St, 70 HMu »latam i utiHiH^" rm cib la uđi) izhaja, Izvzemši pondeljek, vsak da** Aeiškegt št. 20, I. nadstropje, E n se ne sprejemajo Štefan Godina. — znaša za mesec L 7. —, Za Inozemstvo mesečno 4 — • L> j!.>f».7>: utka s v. FranCtfta đh' »ajo : i ilSvu. Ncfrsoktaaaa /.daisridj lb odgovora! urednik . .sit tukama Edinost Naročnina - t 32—, in celo letr 1 ~ in uprava ' .t • uredništva ¥ Trstu, v lefrtek 23. marca 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik alvii PJoslavij Posamezne Številke v Trsta In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo t širokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ccnt-> osmrtnice, fn zahvale, poslanice in vabila po L I- —, oglasi denarnih zavedo** ' mm po L 2. — Mali ogtasi po 20 st. beseda, majnanj pa L 2 — Oglas* naročnina ta reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, uHca sv" FrančiSka AsfSkega Štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57.' PORAZ NASHJA Ruski boljševik! kot voditelji komunisti- čne internacionale 90 za enotno fronto, t. j, za skupni nastop vseh delavskih proletarskih strank proti kapitalizmu. Ta preobrat v taktiki ruskih boljševikov, ki so priporočali ločitev revolucionarnega delavstva od refor mističnih stru j, je za delavsko gibanje jako dalekosežnega pomena in bo imel odločilen vpliv na svetovno politiko proletariata. Po izpremembi boljševiške gospodarske politike je bilo pričakovati .da se komunisti odrečejo tudi svejemu nepopustljivemu stališču nasproti drugim proletarskim srankam. Toliko njih gospodarsko paktiranje s kapitalizmom kolikor priporočanje enotne proletarske fronte ne pomeni v bistvu nič drugega, nego opust propagande za svetovno nasilno politično revolucijo. Kako naj se namreč izvrši nasilna revolucija, ako bodo skupno nastopali taki proletarski elementi, ki so za revolucijo in taki, ki so proti njej, oziroma, ki trdijo, da proletarska revolucija ni za sedaj umestna, kar pomeni na vse zadnje eno in isto. Ako so ruski boljševiki za sodelovanje z reformisti, je popolnoma naravno, da so oni pripravljeni se borili proti svetovnemu kapitalizmu z nerevolucionarnim! sred>-stvi, ker drugače bi oni čakali tako dol-do, dokler bi ogromna večina proletarskih mas pristopila v III. internacionalo in izvršila revolucijo. Isto velja tudi za njih gospodarsko politiko. Koncesije svetovnemu kapitalizmu v Rusiji, sodelovanje Rusije s kapitalističnimi državami pomeni odpreti ventil s paro prenapolnjenega kapitalističnega kotla. Ako bi boljševiki hoteli pospešiti eksplozijo kapitalističnega kotla, bi se ne smeli spuščai v nikaka pogajanja s kapitalizmom, kar bi poostrilo gospodarsko krizo svetovnega kapitalizma, pomnože-valo vedno bolj število brezposelnih in dosledno pripravljalo vedno bolj ugodna tla Ea revolucijo. Seveda ni ta izprememba taktike ruskih boliševikov, ta njih opust materialne propagande za nasilno sveto*vno revolucijo odvisen od njih volje. Razmere so dokazale, da se spor med kapitalizmom in komunizmom ne da rešiti s silo orožja, da bi tudi morebitna popolna taka zmaga na eni ali drugi strani še daleč ne pomenila končne zmage dotičnega sistema. To nam je doka-tala oborožena zmaga komunizma na Ruskem, kjer je treba še vedno računati s kapitalističnim gospodarstvom in kapitalistično duševnostjo širokih mas, in ravno tak dokaz so nam podale one mnogoštevilne države, kjer je z orožjem zmagal kapitalizem, a ni mogel s tem uničiti: niti komunističnih evolutivnih tendenc v narodnem gospodarstvu niti stremljenja h komunizmu v proletarskih in celo malomeščanskih masah. Ali na kratko: oborožena borba med kapitalizmom in komunizmom je ostala neodločena. To vidijo in še boij instinktivno čutijo pristaši obeh gospodarskih sistemov: meščanstvo začenja polagoma odstopati od svojega nepopustljivega stališča nasproti komunizmu, proletariat pa se ve- dno bolj oddaljuje od revolucionarne misli. To so dejstva, s katerimi morajo seveda računati tudi ruski boljševiki, katerih voditelji — posebno Lenin — so vedno povdarjali, da se komunistična stranka ne sme oddaljevati od volje širokih proletarskih mas. Po svetovni vojni so bile proletarske množice zapadne Evrope revolucionarno razpoložene. BoljševiJri so ta zgodovinski moment hoteli izkoristiti za uprizoritev