štev. 42.
V Ljubljani, g četrtek, dne ZO. februarja 1908.
Leto xxxvl
Velja po poŠti: u celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za tetrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
ta celo leto naprej K 22 40 ca pol leta „ „ 1120 .ta ietrt leta „ „ 560
ia en mesec
1'90
It pošilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod fez
- dvoriSie nad tiskarno). — Rokopisi s<»
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat.... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
2. -
UpraVnistVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev.
-- Vsprejema naročnino, in ser a le In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Volivno gibanje.
Deželnozborske volitve.
Včeraj so se pričele deželnozborske volitve na Tirolskem in sicer v kmečkih občinah. Do sedaj je izvoljenih 22 krščanskih socialcev, 6 italijanskih kon-senativcev in 4 pristaši italijanske krščanske ljudske stranke. Zmagal ni noben liberalec.
Danes volijo kmečke občine na Češ-kem; jutri 21. mesta na Tirolskem in kmečke občine na Kranjskem; 25. kmečke občine v Galiciji; 27. mesta na Češkem ; 28. mesta na Kranjskem; 2. marca trgovinske zbornice na Češkem in mesta v Galiciji; 3. marca gališke trgovinske zbornice; 5 marca češko veleposestvo; 6. marca veleposestvo na Kranjskem in v Galiciji. Na Goriškem bodo volitve od 2. do 7. marca.
Na Češkem bo hud boj med češkimi strankami. Vseh čeških kandidatov je 300, tako da pridejo na okraj, ki jih je 85, po-vrečno 3 kandidati a jih je tudi do 10, kakor v Praškem Slarem mestu Mladočehi kandidirajo le v 3 kmečkih okrajih. V vseh 49 čeških kmečkih okrajih je 106 kandidatov, med njimi 35 katoliško narodnih Čehov. V 36 čeških mestnih vol. okrajih imajo 131 kandida ov. Socialni demokrati so postavili lastne kandidate v vseh kmečkih in mestnih okrajih. Boj med Nemci in Čehi bo samo v mestnem okraju Budje-jevice. Zanimivo je, da se za poslaniški mesti potegujeta tudi dve kandidatinji. Volitve v kmečkih občinah na Češkem se bodo vršile v znamenju boja med Češkimi agrarci in katoliško-narodno stranko.
Volivne laži »Slovenskega Naroda«.
»Slovenski Narod« poizkuša še v zadnjem trenutku z zlaganimi noticami vplivati na izid volitev v kmečkih občinah. Taka »novica« je včerajšnja »Narodova« »brzojavka« iz Ribnice, ki se glasi, da so naši ondotni somišljeniki baje sklenili glasovati v mestni skupini Kočevje-Ribnica za nemškega kandidata dr. Egerja. Ta vest je popolnoma zlagana in brzojavka skoro gotovo kar fabricirana v »Narodovem« uredništvu. Naši somišljeniki v Ribnici niso ničesar sklepali. Vsak naš somišljenik ve, da je zaupni shod S. L. S. v Ljubljani dne 10. t. m. soglasno sklenil, da pre-
pušča osrednjemu volivnemu odboru S. L. S., določiti postopanje naših volivcev v tistih mestnih skupinah, o katerih ni zaupni shod sam odločil. K tem mestnim skupinam spada Kočevje-Ribnica, Ljubljana in pa novomeški mestni volivni okraj. Osrednji volivni odbor bo, kakor čujemo, šele jutri storil svoje tozadevne sklepe.
Kranjski Nemci iu deželnozborske volitve.
»Deutsche Stimmen« pišejo, da bodo Nemci pri deželnozborskih volitvah v mestih in trgih na Kranjskem podpirali vse tiste kandidate, ki so resno za volivno reformo odnos.no da bodo tedaj glasovali zoper kandidate liberalne stranke, ki je obstruirala volivno reformo v deželnem zboru. »Deutsche Simmen« izrecno kon-statirajo, da Nemcev ne veže danes nobena zveza ne z eno ne z drugo slovensko stranko (»Die Deutschen bindet lieute cine Kvalition \vcder mit der einen noch mit der anderen slovenischen Partei.«), pač pa konstatirajo, da so vender le nekatere določbe svojedobno z liberalno stranko sklenjene pogodbe še danes v veljavi. »Deutsche St.« dajo liberalcem izreč-no pomisliti, »dass sie in Grunde genom-men, die Koalition mit den Deutschen noch lieute bindet und gewisse Punkte des Uebereinkonimens noch heute aufrecht stehen«. — Katere točke so to? Zahtevamo od liberalcev precizen odgovor. Naj nas ne prisilijo, da bi morali iti vprašat k Nemcem.
Kolenec kandidira.
Včerajšnji »Slov. Narod« proglaša gostilničarja Jaka Kolenca proti dr. Šu-steršiču za ljub. okolico. Danes ima Kolenec shod in se bo shod, kakor čujemo, vršil v znamenju pokvarjenih klobas.
Dva shoda v Nacetovi občini.
V torek je imel državni poslanec Jaklič dva volivna shoda, v občini Dolenja-vas, kjer žuoanuje vrli župan gosp. Ignacij Alerliar, tisti pogumni kandidat, ki pred volivci beži in se skrije za peč. V Rakitnici se je shod vršil mirno, a v Nemški vasi je na splošno nzadovoljnost volivcev raztresal svoje neslanosti bivši slavni predsednik tako slavnega liberalnega shoda v Ribnici, g. Klun iz Dolenje vasi. Kar je mož, bomo vsi volili kandidata »Kmečke zveze«, kar je moških samo na pol — med te spada po lastni izjavi tudi g. Klun —
bodo volili enega naših in g. Merharja. — Morda se bodo pa še premislili v zadnjem hipu. Čudno je. da v občini nikjer nečejo čuti o Nacetovih zaslugah za občino, kakor tudi ne o Loškem potoku o Rusovih zaslugah. Ko se kaj takega omeni, je takoj ogenj v strehi; stranke se spoprimejo in nazadnje se pokaže, da sta gospoda kandidata za občino takrat delala v prvi vrsti kakšne koristne naprave, ako so tiste v prvi vrsti njima koristile. Na dan volitve se bo pokazalo, koliko zaupanja uživa Nace v domači občini, po videli bomo, če je res še kaj moža, bo izvajal posledice, ko bo videl, kako ogromno število volivcev ima proti sebi.
Nace inož — kakor še vselej!
Ko so v nedeljo volivci v Velikih Laščah našli po srečnem begu iz zborovali-šča'kandidata Načeta za pečjo, je dejal ves skesan: »Oh, nikoli več nikamor.« To je bila enkrat pametna beseda iz njegovih ust. — Toda drugi dan in v torek je pa brusil pete in svoj jezik po Kočevskem. Mož!
Terorizem.
V Travniku, t. j. Rusovem Travniku v Loškem potoku, je nekaj mož, ki nečejo potegniti z Rusovo gardo. Tem se sedaj strašno slabo godi. Kar morajo preslišati in požreti psovk, je nepopisno. Na vse načine se jih obdeluje. Dobrikajo se jim in groze, da jih vržejo iz žlahte, iz občine itd. Pa ti so trdni. Kdor se izbrusi in utrdi v takem boju, ostane neomajan za vselej! Bog jih živi!
V Velikem dolu na Krasu
je goriška S. L. S. zadnji petek imela lep shod. Govoril je kurat Abram.
Volivno gibanje na Hrvaškem.
»Narodni Glasnik«, glasilo srbskih ra-dikalcev, poroča, da so radikalci svojega kandidata Milana Čanka, ki je provzročil prelivanje krvi v Udbini, izključili iz svoje srede. Pravijo, da se jim je bil ponujal za kandidata, da so ga postavili, ne da bi imeli časa se o njem izvestiti. in da so sedaj spoznali, da so grešili in se prevarili. — Čanka da preganja državno pravdništvo.
Nadomestna volitev za deželni zbor ino-ravski.
Namestništvo je razpisalo nadome-smo volitev za pok. deželnim poslancem
Bubelo na dan 24. marca. Morebitna ožja
volitev bo ,il. marca.
* * ■»
SOMIŠLJENIKI!
Po izvršeni volitvi pošljite takoj brzojavko »Slovencu« iz vsake občine posebej.
NojnoueSe politične vesti.
(Posebna poročila »Slovencu«.)
Avstrijska mornarica se mobi.izira!?
P e t e r b u r g , 20. februarja. »Borzni list« danes poroča, da Avstria svoje brodovje že mobilizira, da se bo v kratkem v Solunu koncentrirala! . . . Ubogi ruski oficielni krogi vidijo res že strahove. Niso jih izmodrile japonske batinc.
Balkanske železnice.
Lo u d o n, 20. februarja. Neki komunike, objavljen v Reuter-biroju, — torej oficiclen — pravi, da se v Londonu mero-dajnim krogom zdi, da jc avstrijski balkanski železniški načrt Mitrovica-Solun bil objavljen v nezgodnjem času. Komunike namigava celo. da je vsled tega mogoča zveza Rusija-Anglija-Eraneoska-Italija proti Avstriji in Nemčiji. Toda v Avstriji si pametni ljudje mislijo: Angleži laiajo, pa ne ugriznejo, kajti v Egiptu in v Indiji je položaj tako opasen, da se bo Angleška dobro premislila, predno bo izzvala konflikt z Avstrijo iu Nemčijo. lega mnenja je tudi »Daily Mail«, ki ironično poživlja ruskega carja-gosudarja na vojsko proti Avstriji, češ, rusko ljudstvo bo rado dovolilo notranje posojilo za to sveto vojsko za železnico Mitrovica-Solun, ki je 2000 kilometrov oddaljena od Rusije!
Rusko-turški spor.
L o n d o n, 20. februarja. »Central Ne\vs« poroča iz Odese, da je ruska armada na Kavkazu žc mobilizirana.
Kdo hujska proti Avstriji?
R i m. 2(i. februarja. Tukajšnji zmerni listi, ki se ne udeležujejo hujskanja »Novega Vremena« proti Avstriji zaradi balkanskega železniškega načrta, javljajo sledečo zanimivo vest: V »Novem Vremenu« hujska proti Avstriji bivši ruski poslanik pri haaški mirovni konferenci Černi-kov. Čcrnikov ima namreč s tem namen
LISTEK.
Dllomontl krnilo Salomona.
Angleški spisal Rider Haggard. posl. J. M.
(Dalje.)
»Gospod, to ni dovolj. Kača je morebiti narejena pozneje, po njegovem rojstvu. Pokažite nam drugo znamenje. Brez njega se ne bomo ganili.«
Ostali so temu pritrdili iu jaz sem se v zadregi obrnil k Sir Hcnryju in Goodu in jima razložil cel položaj.
»Mislim, da jo imam jaz,« je rekel Good veselo; »recite jim. naj potrpe. da se pogovorimo.«
Storil sem tako in glavarji so odšli. Kakor hitro so se odstranili, je stopil Good k majhni skrinjici, v kateri je imel svoja zdravila, jo odprl in vzel iz nje zapisnik, v katerem se jc spredaj nahajal koledar. »Poglejte semkaj, ali ni jutri četrti junij?«
Mi smo vedno skrbno šteli dneve, zaradi tega smo lahko odgovorili.
»Prav dobro; potem imamo tukaj: »— četrti junij, popolni solnčni mrk se začne ob II uri 15 minut greemvichki čas; viden je v ... Afriki itd.« Tukaj imamo znamenje. Povejte jim, da bomo jutri za-temnili solnce.«
Misel je bila krasna; bali smo se samo, da utegne biti Goodov koledar nepravilen. Ako bi v taki zadevi krivo prerokovali, bi za vedno izgubili svoj ugled, Ignosi pa upanje priti na prestol Kukuan-cev.
»Kaj pa, ako je koledar napačen?« je opomnil Sir Henry Goodu.
