga čem?” — “Ne še!” odvrne tiho Krivčev Lojze. Bil je res Nace. Ko je dospel do grmovja, je položil oprt-njak s hrbta na tla, oprezno se je oziral okoli, z obraza si je brisal potne kaplje. Tedaj 'se je zmuznil, pustivši koš oprt-njak tam na tleh, še na Trpot-čevo dvorišče. “Lojze, lump ima še en opravek”, je šepetal Kristl, “poglejva; kaj ima neki v košu.” Stopila sta iz grmovja na plan, skušala sta koš dvigniti, pa je bil presneto težak. Komaj sta ga dvignila; — “Primaruha, Kristl, ta koš ni prazen. Stavim da ima, rečem malo, skoro kvinta!!” Odkrila sta ga in preiskala. Kaj vse je prihajalo iz njega. Gnjat, trije hlebei kruha, likalnik/par čevljev, uteži’ stenske ure, steklenica vina, velik kos sladkroja in kdo ve kaj še. —“Ti,” — pravi Kristl, “napraviva komedijo z Nacetom, nekaj mi je šinilo v glavo in se bo sponerto, veš!”. — “Kaj pa misliš?” ga vpraša zvedavo Lojze. i« saws, tm T4. MM* M M Mr -dimka UUrnm** SMkrnkM« T«l» «M MIT RMN *** n> w «Jr •» ■*•* M m- TUT, ICOHOMY. ISSSS3 (O VMoala Copul*. MII M lAIORATOMB, mc Vin mufi revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizma. Vprašajta nas. Mamki Drug 16702 Waterloo Rd. slovenska Murna Radijski aparati, praktiki in čistilci pofrartjsaM—razne dele zrnje MALZ ELECTRIC «*et ST. CLAIR AVK EK 4808 Slika nam kaže novi Keller Super Chief avto z motorjem zadaj, ki je M razstavljen v New Yorku. Cena avtu bo SH&M. Z produkcijo bodo pričeli vidu mi; pravijo da naredi ta avto 35 milj na galon gazolina. N • _ “Kupil dič, kupil sem, vse sem pošteno kupil . . Hndič ga je še bolj mikastil za ušesa. — “Ljudje so mi dali, ljudje. Vse so mi dali dobri ljudje, gospod hudič.” Hudič mu je še huje natezal ušesa . . “Kaj?!” —“Ukradel sem, gospod hudič, ukradel sem vse . . .” - “Kje, kje? je lajal, hudič koša.” —“Pri Stenarju, pri Hudoverniku, pri Krušarju, pri Mezincu, prt Streharju,, je Nace jokajoče izpovedoval. Hudič se je raskavo krohotal. Nace pa je začel milo prositi: ‘Gospod hudič, nehajte, vsaj malo nehajte, ne morem v«č, meni je umreti, naj malo poči-nem.” _ “Počival boš v peklu, ha, ha, ha, ha, v peklu boš mehko počival” je vriskal hudič. —“N»prej, naprej!” Nace je klencal naprej. Groza ga je pretresala. Tedaj se je dvignil mesec izza gore in Nace je opazil v senci ssmega sebe in svoj koš in vrh koša hu. diča , . še bolj je tekel, krog njega pa je piskalo, cvililo in hreščalo, zdelo, se mu je da pada, da umira. Pritekel je do košate lipe, ki je molela svoje mogočne vej« daleč naokoli. “Stoj"-! Hudič j« kriknil to povelje, kot bi treščilo. Nace je obatal pod lipo. — Tresel se jn po celem životu, srce mu je divje kovalo v prsih, hudič pa mu je grmel počasi besedo za besedo v ušesa: — “Danes-nimam-4e-popol-ne-obiasti-do-tebe. — Samo še eno - tako - skuhaj - pa - si moj, mpj, moj!’ , . Danes ti pustim še to v spomin . Se enkrat te bom stresel in . . pobožal. Skočil mu je z rokami lase, vlekel, ga je in bil, ušesa mu je nategoval in mu prisolil končno še dve krepki zaušnici. Med tem pa je Nace jokaje vzdihoval: “O, gospod hudič, Bog tak, ki zna popravljati stroje. Morajo imeti svoje orodje. Plača od ure, 40 ur na teden. Oliver Corporation 19300 Euclid Aye. (227) MALI OGLASI Popravljano pohištvo » Popravljamo tapecirano pohištvo v vaši hiši; pritrdimo springe, iznova napolnimo blazine in vse, kar je potrebno, da bo pohištvo kot novo. Pokličite SW 6890. 