Dopisi. Od Zidanega mosta. (Šolsko društvo.) Dne 30. prosinca t. 1. ustanovil se je stalni odbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Zi- dani most in okolico. Izvoljeni so sledeči gospodje: Načelnikom preč. g. Karol Gmeiner, župnik v Širji. namestnikom g. Ferdo Roš, veleposestnik v Dolu; tajnikom g. Tone Požar, nadučitelj v Radečah, namestnikom vlč. g. Rudolf Raktelj, kaplan v Dolu; denarničarjem g. Matej Pintar, kaplan v Radečah, namestnikom g. Janez Hlinar iz Loke. Iz stalno izvoljenega odbora je razvidno, da je delokrog naše podružnice silno velik ter bodo gospodje, ki so težko delo prevzeli, dosti morali žrtvovati, da bode njih delo gledč prevažnega namena, osobito naše podružnice rodilo zaželeni sad. Toda že na dan ustanovitve so cenjeni udje pokazali, da prav dobro razumejo, zakaj se je podružnica ravno na Zidanem mostu ustanovila. Od daleč in od blizu počastilo nas je nad štirideset samih odličnib. navdušenih narodnjakov. Zbirali smo se v slavno znani hiši preblage gospe Potoeinove. Njeno ime je vsestranski in v vaeh krogih eislano. Prvi počastili so nas preč. g. župnik iz visokega Razbora, ki vsakokrat iu pri vsaki priliki s svojimi neustrašljivimi moži pokažejo, da jim pot za narodne pravice nikoli ni predolga. Iz srca smo se pa veselili, da so nas gospodje iz Dola in flrastnika, med katerimi samo naj omenimo izvrstnega narodnjaka in veleposestnika g. Roša, na dveb. vozeh obiskali. Udje iz Loke, med njimi pogumni slovenski gospodarji, pa so čvrsto pokazali, da so dobro podučeni o blagem namenu našega društva, ki samo meri na to, da se slovensko šolstvo podpira ter da se slovenski otroci podučujejo na katoliško-narodni podlagi, da se reši, česar nam še kruti sovražnik ni vzel. Od našib. sosednih bratov, katere samo voda loči, ki so pa ene misli z nami, videli smo odlične ude iz Radeč, iz Dobovca in celo iz daljnega Št. Janža. Podružnica šteje do sedaj 105 udov med temi 11 ustanovnikov, 75 letnikov in 19 podpornikov. Ce pomislimo, pod kako neugodnimi razmerami se je podružnica osnavljala, moramo z zadostenjem začetek prav lep imenovati; novi udje vedno pristopajo. Gosp. J. v R, ki se je izrazil, da se je podružnica miruo in res prapravilno, mirno, dostojno in pošteno ustanovila ter je trdil, da so se ustanovitelji nekako bali, bdgovarjamo prihodnjič, pri katerej priliki še bodeš čestiti čitatelj mnogo zanimivega iz našega kraja izvedel. Z Radla ob Dravi. (R a z n e r e č i.) „Prid' vrh planin — Nižave sin", tako smo veselo prepevali tukaj na Radlu skoro 4 tedne. Popolnoma spomladansko vreme bilo je na južni strani Radla. Snega skoro ni bilo tamkaj videti in ljudje so ob nedeljah in praznikih, pa tudi drugekrati po tratah ležali in se proti solncu greli. Take zime so tukaj pogosto, med tem, ko pri Dravi oster mraz brije, da pod nogami škriplje. Sedmega svečana je le sever pritiral iz Nem- škega nevarne oblake, kateri s<5 nekoliko snega vrgli po Radlu in ga pobelili. Zato pa je verjetno, da tukaj ljudje v čistem zraku in mnogokrat po zimi v prijetnem vremenu, bolj kakor v dolinab. znatno visoko starost dočakajo. V pretečenem letu sta dva v zakon stopila čudne starosti. Ženin bil je 74, beri: štiriinsedemdeset let star, nevesta pa 59; vkup sta imela 133 let. To je redka prikazen. Več ljudi pa se tukaj nahaja od štrtega in petega leta našega stoletja; ena