»Ne vidim vzroka, da bi mogel misliti kaj takega,« je bil njegov odgovor. »Mra-ki se vrše vedno, kakor je čas označen; tako skušnjo imam jaz ž njimi; in še posebej je omenjeno, da bo viden v Afriki. Preračunal sem šc enkrat celo stvar, četudi mi ni bila zemljepisna lega tega kraja natanko znana, in našel sem, da nastopi mrk takoj okolu ene ure jutri popoldne in trajal do pol treh. Pol ure ali še dalj bo vladala popolna tema.«
»Dobro,« je rekel Sir Henry, »torej je najbolje, ako poskusimo.«
Jaz sem tudi pritrdil nasvetu, četudi nezaupljivo, kajti mraki so stvari, s katerimi ni dobro imeti opraviti; poslali smo Umbopo, da pokliče glavarje. Kmalu so prišli, in jaz sem jih tako nagovoril:
»Veliki možje Kukuancev, in ti Infa-doos, poslušajte! Mi nc kažemo radi svoje moči, ker se pri tem vmešavamo v tek narave in razširjamo po svetu strah in zmedo; toda ker je ta zadeva velika in važna, in smo nejevoljni na kralja zaradi klanja, ki smo ga videli, in zaradi dejanja
Isanuse Gagool, ki je hotela našega prijatelja Ignosija izročiti smrti, odločili smo sc, da storimo tako iu damo tako znamenje, da ga bodete vsi videli. Pridite semkaj,« in peljal sem jih k vratom koče in pokazal na gorečo oblo vzhajajočega solnca. »kaj vidite tamkaj?«
»Vzhajajoče solnce vidimo,« je odgovoril oni, ki je imel nalogo govoriti.
»Tako je. Sedaj mi pa povejte, ali more kak umrjoč človek ugasniti to solnce, tako da noč zakrije zemljo o poldnevu ?«
Glavar se je nekoliko nasmehnil. »Ne, gospod, tega ne more storiti noben človek. Solnce jc močnejše kakor ljudje, ki gledajo vanj.«
»Tako pravite vi. Jaz vam pa povem, da bodemo danes, eno uro po popoldne ugasnili solnce za eno uro in tema bo zakrila celo zemljo, in to naj bode znamenje, da smo v resnici poštenjaki iu da je Ignosi v resnici kralj Kukuancev. Ako to storimo, ali vam to zadostuje?«
»Da, gospodje,« je odgovoril stari glavar ter se nasmejal, in ravno tako tudi ostali njegovi tovariši,« ako to storite, smo popolnoma zadovoljni.«
»Zgodilo se bo tako; mi trije: Inkubu, slon; Bouguan, bistrooki; in Makimia-zalin, ki čuje ponoči, smo rekli, in zgodilo se bo tako. Ali slišiš, Infadoos?«
»Čujem, gospod, vendar čudovito je to, kar obljubljate, ugasniti solnce, izvor vseh stvari, ki sije na vekov veke.«
»In vseeno bomo storili tako. Infadoos.«
»Dobro, gospodje. Danes, kmalu po poldne pošlje Tu ala po moje gospode, da se vdeleže plesa deklet, iu eno uro potem, ko se prične ples, bode ono dekle, ki se bo zdelo T\vali najlepše, umorjeno od kraljevega sina Skragge. kot daritev onim treni molčečim kamenom, ki sede tamkaj iu ču-jejo pri gorah. in pokazal je na one tri čudne vrhove, kjer so mislili, da sc končuje Salomonova cesta. »Potem, gospodje, zatemnite solnce in rešite življenje dekletu in ljudstvo vam bo v resnici verovalo.«
»Da« je rekel stari glavar in se še vedno smejal,« potem bo ljudstvo v resnici verjelo.«
»Dve milji od Loo,« je nadaljeval infadoos, se nahaja grič, ki je tako okrogel kakor polna luna, trdnjava, kjer stoje moj polk in šc trije drugi, katerim poveljujejo ti možje tukaj. Danes zjutraj naredimo načrt. po katerem pridejo tja še dva ali trije polki. In ako bodete v resnici zateninili solnce. bom v temi prijel gospode za roke. ter jih peljal iz Loo v ta kraj, kjer bodo varni, in odtod zamoremo voditi vojsko proti kralju T\vali.«
vreči dosedanjega ministra za zunanje zadeve, Izvoiskega, in se sam nanj posaditi.
Italijanski časnikarski kongres.
R i m, 20. februarja. Tu zboruje kongres italijanskih časnikarjev, ki se posvetujejo. kako doseči korenito izpretnembo tiskovnega zakona. Gre za to, da se dobi primerna formula za sledečo zahtevo: Časnikar po poklicu ni kaznjiv zaradi razširjenja notic, v katerih utegne kdo videti častikrajo, ako je imel pri tem dober namen, da je to storil v občni blagor. Seveda bi ta stvar bila precej kočljiva, kajti konečno bi se vsak lahko na občni blagor skliceval. Zbornici sta v tem oziru predložena dva načrta, prvi v tem smislu, kakor smo ga razložili, drugi pa določa, da, ako časnikar napade javne funkcionarje, se mu mora dati pravico pred sodiščem dokazati svoje trditve in ga oprostiti, ako je prav trdil. Ako se mu pa dokaz ne posreči, pa se dožene, da je z dobrim namenom priobčil svet, oziroma napad, naj se ga ne kaznuje delj kot za tri mesece. V seji 17. t. m. se je na kogresu sprejela slednja formula za uradnike in poslance, proti temu pa. da bi se razširila tudi na urednike in stalne sotrudnike, pa je bilo 9 glasov.
Proti trgovinski pogodbi s Srbijo.
D u n a j, 20. februarja. Neki krščanski socialec je o trgovinski pogodbi s Srbijo, glasom katere se Srbiji dovoli uvoz klavne živine v Avstrijo, izjavil sledeče: Kmečki poslanci bomo odločno zoper to pogodbo. ki tako kruto oškoduje interese avstrijskega kmeta. Bati se pa je, da dobi vlada za pogodbo vendarle večino, čuje se namreč, da bodo češki agrarci zanjo, ker jih je pregovoril češki minister-krajan Prašek. Ako parlament trgovinsko pogodbo s Srbijo sprejme, bomo kmečki poslanci z vso odločnostjo zahtevali, da se mora odpraviti klavnina, uvesti kmečkim koristim odgovarjajoča tarifna politika, podeliti velike podpore za melioracije, sploh izvesti ves veliki agrarni program, ki ga je razvijal poljedelski minister Ebenhoch v nagodbenem odseku. Država mora tudi kmetu povrniti škodo, ako mora ob izbruhu kug prezgodaj poklati svojo živino. Ako pa vlada tega ne bo izpolnila ali pa, ako bi celo dovolila uvoz klavne živine Rumuniji, potem bodo kmečki poslanci stopili v najodločnejšo obštrukcijo. Delali bomo celo na to, da bo moral poljedelski minister, čeprav je naš somišljenik, iz tega izvajati posledice.
Zopet demonstracija proti Avstriji v Bosni.
Sarajevo. 20. febr. 400 sarajevskih meščanov, hišnih posestnikov in obrtnikov je izdalo javno zahvalo onim 16 odbornikom sarajevskega občinskega odbora, ki so glasovali, da se vzame za volitev v sarajevski občinski zastop državljanske pravice v Bosni avstrijskim in ogrskim podanikom in bosansko-hercegovinskim deželnim uradnikom. Protiavstrijska agitacija v Bosni se torej vedno bolj širi.
Enketa zaradi poštnih uslužbencev.
D u n a j, 20. februarja. Od merodajne strani se poroča, da namerava trgovinsko ministrstvo personalno reformo poštnih uslužbencev. Poslale so sc posameznim poštnim ravnateljem vprašalne pole, vrh-tega se bodo 24. t. m. poklicali na Dunaj k tozadevni enketi. — Bati se je, da se bo omejila združevavna svoboda uslužbencev.
Nova Italijanska obmejna trdnjava.
M i I a n, 20. februarja. General Segate, ki nekaj časa sem nadzoruje vse ob-mcjje, je vojni upravi priporočil zgradbo velike trdnjave pri S, Štefanu. Ta trdnjava, ki se bo zgradila ob ustju treh dolin na zgornjem Piavu, bo imela nalogo zapreti prastaro cesto, ki pelje iz Innichena v Italijo.
Hrvati na Hrvaškem izgubili eno občino.
S k u 1 n i, 20. februarja. Tu so pri občinskih volitvah prodrli Srbi ih Nemci. Občina, ki je dozdaj bila hrvaška, je v srbskih in nemških rokah. Namesto dosedanjega župana, Hrvata Kosovca, je izvoljen Srb dr. Markovič.
AVSTRIJSKA DELEGACIJA.
Penarna seja.
Včerajšnja plenarna seja je obravnavala redni proračun za vojsko. Del. Luscz-kie\vicz bo glasoval za proračun, zahteva močno armado, kar postane po demokratizaciji. Pri nabavah za vojsko naj vojna uprava obrtnikom ue stavi pretiranih pogojev. — Del. Nemec ponavlja znane zahteve socialne demokracije glede armade ter izjavlja, da bo njegova stranka glasovala proti proračunu. — Del. Hofmann pl. Wellenhof sc zavzema za skupnost armade ter je proti koncesijam Madžarom; želi dveletno službo, preosnovo voj. zakona, strogo kaznovanje grdega ravnanja z vojaki. zvišanje prejemkov častnikom in moštvu, zboljšanje hrane moštvu, uvedbo nedeljskega počitka za vojake, zakon o preskrbi dolgo službujočih podčastnikov itd. Po njegovem mnenju je razoroženje nemogoče. — Del. Stocker navaja želje poljedelcev glede dveletne službe, obveznih dopustov za čas žetve in odškodovanje za nezgode v službi. — Del. Clam-Marti-nic je proti koncesijam Madžarom. Vprašanje o zvišanju plač častnikom ni politi-ško. On želi mogočno skupno domovino pod zaščitjein močne armade. — Del. Do-bernig hoče vedeti, kakšne koncesije se namerava dati Madžarom, hvali vojnega ministra ter želi, naj bi naša država zastopala idejo o razoroževanju. — Del. Lond-zin zastopa znane poljedelske zahteve.
Vojni odsek.
Vojni odsek je včeraj obravnaval o poročilu pododseka glede nabav za vojsko. Poročala sta del. Kozlovvski in Exner o poljedelskih in obrtno-industrijskih nabavah. Del. Kozlovvski zahteva, da bi se poljedelske nabave porazdelile med Avstrijo in Ogrsko po ključu kvot, vračunši carinske dohodke. Finančni minister vitez pl. Korvtovvski je proti temu, ker je Ogrska baš z ozirom na to, da se carinskih dohodkov pri nabavah ne upošteva, dovolila zvišanje kvote za 2 odstotka. Od carine spada 76 odstotkov na Avstrijo in 24 odstotkov na Ogrsko, to pa zaradi tega, ker se od važnih predmetov uvoza,, n. pr. kave, plačuje carino izključno v Avstriji. Razdelitev z vpoštevanjem carine bi torej nc bila pravična. — Konečno se je sprejelo resolucijo Kozlovvski, izpustivši besede »vračunši carinske dohodke«, tako da bodo dobave razdeljene po kvotnem razmerju.
SPREMEMBA OPRAVILNIKA ZA DELEGACIJO.
Po včerajšnji seji avstrijske delegacije so se delegatje zaupno posvetovali o iz-premembi opravilnika za delegacijo. Posl. Urban je namreč sprožil misel, naj bi se
»Dobro«, sem rekel. »Sedaj nas pa pusti, da se nekoliko naspimo in pripravimo na naš čar.«
Infadoos je vstal, pozdravil in z glavarji odšel.