1142 E. 66 St. (x) Iščejo stanovanje Družina 3 odraslih oseb in dekletce sfg.ro 11 let, iščejo 6 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX 2326. (280) Beneški zastori Napravim po vaši meri jeklene Ibeneške zastore. Izbera 3 barv v jeklu in razne barve trakov. Frank Adamič da zanesljivo delo in po zmerni ceni. Tru-Shade Venetian Blind Co. 22812 Nicholas Ave. zadej IV 6232 (X) Drva naprodaj Prodamo nova drva za spod-kuriti, kratke in dolge rezane; jako velik load za $8.00. Pokličite po 5 uri zvečer YE 1479. -(233) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša 6 sob za eno družino; garaža, vse v jako dobrem stanju. Nahaja se na 141)14 Hale Ave. Za podrobnosti pokličite Liberty 3871. —(227) Trgovski prostor V najem oddamo trgovski prostor 1,000 ačfrjaških čevljev. Dober dovoz; vse v enem nadstropji u. /^glasite ee na 1178 Norwood Rd. EN 3457. (228) ,Ux> > I AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 18, 1947 pojde križam svet vse, kar ima- ral, “v vinskost skriva vse hir O O O O 0 1 <> O o o BELI MENIHI PovMt is prvo polovic«. XII. stoletja spisal IVAN ZOREC “A slovenske so bile, to je.” Premolknila sta. ‘‘Pa tudi tisti naš uskok Maf-tin Kuralt bi lahko kaj pisal, še bi bil drugačen,” se je čez čas spomnil opat; “pa je upori nik ih brezbožnik. Se cesar je to spoznal in mu ni hotel dajati potuhe.” “Že vem, tačas, ko je spisal tisto knjigo o preveliki oblastnosti cerkvene gosposke.’’ “Da. In čeprav ga je cesarju priporočal sam grof Kavnic, tisti malopridni in puhloglavi, a pri cesarju prav mogočni spletkar, je cesar vendar ukazal, da se menih mora pokoriti svojemu opatu. Pa saj veste, kako je bilo.” “Vem le, da je Kuralt učen, a zoper svojo voljo nekoliko čudaški človek; nesrečen je, težko živi. A veliko je že pisal tudi o modroslovju.” “E, modroslovje!” je opat odmahni]. “Kdo je modroslo-vec? Mož, učen, preučen, ki svetu bistri duha ali pa ga pogublja do dna?’’ “Tudi o čebelarstvu je pisal; še pesmi je zložil celo kopo.” “Samo bogoslovnega ali nabožnega dela nobenega ne. Kakšen duhovnik naj bi bil tak mož ?” “Saj bi bil, pa so mu lju-ljanski škof in korarji vezali roke in grenili srce; vendar je ije pisal tudi o tem.” Opat je začuden pogledal, prior je povedal: “In sicer v slovenskem jezi-;no pridigOj ki —4W8 strpnost in krščansko ljubezen. In še dosti drugih lepih in učenih stvari.” “Odkod veste vse to?” “Zanima me, kaj počenja in kako so mu godi; tako zvem marsikaj.” “Kdo vam pove?” “O, vsa učena Ljubljana ga čisla, plemiči in meščani se mu klanjajo — tako mi je pravil Anton Linhart.” “Torej obiskujete tega našega Uskoka?” “Tudi Linhart je učen mož, ki dost; piše. Lehko in lepo se človek meni z njim. O slovenskem jeziku mislita on in Linhart, kakor vi, pater opat. Že zato sta čisto prikupna.” “Pater prior, ni'mi všeč, da se tako zanimate za posvetnost in da se družite z Uskokoma našega samostana.” “Kuralt in Linhart sta res slekla kuto, a zaslovela sta učenem svetu. Kaj bi bilo bolj prav, če bi bila ostala med nami in postala slaba meniha?” “Hm, prav menite, za samostan nista bila. Kuralt je bil uporen, nemiren človek,. Linhart pa tudi ne dosti boljši.” “O, Linhart je nežna, pesniška duša; prav zato. bi dejal, ni maral suženjstva.” “Pater prior,” se je opat u-strašil, “kaj hočete reči, da je življenje v samostanu suženjsko?” “No, naravnost tega ne morem reči. Menih, povprečen človek je najsrečnejše bitje na svetu. V miru, tihoti in samoti živi brez skrbi, moli, se posti in pokori zase in za druge; a kdor bi rad dni svojega življenja izživel po svoje, občuti ob vsaki uri, da je — suženj prastarih, okostenelih redovnih pravil.” “Tudj vi, pater prior?’ ’ “Jaz, pater opat, res ne bi rad čakal še kaj dolgo. Nočem, da bi me cesarski podili iz samostana, sam pojdem.” “Ne morete, ne smete, svete obljube vas vežejo In samo- stanska pokorščina.” “Novi čas prinaša novo spoznanje. Premlad sem bil ko sem se pomenišil, zdaj nisem’ prestar, še si lahko preberem.” Opat ga je poslušal ves prestrašen, potlej si je z rokami pokril obraz in zaječal: “Križ božji, ali je duh pro-svetljenstva že tako premotil tujli vas? Veste kaj: opravite minutio —• puščajfe si kri, že dolgo si je niste.” “Tudi to je srednjeveška navada.” “Obedientia — pokoriti se ji morate!” “Hočem, dokler se ji še moram.’1 “Kam merite?” ga je opat debelo gledal. “Pater opat, verjemite mi, da sem do tega skklepa prišel le po hudih duševnih bojih. Sprva sem se res plašil lastnih misli, zdaj vem, da mislim prav. Vest, poštena vest mi nič hudega ne očita. Ne morem pomagati, da sem tak, in Bog mi pomagaj, da ne bi zabredel v greh zoper duha.” “Zabresti hočete v greh nepokorščine. Varujte se vsaj kazni, ki vas z njo utegne udariti posvetna oblast. Ali ne pomnite več, kako je cesar Jožef II. ono leto pritisnil ljubljanskega frančiškovca Franca Ksaverija Paradajzarja?” ’ “Pomnim. Paradajzar je hotel kuto čisto zavreči in prestopiti v protestansko vero. Cesar ne mara apostatov — od-BadaitoY, ^nrl jm V era- mo. Lakomnikov je zadosti. Slišal sem, da tudi novomeški okrožni glavar Ivan Nepomuk Urami grof Blagaj preži in komaj čaka, kdaj mu bo priteči in odnesti, kar mu bo všeč.” “Habeat — naj le,” je opat odmahnil z roko in se zagledal po zorečih njivah. VI. Samostanska kočija je že po klancu Radohove vasi drdrala proti Pljuski, brat kočijaž je zaviral, brat strežaj strahoma trobil. “Počasi, počasi,” je svaril tudi opat. In res je s stranskega pota na sredo velike ceste nenadoma omahnil postaren človek v ponošeni gosposki obleki ih se do pasu priklonil imenitnima gospodoma. Kočij až je kriknil in in močno potegnil za vajete, konji so se skoraj ustavili. “Pazite, Vrbičev gospod,” se je opat nasmehnil in pomahljal z roko, “saj bi vas bili skoraj povozili.” “Majhna škoda, presvetli, majhna škoda,” se je nerodni mož omotično umikal in gledal za kočijo, ki se je spet spustila v dir. “Ta menda nikoli ni trezen,” je opat zmajeval. “Revež je,” se je. prior ozi- ATTENTION Veterans-Civilians DE SIMIO SCHOOL SHOE REPAIR REGISTER NOW DON’T DELAY Learn a Profitable Trade CLASSES: 8 A. M. to 1 P. M. 1 P. M. to 6 P. M. 6 P. M. to 10 P, M. Interview it 418 FRANKFORT AVE. do, kar ga tišči.” Vrbičev gospod, iz teh krajev doma, je bil šolan človek. Več let je v daljnem tujem mestu imel imenitno službo; a prerad je pil vino, v vinski omotici se je nekaj pregrešil, pa so mu jo vzeli in je bil ob kruh. Potlej se je dolgo potikal križem sVeto, poskušal nekatere matere kruh, a ko je preteknil skoraj že vse, je obupal in pri-motoglavil v domače kraje. “Še zajec rad steče pod tisti grm, kjer se je izgledel,” je čustvoval in občudoval polje, travnike in hoste, vasi in ljudi. “In ko človeku vse odneha, naposled le spozna, da bi bilo najlepše doma.” Svojih ljudi, da bi dejal, ni lepih denarcev; krčme so tudi imel več, a sloves imenitnega, učenega stanu se ga je držal, da so