je rojena celo 1801. Pretečeno leto bilo je tudi precej dobro, bolj sušno, kakor mokro leto in to je tukaj važno, ker more turkinja dozoreti. Zrnja bilo je po volji. Sliv, jabelk in brušek toliko, da smo mnogo tolklje ali možta napravili. To je zelo važen pridelek za delavce. Cveteti je bilo začelo drevje po toplih vetrovih in torej ni pozeblo. Eksekutivne prodaje posestev že tukaj dolgo ni bilo nobene. Posebno veselje pa nam je naredila družba sv. Cirila in Metoda v Ljnbljani. Poslala je za Remaniško šolo 6. svečana 1000, beri: tisoč gold., koje smo z velikim veseljem in hvalo vzprejeli. Svetujemo pa vsem šolam ob meji, naj se obrnejo na omenjeno družbo, kakor smo bili tukaj storili. Od deželnega odbora Štajarskega nismo dobili posojila, ker isti je menda na šolo na Kisli vodi bolj mislil, kakor pa na nas, in jej je obljubil dati 2000 fl. iz deželne blagajnice. Toraj družba sv. Cirila in Metoda ima za nas srce in nam hoče pomagati, Nemški ,,šulverein" pa naj skrbi za svoje nemške otroke, saj Nemci ne ležijo na bankovcih, da ne bi pomoči potrebovali, mi pa bomo za naše šole že skrbeli. Govori se celo, da bodo Kapljičani tudi raje od družbe sv. Cirila in Metoda podpore prosili, kakor pa da bi svojo lastno kri s pruaaškimi groši zastrupili. Ako niso obsedeni od hujakača doli pri Dravi, bodo to gotovo storili. Isto brezversko človeče se boji, da bi moralo samo v pekel iti, zato hoče Kapljičanom otroke pokaziti s pruaaško-nemškim liberalizmom; kajti, ako šolarji slovenski brati ne bodo znali, se tudi krščanskega nauka ne bodo mogli učiti. Iz Vranske okolice. (Lep spominj.) Ko naslednje vrstice častitim čitateljem ,,Slov. Gosp." pred oči pridejo, se je začel že resni čas — sveti post. In prvo poročilo o tem času naj čast. čitateljem naznani tudi resno, tužnožalostno vest. Dne 3, febr. t. 1. namreč je na Vranskem umrl velepoaestnik, gospod Franjo Šentak, mož, ki zasluži, da mu tudi nSlov. G." nekaj vratic posveti. Nepozabljivi mi oatanejo trenotki, ko sva a prijateljem na avečnico že proti večeru šla rajnega g. Šentaka obiakat; večkrat je avojo velo roko že s težavo vzdignil in jo v alovo podajal in ko je rekel beaede: ,,bomo šli" — In rea — nekaj dni pozneje je nehalo biti to preblago arce! ,,Blagor mu, ki ae spoSije", res blagor ranjcemu! Kakor trdno upamo, nlepše solnce njemu sije, lepše zarja rumeni!" Prestal je mnogo, mnogo boLečin. čeravno je bil še le 46 let star. Po okolici se je najrlo razširjala veat o amrti blagega moža in gotovo je vaak, ko je to žalostno novico zvedel, vzdihnil: škoda za njega! In da je to res, to ve cela Savinjska dolina in še dalnejši kraji okrog, kajtimaloje mož, ki bi tako znani bili in tako daleč okrog, kakor je bil rajni gosp. Sentak. V soboto, due 5. t. m. spremljalo je brezštevilno ljudatvo po zemeljske ostanke rajnega na mirodvor. Govorilo se je aploh, da Vransko tacega pogrebaše ni videlo! Ljudi se je kar trlo in še zmiraj je prihajal voz za vozom k pogrebu. Posebno veliko jih je prišlo iz Žavca, od koder se je bil rajni g. Sentak preselil na Vransko. Pet dubovnikov je prišlo k hiši umrlega po rakvo, katera se je najprvo prenesla v farno cerkev. Tam so domati g. župnik s prižnice z ginljivirni beaedami opisali življenje in dejanja rajnega in v imenu navzočih jemali slovo od njega! Menda ga ni bilo v cerkvi očesa, ki bi se večkrat ne poroailo v solzah žalosti po rajuem! Po mašah in mrtvaških molitvab smo šli proti mirodvoru. Videl si v dolgih vrstah goate iz cele Savinjake, Saleške doline, Kranjakega itd. Vae imenitno in ubogo, staro in mlado je šlo za rakvo toliko spoštovanega rajnega! Veliko in prekrasnih vencev je bilo položenih na rakvo. Videl si domačo in Zavško požarno brambo, »Savinjskega sokola" itd. I'a še veliko več bi bilo duhovnikov iu ljudi, ko ue bi ravno obtiatem času pokopavali o. g. župuika v Št. Martinu na Paki, Jerneja Coceja. Žalostno ao zadrijokrat zapeli zvonovi rajnemu ^smrtno pesem", zvonovi, katere je rajni tako vestno slušal. Zbrani pevci mu zapojo pred odprtim grobom zadnji pozdrav, zadnje slovo! Zagrnila ae je zemlja, ki je pokrila ostanke tako blagega moža ! Svetlo aolnco je pošiljalo zadnje žarke v črni. temni grob! — Kaj je bil rajai svojej družini, svojenm narodu, mi ni treba praviti, saj njegova dela dosti oznanjujejo! Moje vrstice sklenem z besedami, ki so jih g. župnik v cerkvi govorili, namreč: Blagor njim, ki v Gospodu zaspe, kajti njib. dobra dela gredo za njimi! In rajni je imel dobrib del! Koliko solz je on posušil in koliko žalostnib potolažil! Spavaj mirno, blago arce! Truplo sicer počiva, a tvoj dub živi med nami, tvoj spomin!" Z Ribnice na Pohorji. (Naše ceate in okr. zastop.) Vaak rlovek na svetu ima 8 kom avoj križ, tako tudi tni Ribničani se nemalo jezimo z našimi cestami. Plačujemo jih vsi davkeplačilci, a žalibog rabiti, kakor iiašim potrebam ugaja. jih ne moremo in — ne smemo. Vsak, kdor naš kraj pozna, ve da je tukaj glavni pridelek kmetu gozd ; to priča tudi morda blizo sto pil ali žag ob dveh potokib nasib. Kakosilno težavno in zoperno torej je, ko imamo ceate tik potokov in zraven žag, pa ne smeroo po njih voziti z dvokoleanim v teh krajih zavoljo strmih potov edino rabljivim vozom. tako namree, da se plobi zadej vlečejo ali ,,štrajfajo". Če tako obloženega voznika arečajo žandarji, brzo ga zatožijo pri ces. kralj. okrajnem glavarstvu ia nasledek temu je, da je dotični kaznovan najmanj za 1 goldinar globe. Koliko nevolje vlada valed tega pri naa, si lehko mialite, kajti mnogo je takih kmetov, da vozijo po atrmem bregu plohe na cesto in če le za ped ceate rabijo in ao zatoženi, morajo že plačati kazeD. Kmetje ae po pravici jezijo, čea : mi plačujemo cesto, pa je še rabiti ne amemp, kakor nam ugaja; zakaj nam toraj je ? — Če bi nam tukaj gg. poslanci naši kaj pomagati mogli, gotovo bi jim bila cela Ribnica iz arca hvaležna! — Dne 12. do 13. febr. je debel in rahel sneg naredil mnogo plazov na ceate, tako da amo jih še le dne 14. rebr. zopet odraali in odprli. Na cesto od Velike gore je alav. okr. zaatop mariborski dobil delalcev v nedeljo po 1 gld. najete, a naa marenberški nima za to denarja, raje ga daruje ,,aulvereinu". Zato smo morali kmetje sami napraviti tir in to merida zato, da naa marenberški baruaasti deda navrh še graja, češ, mi smo zadnji spraznili cesto. Da kričati, grajati in obrekovati naa, to znajo gg. okr. zastopa, čem reči marenberški nemčurji, a delati moramo pa aami; gospodje ao pri ceati le, da delajo ,,kšeft" zraven. To je slika našili razmer, ki gotovo jasno kaže, kako potrebno bi bilo našemu okr. zaatopu po višjej oblaati pokaza^ kje naj rabi izročene mu denarje in kakšeu je aploh namen njegovega delovanja. Kmetobranski.