»Prijatelji« je rekel Ignosi, kakor hitro so glavarji odšli, »ali zamorete v resnici storiti to, ali ste govorili samo prazne besede tem možem?«
»Mi mislimo, v resnici storiti, Umbopa — Ignosi, hočem reči.«
»Čudno,« je odgovoril, »in ako bi ne bili Angleži, bi ne verjel tega, ker angleški gentleman ne laže. Ako bomo vse to preživeli, vas gotovo bogato poplačam.«
»Ignosi,« je rekel Sir Hcnry, »obljubi mi eno stvar!«
»Obljubljam, prijatelj Inkubu, predno še vem. kaj je,« je odgovoril veliki človek in se nasmejal. »Kaj pa je?«
»Tole: ako kedaj postaneš kralj temu ljudstvu, moraš odpraviti to vohanje ča-rodejcev in zlodejcev. kakor smo ga videli danes ponoči, in ljudi ne smeš moriti brez razsodbe.«
Ignosi je za trenutek pomislil, ko sem mu to prestavil, na to pa je odgovoril:
»Šege črnih ljudi niso take, kakor šege belih mož, Inkubu, tudi ne cenimo življenja tako visoko kakor vi. Vendar jaz
obljubujem, ako bode v moji moči, da lovci ne bodo več lovili čarodejcev, in tudi nikdo nc bode umrl brez sodbe.«
»Toraj velja,« je rekel Sir Henry, »sedaj pa nas pusti, da se odpočijemo.«
Popolnoma utrujeni smo kmalu zaspali in spali do enajste ure, ko nas je Ignosi zbudil. Nato smo vstali, se umili in dobro zajutrkovali, ker nismo vedeli, kedaj bomo sedaj zopet kaj zavžili. Potem smo se podali pred kočo in gledali solnce, ki je na našo žalost kazalo zelo zdravo lice in ni bilo nikjer videti najmanjšega znamenja mrka.
»Zdi se mi, da ne bo nič,« je rekel Sir Henry dvomljivo. »Krivi preroki kmalu zaidejo v mučen položaj.«
»Ako mrka nc bo, bo kmalu po nas,« sem odgovoril žalostno; »kajti kakor gotovo smo umrjoči ljudje, nekateri teh glavarjev bodo povedali celo zgodbo kralju in potem se bo vršil neke druge vrste mrk in tak, ki nam nc bo ugajal.«
Vrnili smo se v kočo, se opravili in oblekli železne oklepe, ki nam jih je poslal kralj. In komaj smo vse dovršili, je že prišel sel od Tvvale, ki nas jc vabil na veliki vsakoletni »ples deklic«, ki se v kratkem prične.
(Dalje prih.)
delegacije ne zaključilo, marveč jo samo odgodiio, in na zahtevo dvajset delegatov naj bi se delegacijo sklicalo za razpravljanje o kaki važni politični stvari. Chluine-cky je proti temu načrtu, ki bi pomenil znatno razširjenje kompetence delegacij.
JEZIKOVNO VPRAŠANJE NA ČEŠKEM.
Češki odvetnik dr. Schebesta je dobil danes odločbo najvišjega sodišča, da mora okrožno sodišče v Hebu sprejemati češke prizive ter jih reševati v češkem jeziku, O tej odločbi ga je okrajno sodišče v Hebu obvestilo v nemščini. Proti temu obvestilu se je dr. Schebesta zopet pritožil na okrožno sodišče, in sicer češki. Okrožno sodišče je pritožbo odbilo, ker da najvišje sodišče ni spremenilo odločb okrožnega sodišča.
VOJAŠKE ODREDBE V BOSNI DE-MENTIRANE.
Dunajska »Zeit« je izvedela iz vojnega ministrstva, da so vse vesti o nameravanem pomnožitvi posadk v Bosni in Hercegovini izmišljene.
LOČITEV TEOLOŠKIH FAKULTET OD UNIVERZ.
Med dijaštvom in profesorji v Miin-chenu se opaža vsled slučaja modernista Schnitzeria močna struja, da bi se zahtevalo od vlade ločitev teoloških fakultet od univerz. Na vseučilišču se ponavljajo demonstracije.
ŽELEZNIŠKA VPRAŠANJA.
Biilovva »Nordd. Allg. Zeitung« pona-tiskuje član 25. berolinske pogodbe iz leta 1878 ter dodaja opazko: »Potemtakem je v vprašanju sandžaške železnice pravica Avstro-Ogrske, v mejah statusa quo, popolnoma nesporna. — Z Dunaja poročajo iz merodajnih krogov, da bo Avstro-Ogr-ska s povdarkoin nastopila za reforme v Makedoniji, zlasti za preosnovo pravosod-stva. in da je v tem ne bodo ovirali oziri na sandžaško železnico. — V »Berliner Tagblattu« izjavlja nek visok diplomat, da nima Nemčija nikakih interesov, niti poli-tiških, niti gospodarskih, pri balkanski železnici. Nemčiji je le do tega, da se na Balkanu ne kali mir in ne ruši mirno trgovinsko tekmovanje. Ni res, da bi bila Nemčija vplivala na Avstro-Ogrsko, da izvede solunsko železnico. To da je ravno tako izmišljeno, kakor vest, da je Nemčija delala Turčiji pogum, da se oborožuje proti Rusiji.
SRBIJA IN ČRNA GORA.
»Frankfurter Zeitung« poroča, da je ministrski predsednik Pašič v skupščini odgovoril na vprašanje, je-li dobil srbski poslanik v Cetinju dopust na nedoločen čas, — da to ni res, ampak, če bi naletel na težkoče, da lahko zapusti Cetinje. Iz tega odgovora sklepa imenovani list, da je razmerje med Srbijo in Črnogoro tako napeto, da je pretrganje diplomatskih zvez nieizogibno.
MAROKO.
Mohamed el Torres je v imenu sultana in tnaghzena protestiral proti zavzetju Marchike. Nakazalo se je 30 tisoč pe-zet, da mehallai sultanova zopet osvoji Marchiko. — 16. in 17. se je polkovnik Taupin uspešno bojeval z domačini v Fdali. General d'Amade je v nedeljo zasedel Settat, kjer je taboril na prostem. V ponedeljek je prišlo do boja med njim in plemenom M'dakra. Podrobnosti še niso znane. — Muley Hafidovemu odposlancu, časnikarju Hoeutu, je izjavil francoski konzul v Casablanki, da Francozi Muley Ha-fida ne nameravajo napasti, ker hočejo biti v boju med njim in sultanom nevtralni. Muley Hafid da je zgrešil, ko je proglasil »sveto vojsko« ter poslal plemenom Šcha-nja vojaštva in topov.
PORTUGALSKA.
Kraljica Amalija dobiva neprestano pretilna pisma, ki zahtevajo, da kraljica s kraljem Emanuelom nemudoma zapusti deželo, ker jih sicer čaka ista usoda, kakor je zadela kralja Karola in prestolonaslednika.
Dnevne novice.
-f Kamniški okrajni cestni odbor. Deželni odbor kranjski je v svoji današnji seji imenoval za svoja zastopnika v kamniškem okrajnem zastopu g. Valentina Benkoviča in župana g. Orla iz Mengša.
+ Župnijo Begunje v radovljiškem okraju je dobil č. g. Jakob Kleindienst, kaplan v Senožečah.
— Igra Katol. rokodelskega društva na Vrhniki v nedeljo, dne 16. t. m. uspela jc kar najsijajnejše. Dvorana jc bila nabito polna, in mnogi so sc morali vrniti, ker niso več dobili prostora. Nad vse sta uga-jaia posebno dve točki, nastop ciganov in
igrat »Občinski tepček*/Cigani s svojo precejšnjo družino pravcatih cigančkov in cigank in s svojim originalnim petjem so želi burno pohvalo. Tudi igralci so izvršili častno svojo nalogo, dasi je igra sama na sebi težka in dolga. Nad vse gotovo je pogodil svojo vlogo Jurca (Mih, Opeka); bil je takorekoč v svojem elementu, in že njegov nastop sam izzval je med občinstvom bučen smeh. Prav nič mu niso zaostajali-tudi ostali igralci, župan, pisar, komisar, policaj, Macafur iu drugi, sploh vse se je vršilo tako izborno, da sc bode igra v nedeljo, 23. t. m. še enkrat ponovila. Kuplet, ki je zadnjič vsled nepričakovanih ovir moral izostati, nam zdaj g. Ložar zagotovo obljublja, in pripelje seboj iz Ljubljane še enega gospoda, ki nas bodeta oba kar najboljše zabavala. Zato pa vsi, ki ljubite dobro in pošteno zabavo, prihitite gotovo v nedeljo v društvo, in dobro se bomo imeli.
—	Velik škandal v gledališču v Osje«-
k u. Novi nadžupan baron Rajačič je predvčerajšnjim obiskal hrvaško narodno gledališče v Osjeku. Ko je Rajačič stopil v gledališče, vstal je odvetniški koncipijent Pinterovič in zaklical: »Doli z Rajači-čem!« »Abzug Rajačič!« Nastal je tak škandal', da so morali predstavo prekiniti. Nadžupan je bil od vseh strani opsovan.
—	Žnpan Lueger v Lovrani. Kakor poročajo iz Lovrane, se počuti župan Lueger tam razmerno dobro ter je bil v nedeljo prav dobro razpoložen. Precej dolgo je vkljub deževnemu vremenu promeniral in se dal celo fotografirati.
—	Predpustno veselico priredi prostovoljno gasilno društvo v Vižmarjih v nedeljo, dne 23. svečana 1908 v gostilniških prostorih g. Iv. Novaka v Vižmarjih. Začetek ob 3'. uri popoldne. Spored: 1. Petje; 2. godba; 3. srečolov; 4. šaljiva pošta; 5. korijandoli in serpentine; 6. nastop predpustnih šaljivcev; 7. ples. Vstop prost. Ker je čisti dobiček namenjen v pokritje dolga gasilnega doma, vabi slavna društva in častito občinstvo ter sprejema prostovoljne darove najvljudneje.
—	Razburjenje v Kočevju. K tozadevnemu našemu poročilu se nam še piše : Hišo Ernsta Petsche v mestu ni kupila »Zveza slov. posojilnic" ampak .Kmečka posojilnica." V nedeljo je pa imela mestna hranilnica sejo, da bi hišo odkupila a ni šlo, kajti mnogo se jih je izrazilo, da tudi prodajo svoje stvari, če se jim dobro plača. Ker so se ljudje tako izrazili, so oče župan odgovorili: Potem pa vse skupaj pustimo. Razburjenje je veliko. Slovenske otroke radi tega izpode iz otroškega vrtca!
—	Poštni nabiralnik je snet na po-staji Trnovo-Bislrica, ko je vendar občinstvu tako potreben.
—	Dinamlt položil v usta in zažgali Samomor. Janez Legat, rudokop iz Selai pri Breznki se je dne 19. februarija po-poludne usmrtil, in sicer z dinamitom. Sodii se, da je dinamit položil v usta, ker ima vso glavo popolnoma razbito. Več dni je že močno popival in konec pijančevanja je bil samomor, katerega je izvršil bržkone v pijanski norosti — deliriumu.
—	Nov Lloydov parnik spuščen v morje. Včeraj zjutraj so spustili v Lloy-dovem arzenalu v Trstu novi parnik »Gradec« v morje. Parnik je namenjen za brze vožnje v Carigrad in za sezonske vožnje v Indijo. Dolg, je 108, širok 13 metrov ter nosi 4100 tonelat. Hitrost znaša 14 morskih milj v uri. Parnik je preskrbljen z vsemi udobnostmi ter ima 69 kabin za prvi razred in 30 za drugi. — Slovesnosti se je udeležil tudi zastopnik gra-škega mesta podžupan Magg.
—	Električni tramvaj v Dalmaciji zgradijo iz Makarske na Gubavico. Tramvaj bo služil spočetka le za prevoz blaga, pozneje tudi za prevoz ljudi.
—	Italijanski vicekonztilat v Dubrovniku. Italijansko konzularno agencijo v Dubrovniku so povišali v vicekonzulat, ki ga vodf Angel Toscanini.
—	Zima v Dalmaciji. V višjih krajih Dalmacije vlada hud mraz. Zmrznilo je 80 ovac in ena deklica.
—	Drevo je ubilo pri Brdu kočarjeve-ga sina Jurija Lukmana iz Prevoj, ki je sekal v gozdu drevo.
—	Novo društvo. Deželna vlada je potrdila pravila »Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb« v sodnem okraju Škofja Loka.
—	Iz Rov. »Katoliško slovensko izobraževalno društvo« na Rovih priredi prihodnjo nedeljo, dne 23. t. ni., predpustno veselico, pri kateri se uprizori burka »Lumpacij Vagabund«. Po igri v dvorani prosta zabava s petjem in tamburanjem. Začetek ob pol 4. uri popoldne.
—	Škrlatica. Po šentjemejski fari razsaja med mladino škrlatica. Več otrok je umrlo, a kljub temu se vrši šolski pouk.
—	Nove znamke za časopise izidejo v kratkem.
—	Tatvina z ulomom o belem dnevu. |
Predvčerajšnjim ob 2. uri pop. so neznani tatovi v Trstu vlomili v mesnico gospoda Tomaža Zadnika na trgu sv. Ivana, torej v sredini mesta. Odnesli so 20 kg mesa in pa 13 kron drobiža.
—	Zveza trgovskih pomorskih kapitanov in častnikov se snuje v Trstu. Društvena pravila se je že predložilo vladi v potrjenje.
—	Ponarejale! denarja prijeti. Lanskega leta je prispel iz Trsta na kolodvor na Reki kovčeg, za katerega se nihče ni zmenil. Cez dva meseca 'je prejel postaje-načelnik na Reki pismo iz Aten, s katerim ga prosi G. Adam. naj pošlje kovčeg proti povzetju stroškov na neki naslov v Atenah. Izročili so kovčeg špediterju, ki je pisal na dotični naslov v Atene; pismo se mu je kot nedostavljeno vrnilo. Nato je izročil pošiljatev oblasti, ki je našla v zaboju tiskarski stroj s ploščami za izdelavo romunskih bankovcev po 100 frankov. — Policija v Atenah je izsledila Adama in nekega komplica v hotelu »Stadion« v Atenah. Priznala sta. da sta izdelavala in razširjala romunski in drug denar.
—	Zborovanje trafikantov v Gorici. — V nedeljo so zborovali pri Marziniju trafikantje Goriško-Gradiščanske. Otvoril je zborovanje g. Jos. Schvvarz iz Gorice. Predsednikom jle bil izvoljen J. Schvvarz, podpredsednikom Sardagna, tajnikom I3ajt, blagajnikom Krebelj; v odboru je še 24 trafikantov in trafikantinj.
—	Povožen. Včeraj jutro je v ulici Carducci v Trstu povozil voznik Bruno B. 60 letnega Josipa Cerne, ki je dobil lahke poškodbe na obrazu.
—	Imenovanja in premeščenja v politični službi. Namestništvenemu tajniku Edmundu Fabiani je podeljen naslov in značaj okrajnega glavarja, imenovana sta višji okrajni komisar Gvidon Polley v Kopru in namestništveni tajnik Artur baron plem. Schmidt Zabičrow v Voloskem za okrajna glavarja; okrajni komisar pri namestništvenem svetniku v Trstu grof Ernst Dandini de Sylva je postal namestništven tajnik. Vsi trije ostanejo na dosedanjih mestih. Okr. glavar Oton Schneider je premeščen iz Poreča v Gradiško, okrajni glavar dr. Geza Murad iz Trsta v Poreče, a namestništveni tajnik dr. Rudolf de Gorizzutti iz Pulja v Trst.
—	Volitve v Pomjanu. Že dolgo pričakovane volitve v Pomjanu pri Kopru se bodo vršile 9. in 10. marca za tretji razred, dne 11. za drugi in 12. za prvi razred. Vsaki volivni razred voli deset odbornikov in pet namestnikov. Razun nekoliko Koprčanov, ki imajo v Pomjanu posestva, ni v celi občini niti enega Italijana, in vendar je občina v italijanskih rokah, kar je »zasluga« župana Bartolicha. Slovenska stranka upa pri volitvah vsaj na delno zmago.
—	Italijanski socialisti so imeli dne 7. t. m. shod v Trstu ter so med drugim protestirali proti premeščanju državnih uradnikov iz Pulja zgolj iz političnih razlogov. Druge nesreče ni bilo.
—	Zavarovalnica proti nezgodam v Trstu. Na primorsko-kranjsko-dalmatinski delavski zavarovalnici proti nezgodam je izvoljen Emil vitez Nadamlenzki za predsednika, deželnosodni svetnik dr. Anton Povšič pa za njegovega namestnika razsodišča.
—	Na šest let ječe je obsojen v Go-spiču Mijo Draškovič, njegov drug Mile Kapelet pa na štiri leta ječe, ki sta kot po-
j stiljona ukradla dve poštni vreči z vsoto i 24.350 K in fingirala roparski napad na pošto.
-	Gabriele d' Annunzio bo dobil v Rimu na vseučilišču stolico za Dantejevo literaturo.
-— Volitev župana pri Dev. Mar. v Polju. Danes se je vršila volitev župana in občinskih svetovalcev v občini Dev. Mar. v Polju. Izvoljen .ie županom v tretjič g. Jakob Dimnik, gostilničar in mesar v Dev. Mar. v Polju. Svetovalcem pa so izvoljeni g. Andrej Hlebš, lg. Mercina, Iv. Dovč, Ivan Štele, Franc Plevnik, Andrej Avšič, Ivan Jamšek in Anton Robida. Vsi vrli pristaši »Slov. Lj. Stranke«.
Koroike novice.
k Umrl je v Globasnici v Podjunski dolini tamošnji vpokojeni župnik in jubi-lar 19. t. m. ob pol 4. uri zjutraj v 74. letu svoje starosti. Pogreb preblagega gospoda, ki je bil tudi kn.-šk. duhovni sve-tovavec in častni občan globasniške občine, se vrši v petek ob 10. uri dopoldne.
k Borovlje. Pri šampanjcu je že slavil borovški župan Ogris gospoda Marko Tschinkovitza (Činkovec) kot borovškega davčnega kontrolorja. Da pa bi bila stvar še bolj varna, nabral je z njemu lastno ročnostjo deputacijo mož, ki razven Ogrisa še Borovljanci niso, in dokazoval gospodu dvornemu svetniku Chiariju, da prihajajo
v imenu vseh Borovljancev, ki nimajo druge žefje, nego da dobijo v svojo sredo gori omenjenega gospoda. Pa je prišlo nekaj vmes, Bog ne daj, da zve Ogris kaj, in Tschinkowitz je moral v Koče. Ogris jo 'je dobil tukaj zopet enkrat po nosu in dobro je tako; mi potrebujemo uradnike, ki nas razumejo, in če že niso naši nasprotniki, nas puste vsaj v miru! V Borovlje je prišel g. Franc Eberwein.
k Borovlje so slovenski kraj, tudi delavstvo se je začelo zavedati slovenskega pokoljenja. Kaj pa, če bi se tu ustanovila kaka slovenska šola; pomena bi bila velikanskega!
k Boj za občino. Iz Svetne vasi se nam piše: Na največje veselje Svetne vasi in celega Roža so najbrž enkrat za vselej pometli Košičevega Pepčka iz občinskega odbora. Mož je to že sam čutil, zato pa je tudi »delal« kakor zna menda samo on. Dozdaj je bil 1. razred nemčurski, v 3. razredu pa so zaostali za osem glasov. Temu je Pepček hotel priti s tem v okom, da je razcepil neko njivo na deset delov in jo prodal desetim nasprotnikom po Štajerskem (!) in Koroškem, med njimi je tudi župan in puškar Ogris iz Borovelj. Slovenci so se skušali obraniti s tem, da si izvolijo častne občane. Na Pepčku pa je bilo zopet, da prepreči to nakano. V to svrho si je dal povišati dohodninski davek na 180 K, potem pa naznanil občinskemu odboru svoj izstop, na njega mesto naj bi stopil namestnik, njemu pa se prizna viril-nost. Tako bi prišel en nemški glas več v občinski svet in izvolitev častnih članov je srečno preprečena. Pa je delal Pepček račun brez dr. Brejca. Občinski svet je vzel izstop Pepčkov na znanje, niso mu pa priznali virilnosti, tako je bil Pepček zunaj, častni občani pa izvoljeni. Vedne intrige Košiča niso ostale brez nasledkov. »Mir« je pridno razkrinkaval Košičeve nakane, ljudstvo je postalo nevoljno in 13. februarja so Slovenci navzlic desetim novim nemškim glasom zmagali v III. razredu z 11 glasovi, v II. s 5, v I. z 2. Slava zavednim volivcem!
Ljubljanske novice.
lj Brzojavna poročila o izidih jutraj-šnjih deželnozborskih volitev bomo takoj, ko poročila dobimo, dali občinstvu v pogled v oknih našega upravništva.
lj V soboto zvečer v »Union«! Podporno društvo delavcev in delavk c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani priredi prihodnjo soboto, dne 22. februarja, svoj vsakoletni sloveči plesni venček v veliki dvorani hotela »Union«. Sodelovala bo slavna društvena godba. Čisti dohodek je namenjen bolniškemu podpornemu zakladu. Dekleta nastopajo v narodni noši. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina 1 K. — Opozarjamo na to prireditev, ki je še vsako leto obiskovalce družila v najboljši zabavi.
lj Petdesetletnico obhaja danes skladatelj g. Viktor Parma. Zaslužnemu našemu skladatelju najprisrčnejše čestitke, gledališki intendanci pa iskreno obžalovanje, da niti take ugodne priložnosti ne zna zagrabiti, da bi poživila svoj podberaški repertoar. Zakaj naj bi ne uprizorila na primer kakšno starejše Parmovo delo, recimo »Urha grofa celjskega«? Pa zdi se, da je naši intendanci pot navzdol od usode zapisana . . .
lj Konkurz je proglašen nad trgovino nedavno umrle trgovke Frančiške Kham.
lj Stavbinsko društvo c. kr. državnih uradnikov. Opozarjajo se še enkrat vsi člani na občni zbor, ki se vrši v soboto, 22. t. m. ob 8. uri v prostorih »Uradniškega gospodarskega društva« na Kongresnem trgu. Zaradi važnega dnevnega reda je potrebna polnoštevilna udeležba. Istotako se vabijo vsi državni uradniki, ki še niso prijavili svojega pristopa, da pridejo na občni zbor, kjer se lahko vpišejo pred zborovanjem, da bodo imeli pravico glasovati. Zanimanje za društvo je prav živahno. Prijavilo se je toliko članov, da je društven obstoj zagotovljen. Kakor se je izvedelo od zanesljive strani, podpirala bo vlada taka društva na ta način, da bo dajala posojilo po 3% na drugo mesto, kar je zelo ugodno. Društvo namerava zidati članom posamezne hiše in tudi skupne, kjer bodo stanovanja cenejša. Ustreženo bo torej tudi onim članom, ki si ne bodo zidali lastnih hiš.
lj Pevske skušnje »Ljubljane« danes zvečer ne bo.
Ij Samoumor stotnika. Včeraj zvečer si je v hotelu »Stadt Wien« iz neznanega vzroka pognal krogljo v srce 50 let stari vpokojeni domobranski stotnik Leopold Zanardi iz Trsta. Bil je civilno oblečen in je imel poleg sebe listek, ki je nanj zapisal, naj prepeljejo njegovo mrtvo truplo v garnizijsko bolnišnico. Z rešilnim vozom
so še živega prepeljali v bolnišnico, kjer je obžaloval nesrečno dejanje. Vojaški ku-rat č. g. J. Maračič je bil takoj na mestu, ga je spovedal in mu podelil zakrament sv., poslednjega olja, nakar je ves skesan izdihnil.
lj Dolgoprstneži so posetili danes ponoči starinarje na Sv. Jakoba nabrežju. Pri nekem starinarju so preiskovali predala pri mizah in omarah, a jih je starinar pravočasno prepodil.
lj Kanal se je vdrl danes ponoči v Kolodvorskih ulicah v bližini gostilne pri »Starem tišlerju«. Danes zjutraj so se poprave izvršile.
lj Semenj. Dne 19. t. m. je bilo na tedenski sejm prignanih 105 volov, 64 krav in telet, skupaj 170 glav. Kupčija je bila dobra. Cene so bile 60—70 h kg živa vaga.
lj Iz Amerike se je včeraj pripeljalo na tukajšnji južni kolodvor 1656 Slovencev, Hrvatov in Makedoncev.