ga povsod, 'kamor je prišel, radi klicali k skledi in v krčmi za mizo. Vračal je, da jin\ je pisal pisma in oporoke, pogodbe in tožbe, še rajši pa razkladal postave in pravil prigod-be. To pot se je bil nameril v krčmo na Pljusko. Žejen je bil, že vodo bi pil, pa je navajen ni bil. Pred veliko Pljuskarjevo hišo je stala dolga vrsta tovornih vozov. Ob veliki cesti so tačas bili lepi časi za kmeta. Cesta skoraj nikoli ni bila prazna, pre-nekateri si je s priprego služil bile zmerom žive, v hlevih, velikih, še vsaka graščina ni imela večjih, so se odihavali močni konji. “Cesar striže peroti tudi že voznikom,” je proir rekel, ko je kočija mimo vozov dirjala za ovinek. “Tem se godi prav,” je opat kimal, "saj'so surovi in prevzetni, da je kar grdo.” “O, prevzetija jih že mineva, nova cesarska postava jim zdaj razžene bratovščino s starimi pravicami.” Kočija je prašila ob hosti nad vasjo Cesto. Na smrekah so vpile vrane, z gabra na gaber so se zaganjale srake in izdajale: “Lejga, le ga! Že prileten mož, ki zaradi vranjega in sračjega vrišča nemara ni slišal kočije, je zdajci iz gošče stopil na cesto in obstal, kakor bi ga ukopal: ustrašil se je Pa že tako, da mii je zajec, ki ga je tiščal pod suknjo, pal na tla. Konji so strignili z ušesi, koki j až je ustavil. (Dalje prihodnjič) -AND THE WORST IS YET TO COME ^-in najhnjše šele pride leranco — versko jjko prisilno delavnico. No, jaz nočem v drugo vero, svetni duhovnik bi rad postal.” “Potrpite, pater prior,” se je opat pomiril; “saj to nemara res čaka nas vse.” “Pametno bi storili, če bi se nekoliko preskrbeli, preden nam vse vzemo in nas preženo. Prodajmo, kolikor največ moremo, da s praznimi rokami ne poj demo po svetu. Škof Brigido, ki ga, kakor rajnega škofa Her-berštajna, tako mikajo do-hod-ki stiške gospoščine, bi nemara bil dober kupec.” “Nikar, s tem gospodom nočem imeti nič. Noroglav, omejen janzenist — skoraj krivoveren gorečnik — je tudi ta. Misli, da je prosvetijenec, pa je le slepo v cesarja zagledan plemič; vse je, le škof ni ne po mišljenju ne po življenju.” “Tako se utegne nekratiti, da VpiSIfe se v klub! Iz urada North American Banke ste vabljeni, da se vpišete v božični klub za hranjenje. To je tako zvani tedenski vplačevalni “Christmas Club,” v katerega razrede lahko vplačujete tedensko po 1, 2, 5 ali 10 dolarjev. Ta klub je nekaj izvanrei nega za hranjenje, posebno le: pa prilika je, da se nauči otroke hraniti. S prvim decembrom začne nov klub za leto 1948. Takoj se priglasite za knjižice in se vpišite, da bo do časa vse v redu pripravljeno. Vpišete se lahko v vseh treh podružnicah North American Banke. ■Cleveland, 0. B eHoroka opica Ruby pestuje svojega petega mJadifa, M ga je skotila v Philadelphia živalskem vrtu od leta IMS, umu njmjmjmnjmn n rumjmnjrjmrm H . -* AL ULLE PLUMBING & HEATING (0. Kopalne banje, closets, sesalke za globoke in plitke vodnjake, za kleti ter circular sesalke, boiler ji, avtomatični plinski grelci. 15601 Waterloo Rd. KE7248 Vse potrebščine za grelne in monterske naprave^ tmrLrumjumrLmjmn nrumn jmumrm mimrmrLrLrmjLrijmjTrmjmnjTrLrmTum K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR {lanom in nečlanom na zemlji^ in posestva po 4% obresti brez kake provizije ali bonusa ★ ★ ★ ★ ★ Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in Informacije piilte na: . GLAVNI URAD K. S. K. JEDMOTE 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS |-