Mladinstea matica —mm V božični številki »Jutra« piše knjižničar ene naših največjih knjižnic, »Delavske knjižnice« v Ljubljani g. Giril Štrukelj o tem, kaj čita povprečen. Ljubljančan. Nas zanima predvsem, kaj najrajši čitajo otroci. O tem pravi: Otroci, ki še ne znajo čitati ali se šele uče, hočejo imeti živo ilustrirane pravljice ali pa knjige, kakor je n. pr. »Mladi risar«, ki vzbujajo njihovo domišljijo in željo, da sami rišejo in prerisujejo. V tem pogledu se čuti pri nas veliko pomanjkanje — kaj čuda, da so se tako priljubile knjige Mladinske matice. Pomagati si je treba z nemškimi izdajami. Pri dečklh je Karel May še vedno prvi. Svenssonov »Nonni« ;se ni tako udomačfil. Pustolovska snov je tista, ki mika čitatelja v teh letih. Še slabše je pri nas preskrbljeno za deklice. Karel May ni zanje, od Sienkiewicza prihaja v poštev samo »Skozi pustinje«, no z »Bibi« Karin Michaelisove jim je bilo močno ustreženo. Toda kaj teh nekaj knjižic proti tolikemu povpraševanju? —mm 4. številka »Našega roda« izide okrog 20. t. m. —mtn V oceni Pastircev piše Budal med drugim: Od Slomška preko Levstika in Stritarja do Ketteja, Župančiča in Meška se je pri nas marsikaj izboljšalo, prav tako od začetnega »Vrtca« in »Zvončka« do »Našega rodu« in »Mladinske matice«. Bevkovi mladinski spisi se množijo kakor nemladinski. »Mladinska matica« je izdala že tretjo njegovo knjigo »Pastirce«. Nekaj drugih je izšlo v Gorici in Trstu. Glavni znaki Bevkove umetnosti bijejo iz vsake strani, iz vsake vrste: preprosto nizanje pokrajinskih in vremenskih vtiskov, naravno pribijanje trenutnih dogodkov in ugotavljanje razkosanih čuvstev, na videz sama enostavna dušeslovna drobnjav, nič zapletenega, zavitega, težkega — dokler se po par poglavjih mahoma ne zaveš, da si v mreži, v razburkanem vrtincu človeških prastrasti. Ti trije pastirci, Ferjanč, Lenart in Blaže, imajo nekaj sorodnikov po Bevkovih vaških povestih in romanih, kjer so bolj stranske osebice. V tej knjigi so pomaknjeni v ospredje in odrasli so njih pritikline: Matevž in Matevževka, gospodarji, starši in posli. Ko je zgodba že dobro napeta in zavozlana, ji pisatelj dvigne mikavnost s tem, da najmlajšega pastirca skrije in postavi na njegovo mesto pastirico Terezko. S tem dekletcem med dvema pastirjema je Bevk zasenčil Stritarjevo Delo, ki je prcumetna, romantična tujka v slovenski pokrajini. Terezka je dragocen gorski brst, iz katerega v zametku kukajo blage, resne dražesti slovenskega dekleta in slovenske žene. Bevk je odličen oblikovalec temnih strani človeške duše. ki se za zunanji svet očitujejo prgtežno v lopovščinah in zločinih. Tu jih je pestro prgišče zajel pri izviru, kjer še žubore in ne podirajo jezov, a se že čuti, da jih pozneje kdaj še bodo. Vse je tako napleteno, da bi se moralo končati s kakšno smrtjo v prepadu, kakor v »Jagodi« in v mnogih Bevkovih gorskih povestih. Če si je Bevk pri tem idiličnem koncu naredil kaj sile, je vendar zaključek otroškemu svetu zelo primeren in za pastirce samo začasen; življenje jih bo že še bolj po bevkovsko motalo. V isti štev. »Ljubljanskega zvona« je priobčeno še tole: Čitatelje bo nedvomno zanimala sodba o publikacijah Mladinske matice, ki jo je napisal ruski prevajalec in dober poznavalec vse slovanske in otroške literature N. Bahtin. — Ugajajo mu Bevkovi »Pastirci«, o katerih meni, da bi z malimi izpremembami lahko izšli v ruščini. (Cudi se, kako more biti v »tako katoliški deželi« dopuščen stavek »Bog je bil srdit«.) Seveda je malo upanja, da bi rusko otroško založništvo izdalo knjigo, v kateri ni govora o ekonomskih vzrokih revščine. Ribičičeva knjiga »Mihec in Jakec« se mu zdi po zamisleku zanimiva, toda za današnje prilike nesprejemljiva: pravljične povesti pa škodljive, ker so polne nesmiselnih podob hudičev in drugih pošasti ir. uvajajo plitvo meščansko moralo. O »Miškolinu« piše, da nima nobene vsebine, dočim so »Kresnice«, ki so jih pisali otroci, izredno mikavne. —mm Mariborer Zeitung ima v številki od 24. XII. o 3. številki »Našega roda« krajšo oceno. Daljša ocena o knjigah MM in o lanskem letniku »Nasega roda« je izšla v »Popotniku« 3-4. Tudi 2. št. »Misli in dela« prinaša ugodno oceno o VI. letniku »Našega roda« in publikacij M. M. O N. R. pravi, da je najbolj razširjen mladinski list za lepaslovje, pouk in zabavo, da je izredno zanimiv ter pestro ilustriran. —mm Krajša ocena 3. štev. »Našega roda« je izšla v »Mariborskem večerniku« od 21. decembra.