Ij Kinematograf »Edison«. Društvena godba ljubljanska koncertuje jutri popoldne v kinematografu »Edison« (Dunajska cesta, nasproti kavarne Evrope) in sicer pri predstavah ob 4., 5., 6., 7. in 8.
Ij Vodni klovn. 51 letni delavec Jakob G ros vzbuja že dalj časa s svojimi ekstra-vagantnimi čini občo pozornost. Pretečeni petek se je produciral v Ljubljanici. Ko je na Sv. Petra nasipu zapazil, da je neki perici rjuha padla v vodo, se je hitro sle-kel, skočil v vodo in plaval za kosom perila. Na jubilejnem mostu se je zbrala velika množica ljudi, ki je gledala ta prizor. Ko je prišel iz vode, ga je spravil stražnik na stražnico, kamor je dala zanj prinesti usmiljena duša suho obieko.
Znanost In umetnost.
Podpore za izdanja Jugoslovanske akademije. Hrvaška deželna vlada je nakazala Jugoslovanski akademiji umetnosti in znanosti za izdajo velikega dela »Code.\ diplomaticus« 6000 K, a za izdajo »dalma-tiskili štatutov« 5000 K podpore.
* Hrvaški list v Avstraliji. V Auck-landu v Novi Zelandiji izhaja hrvaški list »Napredak«, ki se tiska brez »ž«, »č« in »č«, ker v tiskarni nimajo teh črk. Vsled tega izgleda malo čudno, vendar je raz-umljiv.
16 Uspeh hrvaške operete na Nemškem. Dne 15. t. m.se je v Lipsiji proiz-■ vajalo premijero Albinijeve opere »Baron Franjo Trenk«. Uspeh je bil popoln. Skladatelja in libretista so opetovano klicali na oder. Prvi je dobil vencev in cvetja. Več gledališčnih ravnateljev si je takoj po pre-mijeri kupilo pravico do predstavljanja imenovane operete. Omeniti treba, da je lipsiško občinstvo avtoriteta, kar sc tiče godbe.
Razne stvari.
Mesto gospodarskega poročevalca za balkanske države
zasede Nemec, baron Rokitansky iz Gradca. Svoj urad bo imel v Belgradu, kjer bo bival vsaj šest mesesev vsakega leta. Ta strokovni poročevalec pozna gospodarske razmere na Balkanu tako izvrstno, da nemški listi sami pišejo, da bo se moral še le uživeti v razmere. Poleg tega nima pojma niti o enem slovanskem jeziku!
Potres na Dunaju.
Z Dunaja prihaja poročilo, da so včeraj ob 10. uri 11 sekund čutili šest minut trajajoči valovit potres. Potreslo se je dvakrat. V gostilnah in kavarnah so gostje skočili pokonci. Škode ni. Razburjenje na Dunaju je bilo toliko večje, ker na Dunaju že mnogo desetletij niso čutili nobe^ nega potresnega tresljaja.
Italijanski dijaki stavkajo.
Stavka dijakov rimske akademije se razširja iz Rima v Palermo, Bologrio in dalje po Italiji.
Samoumor med krščenjem sina.
V Budimpešti se je ustrelil zasebni uradnik Karol Hollo v času, ko so šli botri z njegovim prvim sinom v cerkev, da se ga krsti. Hollo je prosil svojo ženo, da mu zaigra nh klavirju najljubšo mu pesem; med tem, ko se je žena vsedla h klavirju, se je ustrelil.
Dvanajst milijonov za ustanove.
Mistress Rylandy, vdova tovarnarja v Manchestru, je v svoji oporoki določila dvanajst milijonov kron za dobrotvorne ustanove. Štirikrat toliko je izdala že za svojega življenja v podobne namene. Med drugim je ustanovila v Manchestru velikansko Rylandovo knjižnico, ki jc vredna mnogo milijonov.
28 delavcev živih pokopanih.
Iz New Yorka se poroča z dne 19. t. m.: V premogokopu v Pottsville v Penn-s.ylvaniji je 28 rudarjev ostalo v premogokopu, ker se je porušil predor. Po vodnih ceveh so delavci naznanili, da so nepoškodovani. Začeli so takoj z rešilnimi deli. Pri tem so naleteli na največje ovire. Da jih rešijo, morajo izkopati dohod, ki bo globok do 350 črevljev. Boje se, da umr-jejo delavci preje vsled lakote, predno dovrše delo.
11.000 snubačev za eno dekle.
Rekord v številu snubačev je brez dvoma odnesla Mis Frajeva, ki je tekom nekoliko mesecv imela 11.000 snubačev. Mis Frajeva je po mišljenju jury-ja najlepša ženska v Ameriki.
Samoumor Edisonovega tovariša.
New-York, 18. februarja. Randolph, ki je bil čez 15 let Edisonov sodelavec, je izvršil samoumor s tem, da se je ustrelil v glavo. Zadnje čase je bil silno melanholičen zaradi prenapetega dela. Ko je to Edison zvedel, se je takoj peljal v njegovo stanovanje in je prišel ravno v pravem času, da je zabranil Randolphovi ženi samoumor. Skočiti je hotela iz najvišjega nadstropja skozi okno na cesto.
Ponarejevalci denarja.
V	Charlottenburgu pri Berolinu so odkrili izdelovalnico za papirnate rublje. Našli so stroj, vzorce papirji in plošče. Bržkone jc bilo vodstvo v rokah ruskih revolucionarjev. Dosedaj so zaprli štiri osebe.
Kolera med bosanskimi romarji v Meko.
Iz Carigrada poročajo, da je bilo letos razmerrto malo slučajev kolere med romarji v Meko. V Meki so umrli trije moha-medanci iz Bosne, v Džeddi pa jih je umrlo pet.
Za kaj Prusi nimajo denarja.
Helena Lange, znana prvoboriteljica za reformo dekliških šol v Nemčiji ter duhovita pisateljica, priobčila je v zadnjem zvezku svojega izborno urejenega lista »Die Frau« članek, v katerem se jako pesimistično izraža o reformi dekliških šol, s katero se je začelo »baviti« prusko naučno ministrstvo. Imenitno zafrkava tozadevna izvajanja ministerialnega ravnatelja Thi-ela in pa labirint pruskega birokratizma, iz katerega težko najde pot kaka svobodnjaška misel, ki je zašla tje »v uradno postopanje«. Tako tudi o davno obljubljeni reformi dekliških šol v letošnjem pruskem proračunu ni sluha ne duha; ondi se sveti stara bagatela. Na račun te bagatele je zapisala Helena Lange ta-le zanimivi stavek: »En par beraških stotisočev ima za svoje hčere Prusija. ki za svojo .poljsko politiko' zahteva 400 milijonov!« Zaslužena zaušnica!
Eksplozija na francoski križarici.
Pri nesreči na francoski križarici »Dcscartcs«, kateri je v Maraganu v Maroku razletel kotel, je bilo deset oseb ubitih in trideset ranjenih.
Nezvest notar.
Iz Steinamangerja poročajo, da je ta-mošnja notarska zbornica suspendirala notarja Julija Apathy, ki si je prilastil uradni denar ter pobegnil. Pravijo, da se nahaja na Štajerskem.
Parnik potopil torpedovko.
Parnik »Brioni« bogataša Kuppel-wieserja, ki je lastnik brionskih otokov, je včeraj jutro zadel in poškodoval avstro-ogrsko torpedovko št. 27. Torpedovka se je potopila, a so jo potegnili na bližnjo obal. Človeške žrtve ni nobene.
Ranjen sekundant.
V	Velikem Bečkereku se je vršil dvoboj na sablje med šolskim nadzornikom Tertesyjem in zdravnikom Heinerman-nom. Pri tej priliki je bil eden sekundan-tov, prisednik pupilarnega sodišča Tas-nady težko ranjen. Izmed dvobojevalcev pa jc dobil le Tertesy neznatno prasko.
Nameravan napad na vlak.
Pri postaji Brevalt na Francoskem so trije našemljeni moški napali iu zvezali tamošnjega čuvaja signalne postaje, potem pa začeli razdirati progo, da bi spravili s tira vlak, ki je baš naglo vozil proti Cherbourgu. V tem hipu pride nek železniški uslužbenec, ki hiti vlaku nasproti ter prepreči nesrečo.
Pet minut kralj. Naši bralci se gotovo še spominjajo napada na kraljevo rodbino v Lizboni. Portugalski kralj Karol je bil takoj smrtno zadet, med tem ko jc še živel nekoliko minut prestolonaslednik Luiz Filip, četudi v nezavesti. Premeteni načrt, celo kralj, rodbino uničiti in ustva-
riti ugoden položaj za nasilen prevrat, se je ponesrečil, kajti princ Manuel je postal i portugalski kralj Manuel II. Vprašanje je, ali je bil prestolonaslednik v onih minutah, v katerih je preživel svojega očeta, por-, tugalski kralj ali ne. Da bi se bilo glede tega na jasnem, se jc obrnilo uredništvo »Leipziger Neueste Nachrichten« na profesorja državnega prava na lipski univerzi tajnega svetnika Bindinga s prošnjo, naj to prouči. Ta je odgovoril, da ni dvoma, da bi ne bil prestolonaslednik postal kralj v zadnjih trenutkih svojega življenja. Državno pravo, tudi portugalsko, določa, da postane prestolonaslednik takoj kralj, ko se izprazni prestol. Zato ni potreba nobene proklamacije ali kake izjave, kot se dostikrat misli. Od trenutka, ko je kralj zadnjikrat dihnil, je bil Luiz Filip portugalski kralj. Tragika usode mladega princa, ki je bil vzgojen za svoj prihodnji stan, postane še večja, ako se pomisli, da je pač postal kralj in da se vsled strašnega zavratnega umora ni niti trenutek zavedel svojega kraljevanja. Tako je bila njegova usoda v ostrem nasprotju z bratovo, ki ni bil nikdar določen za kralja. — K poročilu o pogrebnih slavnostih v Lizboni bi se lahko dostavilo, da se je zgodilo prvikrat v zgodovini, da sta se dva vladarja iste države, ki sta sledila v vladanju drug drugemu, pokopala isti dan.
Koliko navidezno mrtvih se pokoplje?
Posebne komisije so dognale, da prideta v Ameriki na tisoč nirličev vsaj dve osebi, ki so jiii vsled navidezne smrti žive pokoplje. V Ameriki zahtevajo zakon, ki bi določil tak način pokopanja, po katerem bi bilo preprečeno, da bi koga živega pokopali.
Lasje japonskih žensk — predmet
trgovine. Angleški komercijelni ataše v Jokohami je izdal zanimivo poročilo o japonski eksportni trgovini s človeškimi lasmi. V prvih 11 mesecih leta 1907. jc bilo izvoženih 195.000 funtov las. Od teh se je izvozilo na Francosko 115.000 funtov v vrednosti 132.000 kron, na Angleško 3578 funtov v vrednosti 4000 kron in v Združene države 38.000 funtov v vrednosti 60 tisoč kron. Po tej .statistiki najbolj potrebujejo umetnih las francoske dame. Lasje so črni ter večinoma od žensk iz nižjih stanov. Lase pobirajo vsako pomlad in jesen po celi deželi. Najboljši lasje so oni od žensk v Mijakejimi v Itsu. Te imajo posebno dolge lase. Lase dobe v roke naj-prvo prekupci v Osaki in Tokiju, ki jih očistijo, sortirajo in potem prodajo različnim tvrdkam.
116 ladij se potopilo v enem mesecu.
Koliko ladij se potopi v morju, kaže sledeča statistika, ki se nanaša na mesec september pret. leta. Vsled viharjev, ki so divjali v tem mesecu, se je potopilo 116 ladij, in sicer: 82 jadernic s 34.312 in 34 parnikov z 48.262 tonami. Razven tega našteva statistika še 636 slučajev, v katerih so ladje zadele ena ob drugo ali pa prišle na plitvo morje. Ogenj je poškodoval 217 jadernic in 419 parnikov.
Umetnih oči se na leto izdela in proda nad 1200 milijonov .Največ se jih porabi za umetne punčke.	I
Cerkveni letopis.
* V Polšniku se je slavnost v čast Mariji Lurški prav slovesno obhajala, kolikor j je mogoče v naših hribih. Na preddan zve- j čer so se zažgali kresovi, po angeljevem j češčenju se je pritrkavalo po vseh cerkvah j pol ure. Dne 11. febr. je bila slovesna služba božja dopoldne in popoldne. Ob 10. uri je imel sam prevzvišeni gospod knez in škof govor in sv. mašo z asistenco. Ljudstvo domače, kakor tudi iz sosednih fara se je mnogoštevilno udeleževalo tridnev-nice in v praznik je bilo vernega ljudstva toliko, da že kmalu ne pomnijo. Se celo iz Ljubljane jih je bilo nekaj prišlo v naše prijazne hribe. Obhajanih je bilo nad 800.
iz slovanskega sveta.
si Pesnik Henrik Sienkiewicz — obtožen. Dne 23. marca t. I. se vrši pred dunajskim porotnim sodiščem pod predsedstvom dvornega svetnika dr. Feigla
razprava radi razžaljenja časti proti poljskemu pesniku in pisatelju Henriku Sien-kieuiczu. Henrik Sienkieu icz je obtožen, da je v listu »Zeit« v nekem članku raz-žalil tožitelje, ki so se udeležili štrajka radi stradanja v februarju preteklega leta, s tem, da jim je predbacival, da so se za časa tega štrajka mastili z vinom in raznimi pojedinami. Sienkievvicza bo zagovarjal dr. Vincenc Rabenlechner. Tožitelje bo zastopal dr. Walter Rode. Sienkieuicz je izjavil, da se osebno udeleži porotne razprave.
si Srbohrvaške naselbine v južni Italiji. V neki zadnjih sej zgodovinsko-modroslovskega odseka akademije znanosti na Dunaju je predložil član akademije prof. Jagič poročilo prof. Milana pl. Rešetarja o srbohrvaških naselbinah v južni Italiji. Poročevalec je prošlega poletja prepotoval južno Italijo ter našel v provinciji Molise tri vasi, katerih prebivalstvo še govori narečje, kakor se ga še danes čuje v Makarski iu Metkoviču v Dalmaciji. Te vasice so: Aquariva-Collo-croce, San Felice Slavo in Montemitro. Ob Narenti še danes živi ustno sporočilo, da je v davnih časih iz teh krajev pod vodstvom kneza Mirka pobegnilo pred Turki tnnogo ljudi čez morje. Ime Mirko je še danes običalno v navedenih naselbinah. Istodobno je ubežalo pred Turki tudi mnogo Albancev, ki so se ohranili do danes v južni Italiji in na Sicilskem otoku. Prof. Rešetar misli, da se je ta selitev vršila po padcu Bosne leta 1460.
Telefonska in bmlmm poročile?.
KRŠČANSKI SOCIALCI O POLITIČNEM POLOŽAJU.
Dunaj, 20. februarja. Danes se je tu vršilo posvetovanje krščanskosocialne stranke o političnem položaju. Kar se tiče italijanskega vseučiliščnega vprašanja, se je povdarjala potreba skupnega nastopa vseh nemških strank. Glede na graško vseučiliško vprašanje se je energično po-vdarjalo. da mora naučna uprava napraviti red in izposlovati enakopravnost katoliškemu dijaštvu. Z Marchetom se bo obračunalo v proračunskem odseku.
OLAJŠANJE MATURE.
Dunaj, 20. februarja. Matura se bo še letos olajšala, in sicer se bodo pismene naloge na štiri dni omejile, nemško-Iatinska naloga odpade, dovoli se daljši izdelovavni čas, dočim naloga iz matematike najbrž ostane. Pri ustmeni izkušnji bo merodajen splošni vtis. V zgodovini in fiziki se bo snov omejila, glavno pozornost je obrniti na nemščino, oziroma na materinščino sploh.
POTRES.
Dunaj, 20. februarja. Včerajšnji potres ni napravil nobene škode. Bil je omejen na Nižjeavstrijsko in del Češke.
UBOGI IZSELJENCI.
Trst, 20. februarja. Včeraj sta priplula semkaj parnika »Laura« in »Gerty« od »Austro-Amerikane« z 2073 izseljenci, ki v Ameriki niso mogli dobiti dela in so se vrnili. Večinoma so Hrvati, Ogri, Srbi in Čehi. Dva sta mej potoma na krovu umrla, trije so bolni, med 35'55" in 3,10" v sredozemskem morju se je rodil otrok. Mati, Čehinja Terezija Primi, in otrok sta zdr-va. Za izseljence je bilo na južnem kolodvoru treba prirediti dva posebna vlaka.
INDUSTRIJSKO SODIŠČE.
Trst, 20. februarja. »Wiener Zeitung« objavlja naredbo, s katero sc v Trstu ustanovi industrijsko sodišče.
OGRI.
Budimpešta, 20. februarja. Wekerle je predlagal, da se odstavijo vsi vladni predlogi od dnevnega reda, da zamore priti na vrsto predlog o izpremembi poslovnika. Wckcrlov predlog se je z veliko večino sprejel.
VILJEM.
Berolin, 20. iebr. Viljem II. se poda s cesarico začetkom marca na otok Krf. Sprejel ga bo grški kralj.
RUSKI HUJSKAČI SE UMIKAJO.
Peterburg, 20. februarja. »Rossija« v članku, inspiriranem od oficielnih krogov,
priznava, da ima Avstrija brezdvomno pravico zgraditi sandžaksko železnico, boji se le, da ne bi vsled tega trpela reformna akcija v Makedoniji. Rusija vzame z zadovoljstvom na znanje, da ima Avstrija le gospodarske namene. Sporazum-Ijenje med obema velesilama bo ostalo.
Peterburg, 20. februarja. »Novo Vreme« preklicuje svojo vest iz Londona, da je Avstrija zahtevala izjemnih pravic v kosovskem in solunskem vilajetu.
BABE.
Rim, 20. februarja. Za poslancem Bar-zilajem je še posl. Chiementi vložil interpelacijo glede na »situacijo, ustvarjeno proti italijanskim gospodarskim in političnim interesom ob Adriji vsled zadnjih koncesij Turčije«. (To je dovoljenje sultanovo, da sme Avstrija graditi železnico Mitro-vica-Solun.)
ODPRAVA KRALJEVEGA KRONANJA NA NORVEŠKEM.
Christiania, 20. februarja. Ustavni odsek parlamenta je sklenil izpremeniti državne temeljne zakonike v toliko, da se odpravi kraljevo kronanje. Kralj Hakon je s tem popolnoma zadovoljen, ker cela stvar stane mnogo denarja, pa nič ne pomeni.
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Kolin, 20. februarja. V Lerkingeru na Lotrinškem sta trčila skupaj poštni in tovorni vlak. En uslužbenec je mrtev, trije ranjeni. Škoda je velika.
Darovi.
Za ljudski sklad: dvorni svetnik Fr. Šuklje K 60.—, državni poslanec Fr. Demšar K 60.—, državni poslanec dr Janez Krek 50.—, državni poslanec J. Gostinčar K 60.—. državni poslanec dr. Iv. Šusteršič K 60.—, državni poslanec dr. J. Hočevar K 60.--. državni poslanec msgr. dr. Ign. Žitnik K 60.—, državni poslanec komerc. svetnik Fr. Povše K 62.—, župnik Nikolaj Križaj (Ovsiše) K 10.—.
Za slovensko šolo v Aleksandriji: G. svetnik Ant. Kukelj v Št. Juriju pri Kranju 5 kron. — Ljubljanski duhovnik 20 kron.
Mohorjani na Jezici so darovali za »Narodno šolo v Št. Jakobu« 5 K 20 v.
Zabavne vožnje avstrijskega Lloyda vide oglas.
ŽITNE CENE.
Budimpešta 20. februarja.
Pšenica za april.......11 62
Pšenica za oktober......10 08
Rž za april.........10 33
Koruza za maj........6 68
Oves za april........7 73
Efektiv: brez prometa.
Sffleteorologično poročilo.
Višina n.morjem 306 2m, srednji zračni tlak 736-0 mm
M 5	Ca« »pv zovanja	Stanje barometra * mm	Temperatura po Celziju	Vetrorl	Neb.	th ■is* OH
19	9. »več	728-0	39	sl. jzah.	jasno	
20	7. zjutr.	300	—1 5	n	megla	00
	2. pop	29 7	76	n	del. jas.	
Srednja včerajšnja temp. 5 1», norm —0 2»
K*

Zahvala.
Za vse mnogoštevilne dokaze sočutja ob nenadomestni izgubi naše iskreno ljubljene soproge, matere, sestre in tete, gospe
Ane Renier roj. Reich
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo.
Posebe se še zahvaljujemo preč. g. mestnemu župniku v Krškem Renier za spremstvo pri pogrebu in opravljeno zadušno opravilo, icakor tudi vsem ude-ležnikom pogreba in darovalcem krasnih vencev.
Ljubljana, 19. svečana 1908.
Žalujoči ostali.
Zahtevajte „S(ovenca" v vseli stlinoti! — Zahtevajte »Slovenca" na kolodvorih!
f
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem vest, da je naša nepozabna mati in sestra
Neža Zupančič (vdova)
posestnica
dne 19. t. m. previdena s zakramenti za umirajoče v 36. letu svoje dobe po dolgi in mučni bolezni zaspala v Gospodu.
Pogreb bode dne 20. svečana ob petih popoldne iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu.
Rajnico priporočamo v blag spomin in molitev.
Jurjevica pri Ribnici, 19. sveč. 1908.
Žalujoči ostali.
= Sprejme ae takoj =
kolarski pomočnik,
ANTON SETINA, kolarski mojster,! Gornja Šiška 65. 3so s
50-300 lit. mlekar 2 kg sirov, masla
potrebujem vsak dan. Cena po dogovoru. -Naslov pove uprava .Slovenca'.	i54 1—1
Javna zahvala.
Hranilnica in posojilnica v Velikih LaSSah je gasi! nemu društvu istotam blagovolila darovati 153 K, za kateri blagodušni dar se tem potom najiskrenejše zahvaljuje
Prostovoljno gasilno društvo v Velikih Laščah,
dne 17, februarja 1908. 457 1—1 Ferdo Doganoc, t. č. načelnik.
Kuharica
ki je že več let služila v župnišču, želi zopet primerne službe	453 l-
Naslov pove uprava »Slovenca".
Kovačnica
436 2—1
se daje v najem za dobo 10 let (brez kovaškega orodja). Ista se nahaja v sredini mesta Kamnik in se je v njej že izvrševala kovaška obrt skozi veliko let ter je bila do sedaj ena prvih kovačnic v Kamniku Ponudbe na Antona Flere, posestnika in vrtnarja v Kamniku &t. 83.
I"	461 l-i
zjava.
Kdor dela dolgove na moje ime, nisem plačnik.
Josip Stariha, klepar.
Proda se takoj iz proste roke radi družinskih razmer	455 5-1
!Ši
ob glavni cesti na Gorenjskem pri farni cerkvi, v bližini dveh tovarn, v kateri se nahaja dobro vpeljana prodajalna špecerijskega in manufaktur-nega blaga ter žganjetoč. — Vprašanja pod šifro: „Zlata jama«, pošta Begunje pri Cerknici) poštno ležeče.
f>odr*uinioa i v Spljetu. i
0«lni«k* glevnio« • « C.OOO.OOO. ' i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
promese na Komunalne srečke d K 1572. - žrebanje0dne 2. marca. - Glavni dobitek « 300.000 -, promese na Tiske srečke t R T-. - žrebanje dne 1. aprila. - Glavni dobitek K
Obe promesi skupaj samo K 21—.
sprejema vloge na knjiiioe in na tekoči račun proti
411 01
|2 IO o b res ti m.
Podružnica ■ v Celovcu* i
i Rezervni fond ■ 9
i i K 800.000. i n i
Državni zbor.
Du n a j, 19. svečana.
Tobak.
Proračunski odsek je včeraj in danes dopoldne razpravljal o tobačnem proračunu. Dohodki za tekoče leto se proraču-navajo na 243,957.800, stroški na 92,766.400 K, prebitek torej na 151,191.400 kron.
Stroški so: Za upravo 4,600.000, za nakup tujega tobaka 30,250.000; za nakup domačega tobaka 19,453.000, tovarniški stroški 34,530.000, nove zgradbe 1,200.000, za razstave 10.000, za prodajo tobaka 2,675.400 kron.
Tobačnih tovaren v Avstriji je 29. Cisti dohodek se je lani zvišal za 4,097.000 kron.
Poročevalec dr. K o r o š e c je obširno razpravljal o različnih točkah te postavke ter nazadnje predlaga resolucije v prilog tobačnega delavstva, paznikov in delovodij, subalternih uradnikov ter tobačnih trafikantov.
Razni govorniki so navajali razne želje tobačnega delavstva in uslužbencev ter zahtevali za trafikante višje provizije.
Poslanec dr. Ž i t n i k je priporočal finančni upravi, naj upošteva vse naštete želje, v kolikor so opravičene in izvršljive. Finančna uprava je v prvi vrsti poklicana svoja podjetja tako urediti, da so vzgled zasebnim podjetnikom. Ako pa ljudski zastopniki radi glasujemo za času in potrebam primerne naprave in plače drž. uslužbencev in delavcev, moramo imeti tudi pogum, da raznim deputacijam ne dajemo ne-izvršljivih obljub. Tako je povsem napačno stališče, da se morajo vsi čisti dohodki državnih podjetij in monopolov porazdeliti med dotične državne uslužbence in delavstvo. Ko bi bilo to načelo pravično, potem bi bili n. pr. uslužbenci drž. železnic ako prikrajšani, ker državne železnic jako prikrajšani, ker državne želez-ske glavnice. Vsak pošten delavec pa zasluži primerno plačilo. Razmere časa pa so take, da rastejo potrebe in dosledno tudi plače.
V drugi vrsti prosijo pazniki in delovodje v tobačnih tovarnah, da se jim plače primerno zvišajo. Ker pa čujemo, da je že izdelan predlog in izročen fin. ministru, zato govornik podpira dotično resolucijo dr. Korošca.
Kar pa se tiče tobačnih trafik, govornik ne soglaša z istimi, ki menijo, naj trafike žive trafikante. To načelo bi se moglo še zagovarjati za večja mesta. Pa tudi tukaj imajo trafikanti navadno še postranske dohodke, pokojnine, provizije itd. Na deželi pa trafikant gotovo ni navezan le na dohodke svoje trafike. V prvi vrsti se oglašajo za trafike mali trgovci in gostilničarji, ki gotovo ne živč le od tobačnih provizij. Vzroki so drugi. Zato tudi ne moremo odobravati, da se tako težko od fin. direkcije dobi vsaka nova koncesija za trafiko. To zlo pa je tem hujše, ker so pri podeljevanju novih koncesij večkrat me-rodajni politični nagibi. (Pritrjevanje.) To tukaj vpričo vladnih zastopnikov in g. ministra naglašam zato, da bodo podrejeni organi v bodoče bolj nepristranski, nego doslej.
Končno je poročevalec dr. Korošec priporočal razne resolucije, katere je odsek odobril s proračunom.
Finančna uprava.
Danes popoldne je odsek pričel razpravo o finančni upravi. Stroški za osrednje vodstvo, dež. fin. ravnateljstva, fin. prokurature, tehnično fin. nadzorstvo, davčne urade, drž. blagajno, zemljiški kataster, carinsko upravo in fin. stražo, so za I. 1908 proračunjeni na 98,879.600, dohodki pa na 6,743.106 kron.
Poročevalec baron R o I s b e r g izraža svoje začudenje, da dan na dan prihajajo v zbornico deputacije raznih drž. uradnikov in uslužbencev s prošnjami za višje plače. Ni še leto, ko je avstrijski parlament dovolil nad 33 milijonov za izboljšanje plač drž. uradnikov. In že zopet dohajajo nove prošnje, dasi je država v zadnjih desetih letih zvišala plače svojim uslužbencem za 127,600.000 kron. V tem oziru ne pridemo nikdar na suho.
Poslanec Žitnik.
izjavi: Ni prilika, da bi govoril o raznih fin. vprašanjih. Omejiti se hočem le na dve vprašanji, ki se tičeta moje ožje domovine Kranjske. V prvi vrsti opozarjam na čudne razmere v statusu konceptnih uradnikov pri fin. ravnateljstvu v Ljubljani. Dvakrat, trikrat mora premisliti absolvi-ran jurist, preden nastopi uradniško pot pri fin. upravi. Ne morem razumeti, ako mora konceptni praktikant, ki je že davno pre-
koračil 30 leto in je družinski oče, še vedno državi služiti za neznatne adjute. Za smrt ima preveč, za življenje premalo. Jaz ne vem, kam je vlada porazdelila lani dovoljenih 33 milijonov. Ko pa so pred leti praktikantje pričeli akcijo v tem oziru, rekel jim je načelnik: Če ne morete izhajati, pa hoditi v ljudsko kuhinjo in pa ženiti se ni treba. Gospodje, take besede morejo povzročiti le največjo nevoljo in nezadovoljnost. »Beatus possidens« more pač tako govoriti, a človeško to ni. Nekemu praktikantu je šaljivec svetoval, naj kan-diduje sedaj v deželni zbor ter svoj »cur-riculum vitae« objavi v volivnem oklicu. Ta praktikant bi sicer gotovo propadel, a dosegel bi morda ,da bi se razširilo srce g. fin. ministru, ki bi potem potrebno ukrenil v tem oziru. Razmere so pač abnormalne, ako konceptni uradnik sedi že 11 let v desetem plačilniem razredu. Že 6 let v tem statusu ni bilo prazno nobeno mesto. Glavni vzrok pa je ta, ker nam na Kranjsko vrinejo uradnike od vseh vetrov. Ali je res Kranjska dežela nekaka pepel-čica, da vlada kot mačeha prezira domače sinove in jih zapostavlja tujcem? Jaz ne poznam mnogo teh gospodov, tudi ne govorim o tej ali drugi osebi, marveč kon-štatujem le nevzdržljive razmere, ki so nastale v zadnjih letih. Tako se dobč domači uradniki pri fin. upravi s 15 službenimi leti še vedno v IX. razredu. Ako vla-« gajo prošnje, večkrat niti odgovora ne dobe.
Isto velja o računskih uradnikih. Tu imam status, v katerem najdete dva uradnika, ki služita že 18. leto, že devet let v desetem razredu. To so razmere, ki rodč nezadovoljnost in rušijo disciplino.
Ljubljana.
Poslanec Žitnik nato obširneje utemeljuje resolucijo, da vlada stolno mesto Ljubljano premakne iz III. v II. razred ak-tivitetnih doklad. Že lani je odsek soglasno odobril enako resolucijo. Deželna vlada jo je toplo podprla, toda Ljubljana je ostala v III. razredu, dasi šteje sama že nad 40 tisoč prebivalcev brez vojakov. Z vojaki pa in predmestji, ki sicer niso v občinski zvezi, pa z Ljubljano tvorijo eno gospodarsko telo, šteje nad 43.500 duš. Ljubljana ima vso pravico, da pride v II. razred. Upam, da odsek soglasno sprejme resolucijo in vlada tudi ustreže izraženi želji.
Zdrava misel je, da vlada dovoli štiri milijone kredita za uradniška stanovanja, za katera naj bi poskrbele dotične zadruge. Dobro delo pa bi storila vlada, ko bi tudi za delavska stanovanja določila primeren kredit, ki bi ga delavci vračali s primernimi obrestmi. Naj vlada razmišlja tudi o tem socialnem vprašanju.
Odsek jutri nadaljuje razpravo.
Štajerske noulce.
š Volitve v okrajni zastop brežiški so
se končale 19. t. m. Izvoljeni so s približno 26 glasovi gg.: Franc Ban, župan na Vidmu, Martin Pajdaš, župan v Pleterji, Ant. Petan, župan v Sromljah, Anton Lapuh, župan v Zakotu (okolica Brežice), Janez Ogorevc, župan v Rigoncah, Iv. Kostevc, župan v Pišecah, Franc Podvinski, st., v Globokem, Jožef Pečnik iz Zg. Sušice na Bizeljskem, Janez Siovenc iz Artič in dr. Ivan Benkovič, odvetnik in državni poslanec v Brežicah. Pri volivnem shodu veleposestnikov, 12. t. m. se je sicer dogovorilo, da dobi slovenska kmečka zveza v kuriji veleposestnikov en glas, narodna stranka pa v skupini kmečkih občin en glas, namreč g. Miha Zevnik iz Pišec, četudi bi ena in druga stranka sorazmerno lahko več glasov zahtevali v posameznih skupinah. Od naše strani se je vse storilo, da se kompromis izvrši; toda pristaši narodne stranke so pri volivnem shodu 19. t. m. — tedaj po izvršenih volitvah v vele-posestvu — nastopili z novimi zahtevami. Zahtevali so še dva ali tri svoje kandidate, tudi so hoteli, da se ne voli dr. Benkoviča, ki je skozi več kot dve leti žrtvoval trud, čas in denar za pridobitev okrajnega zastopa v slovenske roke in ki gotovo kot državni poslanec preje spada v okrajni zastop, nego katerikoli si bodi agitator liberalne stranke. Ker se sporazum ni mogel doseči, liberalna stranka pa ni odnehala, volil je vsak po svoje in posledica je bila, da so kandidati narodne stranke z 12 glasovi v manjšini ostali. Dr. Benkoviča se ie izvolilo v okrajni zastop Izrečno v znak priznanja njegovega truda In »v znak zaupanja vzpričo nemško- in slov.-Ilberalnih časnikarskih napadov na njegovo osebo.! Novi okrajni zastop šteje do sedaj 11 pristašev S. L. S., 6 pristašev narodno-libe-ralne stranke, barona Moscona ter virili-sti: južno železnico, delniško družbo zdru-
ženih pivovaren, in dva brežiška Nemca; manjka še 10 mestnih zastopnikov. Slovenci so danes pri politični oblasti zahtevali razpust dosedanjega okrajnega zastopa in konstituiranje novega odbora, even-> tualno kazensko postopanje zoper mestni občinski odbor, ki je obstruiral zadnjo občinsko sejo. Stvar se bode spravila pred upravno sodišče.
š Tik pred poroko aretovana. Iz Celja se poroča: 13. jan. t. 1. je bilo veleposestniku Jeschovnigu iz Arje vasi pokradene mnogo obleke. Ukradena obleka in kožu-hovina je bila vredna več sto kron. 15. t. m. so pa slučajno prišli na sled tatovom. Ta dan je kupoval nek mlad par v trgovini Schmidl v Celju tik pred poroko več potrebnih stvari. Neki trgovski pomočnik je opazil, da je jopa, ki jo je imela deklica, iz istega blaga, ki ga je svoje dni kupila gospa Jeschovnig. Slučajno je malo preje videl, da se je odpeljala gospa Jeschovnig na kolodvor; hitel je hitro tja in ji naznanil svojo sumnjo. Gospa Jeschovnig je takoj spoznala jopo za svojo lastnino, kakor tudi moževo suknjo. Izročili so ju takoj policiji, kjer sta bila zaslišana. Mož je rekel, da je vse kupil pred nekaj dnevi od neke stare ženske za 100 K. Prodala mu je, ker ni imela dovolj denarja, da gre za svojim možern v Ameriko. Ko so pri možu v Žalcu napravili hišno preiskavo, so našli še več ukradenih predmetov. Dognali so tudi, da je poslal pred kratkim starišem svoje neveste kovčeg. Pri preiskavi se je izkazalo, da je bil kovčeg napolnjen z ukradeno obleko. Dolže jih še več podobnih činov.
š Umrl je 16. t. m. v Celju nadzornik severne železnice v pokoju g. N. Ravnikar v starosti 69 let.
š Imenovanje središkega rojaka v Ameriki. G. Leopold Friedrich iz Središča je imenovan ravnateljem zunanjega oddelka ..Nationalbank of Commerce" v Novem Jorku. Ta banka je drugi največji zavod v Severni Ameriki.
š Na Dobrni se je vršil v nedeljo občni zbor kmetijske podružnice, ki je bil mnogoštevilno obiskan. Tajnikovo poročilo je bila slika marljivega delovanja podružnice v preteklem letu. Sele od 12. majnika 1907 obstoji podružnica in imela je že 4 dobro obiskana predavanja, eno celo visoko gori na Sv. Joštu. Nabavila je en vagon Tomaževe žlindre, več meterskih stotov kalijeve soli, nad 300 dreves itd. Tudi denarno stanje je povoljno. Udov je imela 61, sedaj jih je že 78. — Potovalni učitelj g. Jelov-šek je govoril o svinjereji, o pravilnem krmljenju in plemenjenju ter o različnih napakah v tem oziru. Poljudni govor je žel obilo priznanja. G. Kukovič je priporočal stroj »Fix« za snaženje in beljenje hlevov; g. Schreiner je omenjal dolžnosti prijavlje-nja kužnih bolezni pri živini ter kazenske določbe, na kar je načelnik g. Verdev zaključil zanimivi shod.
š Prošnja do t Božidarja Flegeriča prijateljev in znancev. »Večni popotnik Slovenskih goric«, pesnik in pisatelj slo-
venski, Božidar Flegerič, je minulo leto za vselej zatisnil svoje trudne oči. Pesnikovo truplo počiva v domači župniji Sv. Bolfen-ka pri Središču, in ker gomila njegova nima primernega spomenika, zato je izreklo mnogo Flegeričevih ožjih prijateljev in znancev željo, naj bi se pokojnemu pesniku na gomili postavil dostojen nagrobnik in naj bi se v njegovo domačo hišo v Vodran-cili vzidala spominska plošča. To željo upoštevajoč se je nedavno v Središču osnoval poseben »Odbor za Flegeričev spomenik«, ki si je postavil nalogo, poskrbeti, da se uresniči zgoraj navedena želja častilcev Flegeričevega spomina. Rodoljubi slovenski, zlasti pa Vi, prijatelji in znanci pokojnega pesnika! Do Vas se obračamo tem potom z iskreno prošnjo, da nam z denarnimi prispevki pomagate izvesti nalogo, ki smo si jo naložili. Nikdar več ne bode popotni Flegerič potrkal na Vaša gostoljubna vrata, — prispevek, ki nam ga vpošljete, je poslednji čin pijetete, ki ga doprinesete Flegeriču v spomin. Blagohotne doneske, ki se bodo po časopisih objavili, sprejema Ivan Kolarič, tržan v Središču, kakor tudi vsak odbornik. Ako se nabere o pravem času primerna vsota denarja, se bode letos meseca avgusta s primerno slavnostjo odkril na gomili pri Sv. Bolfenku Flegeričev nagrobnik, doma na Flegeričevem domu pa se bode odkrila spominska plošča. — Odbor za Flegeričev spomenik v Središču, dne 10.' februarja 1908. — Josip Sinko, župan središki, predsednik. Anton Kosi, učitelj in posestnik v Središču, tajnik. Ivan Kolarič, tržan središki, blagajnik. Robert Košar, učitelj pri Sv. Bolfenku; Anton Porekar, nadučitelj na Humu; Maks Robič, trgovec v Središču; odborniki.
lirlte, naročajte »Slovenca"!
:: :• za mešan zbor zložil in priredil :: :: Ign. Hladnik. 433 6-2
Op. 54. — Cena K 1 20.
Dobiva se v Katol. bukvami in pri Schwentne rju v Ljubljani ter pri skladatelju v Novem mestu.
Vet farjev
se sprejme za tri večje žage na Koro&kem blizu železniške postaje — Delo, ki traja celo leto (tudi pozimi), se odda v akordu. Žagarji, samo Slovenci, morajo biti sposobni in trezni.
Naslov pove uprava lista. 03 3—3
Naročilo
kom. oblek

po gld. 7-50 je došlo!
Največja zaloga sveže došlega blaga za pomladno dobo:
Obleke za otroke ... od gld. 1.90
obleke za dečke ....	„ 350
površniki in mornar, jopiči za dečke.
Obleke za gospode v modnih barvah, z obrobami, površniki, ranglani in ovratniki.
Obleke za dame in deklice, jopice, ranglani in mpntile, kakor tudi svilene in čipkaste bluze ter krila.
Vse se dobi najfinejše izvršitve.
Vsak čas v zalogi Izvirni pariški modeli.
W Cene čudovito nizke! "IU
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
4^9 t-2
J
Dekliška družba »ZDRUŽENIH PIVO VAREN Žalec in Laško
priporoča svoje izborno pivo« — Speciahteta; ySalvai&v*" (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon ^t 187). —■ pofBHrlu« na dem sprejemu r«stourot«r „J<aredn«ge f>eme" g. I^rži$nik (Telefon $t. S7)
Bolnica za živino.
Ordinacija od 9.—11. dop
Telefon štev. 44.
143 19
Zahtevajte zastonj
K S-
V—
trn franko moj veliki. bogato llu.lrov.nl glavni cenik i n.d 3000 slikami vseh vrti ■Ikelnastih, srebrnih In zl.tlb ur, kakor ludl vtrh vrst solidnih zlatnin In srcbrnln, god benega orodja, lekleneg. In usn|aleg. blag* po Izvirnlb tovarniških cenah
Nikel remont, ura......
ivlc. Izvir. „Roskopl" pat. ur» registr, ,,Adler Roakopf ", nikel remont s sidro......
Ooldin rem. ura ,,Lun.", koleni« a
dvojnim plašftm......
srebr. rem. nra ,,Olorl»" . . „	dvo|ni plaič . . .
oklep, verižica z rlnčlco na pero in karab., 15 gr teika . . r. ;-. Tu*, nlkti cr« cilind z ,,Luna" kolesjem . .
h. • kukavico K S SO. budilka K 2 90, kuhinjska ur« K J'— švarcvaidska ura K 2 80. /:« vsako uro 3letno pismeno jamstvo! ...... Nlkak rlsiko! Zamena dovoljena, ali denar naza|! =•
> Prva tovarne za ure Kanit« Konrad, t iu k,, dvorni »»loinik v Mostu (BrQx) 654, Čeiko.	2316 1-4
8-se
8'40 12 50
2-80 10 5C
Vsak dan sveže
pustne
J. Zalaznik
Stari trg štev 21.
oooooooooooooooo

I 1(1


Zabavne vožnje flvstr. Lloyda Trst
s prvovrstnim parnikom „THALIA".
Potovanje II. od 26. februarja do 24. marca
:Južna Italija, Tunis, Riviera
preko Sirakuz, Tuniza, Philippeville, Ajaccio, Viiiefranche, Neapolja, Palerma, Mesine,
itd. Cena za vožnjo po morju s hrano od 600 K naprej.
Potovanje III. od 4. do 21. aprila:
Z Velika noč na morju ~
191 5-5

•l
Špj
v Juino Italijo, Tunis, Tripolls preko Mesine, Palerma, Tunisa, Grigenti, Tripolisa, Malte, Sirakuz in Korfu. Cena za vožnjo po morju s hrano od 450 K višje.
Potovanje IV. od 26. aprila do 26. maja
»anija, Kanarski otoki in Severna Afrika
preko Malte, Alžira, Malage, Gibraltarja, Kadiksa, Madelre (Funchal) (Tenerife) (Sta Cruz) Las Palmas, Tangerja, Tunisa in Korfu. Cena za vožnjo po morju s hrano od 700 K višje. Vožnje po suhem aranžira potovalna pisarna Thos. Cook & Son pod pogoji, ki so označeni v
posebnih programih.
Načrte, pojasnila in prijave pri glavnem zastopstvu Avstrij. Lloyda na Dunaju I., KSrntner-ring 6, pri Edvardu Kristanu, R. Ranzingerju in v vseh potovalnih pisarnah.


Dobre harmonike kron 4 80,
50.000 komadov prodanlh-Nikake oarine! Jamstvo!
Zamena dovoljena ali denar nazaj.
št. 300!»,„, 10 tipk, 2 reg., 28glas.,vel.24/12cm K4 80 št. 657'/4, 10 tipk, 1 reg., 28 glas., vel., 30/15 cm K 5-20 št. 656»/«, ;10 tipk, 2 reg., 28 glas., vel. 24/12 cm K 5 40 št. 305' ;4, 10 tipk, 2 reg., 50 glas., vel. 24/12 cm K6'20 št. 663'/4, 10 tipk, 2 reg., 50 glas., vel. 31/15 cm K 8—
Pošilja po povzetju c. in kr. dvorni založnik
Hanns Konrad, rnzpoflljalnica glasbil,
Most 6t. 1010 (Ce&ko).
Glavni cenik s 300 slikami dobi na željo vsakdo zastonj in poštnine prosto. 87 15 12

392 10-5
Z g a n j e
lastni pridelek, cene nizke, prodam 300 I. Ličen, veleposestnik, Rihenberg, Goriško.
Učenca=
sprejme takoj 402 3-3
A RllSnilf trgovina s Špeccrijo in želez-OU0111IV, nino> Ljubljana, Zaloška c.
Sanatogen
Od nad 5000 profesorjev in zdravnikov vseh kulturnih dežel sijajno potrjen kot najvspešnejše krepilno in osveževalno sredstvo 86 6—3
: jači telo krepi živce
Dobiva se v lekarnah in drogerijali. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer& Co., Berlin S W. 48. Glavno zastopstvo C. Brady,Dunaj I. Fleisch-markt 1.
XK*OI>\K & MM XX e^ofr XV K XX	Naznanilo in priporočilo. ^
M OGRII UI »ToliitMi V«	tij oblnstv. konces. zidarski mojster In stavbni podjetnik 11:: s: :: v Ljubljani ss ss ss
cijam v Ljubljani, kakor tudi na deželi, da se je preselil
z Vrhnike v Ljubljano
ter bode vprihodnje tu, kakor tudi na deželi vsa v svojo stroko spadajoča dela izvrševal točno in solidno po zmernih cenah.
Stavbna pisarna se nahaja na Karlovski cesti št. 5/1.
307 i—5	Z odličnim spoštovanjem
Ivan Ogrin, zidarski mojster.
Obrtno naznanilo.
Udano podpisani, lastnik tvrdke M. Kune v Ljubljani, usojam si svojim cenjenim naročnikom in slavnemu občinstvu javiti, da otvorim z dnem 2,0. februarja t. I. v prodajalniških prostorih
Dvorni trg št. 3, na voglu Židovskih ulic A	IJ M/J
00000000000B000O0000000000 pod tvrdko	lmwl« w
veliko in moderno zalogo oblek za gospode in dečke
iz lastnih in tujih izdelkov. Kot strokovnjak, v zvezi z najboljšimi tvrdkami, mi bo mogoče z nizkimi stalnimi in na vsakem predmetu označenimi cenami zahtevam kupujočega občinstva v vsakem oziru zadostiti.
Naročila po meri izvrševal bodem kakor doslej v mnogoletnem obrtovanju po najboljših močeh v zadovoljstvo svojih naročnikov.
Priporočevaje svoje sedaj povečano podjetje blagonaklonjenosti slav. občinstva bilježim
400 8—5
z velespoštovanjem
A. KUNC, Dvorni trg št. 3.
»Km***
mmzma-a nxc>? t
vm