svetovne revolucije ter so zastopali idejo, da se morajo revolucionarni proletarski voditelji ločiti od reformistov in voditi mase v revolucijo. Ako bi se bilo tedaj boljševikom posrečilo povsod naglo organizirati revolucionarne elemente komunistične stranke, bi bile proletarske množice trumoma šle za njimi. Naloga, ki so si jo postavili boljševiki, je pa bila preogromna, razdelitev proletarskih voditeljev na reformiste in revoluciomarce se je prepočasno razvijala in revolucionarno navdušenje proletariata se je med tem ohladilo. Vse to ni ostalo prikrito bistrim očesom ruskih boljševikov, ki so — četudi ne še formalno — pač pa faktično izbrisali vsaj za sedaj iz svojega programa točko o svetovni revoluciji in priporočajo svojim pristašem, naj se združe z ostalimi proletarskimi strankami in strujami v enotno fronto proti nastopajoči reakciji. Seveda je enotna fronta za sedaj le še v načrtu. Treba bo premagati še mnogo ovir, predivo se ona tudi uresniči. Res je sicer, da je težnja po skupnem delovanju v množicah sam?h ogromna, n?£ manjša pa ni strankarska zagrizenost med voditelji. Mnogi se bedo jako težko odločili za skupno delovanje, nekaterim bo to celo nemogoče in bodo rajši zapustili svoja mesta delavskih voditeljev, nego da bi se prilagodili novim razmeram. Vsekakor pa ne bodo ti poslednji izmed najboljših. Najboljši, najidealnejši in na jpožrtv ovalne jši bodo kmalu izpoznali, da stojijo interesi delavskega gibanja in človeškega napredka višje, nego osebne ambicije in se bodo z novimi silami posvetili novim nalogam, ki jih z železno silo postavlja zgodovinski razvoj in duh časa. Enotna fronta bo prinesla novo spomlad v proletarsko politiko, ona bo ublažila politično borbo sploh in politiki na obeh straneh bodo primorani trezneje in hladno- lcrvneje presajati stvarni položaj politične borbe. Upoštevati bodo morali ne le svoje, temveč tudi nasprotne sile, ne le lastne, marveč tudi pravice svojih političnih nasprotnikov. Enotna fronta bo prinesla nekaj več reda v današnje zmešane politične pojme in politične borbe, odkazala bo vsakomur svoje mesto in napravila politične borbe sploh bolj človeške. Morda bodo ljudje slednjič vendar le odložili orožje m začeli med seboj razumno razpravljati Morda so vsa ta izvajanja nekoliko preveč optimistična, kar pa gotovo ne škoduje v današnjih obupnih razmerah. Italija Litovski poslenik v Rimu o problemu baltiških držav in odnošajih napram Mali ententi RIM, 22. Dopisnik »Tribune« je imel pogovor z litovskim pcslanikom v Rimu o stališču, ki ga mislijo zavzeti baltiške države na genovski konferenci. Poslanik je izjavil, da upa tudi Litva kakor vse evropske države, da bo prinesla genovska konferenca zboljšanje gospodarstva v Evropi Državica se je po premirju lotila z največjo pridnostjo obnovitvenega dela, ki je že obrodilo na raznih poljih dobre sadove: rešila je razmejitveno vprašanje s sosednimi državami in se povsod postavila na čisto demokratično stališče. Tudi produkcija se je znatno zbeljšala. Mi rabimo stroje, tkanine in industrijske proizvode, za-kar bomo izvažali žito, lan in druge poljske pridelke, ki tvorijo danes glavno bogastvo dežele. Litva bo navidezno nastopala samostojno na genovski konferenci, ker ni mogla radi spora s Poljsko v vprašanju Vilne stopiti v krog baltiških držav. Govorice nekakega zbližanja teh poslednjih Malim sporazumom so nezmisel, ker bodo morali baltiški narodi vendar slediti popolnoma posebni politiki, ki se bi le redkokdaj strinjala z večino Malega sporazuma. Samostojno nastopanje Litve je tudi radi tega umestno, ker ima država na obeh straneh mogočne sosede, katerim bo služila za tranzit v trgovini. Glavno pažnjo bo Litva posvečala na genovski konferenci rešitvi vprašanja Vilne in ureditvi odnoša-jev s Poljsko. Vodstvo fašistovske stranke protestira proti včerajšnjemu sklepu zbornice RIM, 22. Vodstvo fašist ovske stranke je sprejelo spričo včerajšnjega glasovanja v zbornici o Modiglianovi resoluciji glede fašistovskih nasilstev to-le resolucijo: »Vodstvo nacionalne fašistovske stranke, zbrano v Rimu, jemlje na znanje sklep zbornice, ki je prisiljena z najbolj neumnimi sredstvi, da razpravlja o fašistovskih nasilatvih. S tem je bila težko užaljena prostost sodbe Italijanov, ki ne pozabljajo £e, koliko dolgujejo fašizmu in žrtvam legije njegovih mrličev in ranjencev, kateri so vrnili varnost nacionalnemu življenju. Vodstvo fašistovske stranke poudarja, da ni imelo 82 glasov protidržavnih elementov, ki so se zaklenili v Montecitoriju, nasproti 72 glasovom nacionalne desnice in 110 poslancem, ki so se vzdržali glasovanja, nikajkega drugega uspeha, razen one-$af da je pokazalo javnosti skrajno uboštvo zakonodajne skupščine, ki ni imela poguma, da bi proglasila v času malenkostnega izsiljevanja nujnost prostosti gibanja in pošteno prepričanje zdrave večine v deželi. Vodstvo fašistovske stranke opozarja deželo na globoko in neprekosljivo mevža-vost onih poslancev, ki se za stvar niso brigali, se vzdržali glasovanja ali pa niso prišli v zbornico, in poziva fašiste, naj verujejo v usodo, ki dozoreva mogočno in neprekidno, ker v tem zadnjem dogodku se kaže jasno bolj kot kedaj moralna inferiornost nasprotnika in zahrbtnost njegovih skritih in odkritih pajdašev.« Predsednik benečanske fašistovske zveze izstopil iz vodstva stranke RIM, 22. Vodstvo fašistovske stranke je dobilo pismo od predsednika benečanske fašistovske zveze Petra Marsicha, v katerem ta naznanja izstop iz vodstva stranke. Marsich «e je namreč zadnje čase postavil proti MusGoHniju in vodstvo stranke mu je izreklo grajo zaradi njegovega postopanja. Hudi izgredi t Napoiiju NAPOLI, 22. Stavka pristaniških delavcev je imela za posledico hude izgrede. Napadeno je bilo več stavkujočih delavcev in tudi več »krumirjev«. V bolnišnico je bilo pripeljanih več ranjencev, med temi nekateri težko ranjeni Stavkajoči delavci so razbili šipe na oknih nekaterih trgovin na Kor sil Izvršilni odbor zvezne delavske zbornice je sklenil z vsemi močmi podpirati stavkujoče delavce. Dela v luki počiva popolnoma. Sklepa vodstva socialistične stranke MILAN, 22. Te dni se je vršil sestanek vodstva socialistične stranke, na katerem je bila po dolgi razpravi sprejeta resolucija sodruga Bara tona, ki je razdeljena na tri dele. v prvem delu se govori o parlamentarni taktiki socialistične skupine. To- zadevni očitki so dfoM> Hm pravijo, da M se parlamentarni ne bilo smelo dovoliti, da se vnieiava v reSevanje vladne krize, da ne bo ovirala z glasoven jem proti delovanju vlada, ki bi vzpostavila u-stavno svobodo, fe pridobljene pravice delavcev m potrtfko miru. Tem odgovarja vodstvo stranke, da n4 upoštevajo posebnega položaja in organizacij, ne splošnih razmer v tej zgodovinski dobi, ki sili vse delavstvo v čisto obrambo. Vodstvo stranke mora vendar zadovoljiti ponovnim klicem izmučenih pokrajin, katerim se je moralo dokazati, da so se poizkusila vsa sredstva, s katerimi razpolaga vodstvo in ki niso v navzkrižju s sklepi milanskega kongresa, da bi se jim pomagalo. Drugi zepet pravijo, da je parlamentarna skupina obljubila premalo in pozivajo vodstvo, naj se ne ozira na sklepe kongresa. Tem odgovarja vodstvo, da niso mislili na nezmaseinost trajnega podpiranja vlade, katera je izraz skupin, ki tvorijo sedanjo večino zbornice, ne da bi se odločili tudi za delitev oblasti in odgovornosti z njkni; niso pomislili niti na to, da bi tak poizkus dovedel stranko tja, kamor bi jo hotela dovesti buržoazija, to je na mesto demokratske stranke, manj sovra konservatizmu popolarov. Obojim pa odgovarja vodstvo, da se je poizkus parlamentarne skupine ponesrečil edinole v zrainhi, da m prišlo do sestave nove vlade; ime! pa je ta uspeh, da je prisilil meščanske stranke na priznanje rao-ralne in politične potrebe liberalne vlade in tako poostrila parlamentarno krizo buržuazije, ki ne more in ne zna rešiti onih vprašanj, katerih rešitev smatra za nujno. Druga točka govori c tendencah v stran-ki_jn očita nekaterim poslancem in organizatorjem, da ne samo poizkušajo zanesti zopet razkol v stranko, temveč da izrabljajo svobodo mkK in razpravljanja za propagando v listih in za dovoljevanje pogovorov, ki jih tako rado objavlja meščansko časopisje, ke. vsebujejo po navadi načela, ki so v navzkrižju z načeli in smernicami stranke. Vodstvo opozarja na podlagi o-blasti, ki mu jo je dal kongres, vse te osebe, ki delajo proti edmstvu, na njihove obveze, katere so sprejeli že s tem, da so ostale v stranki V nasprotnem slučaju jih bo vodstvo moralo izključiti iz stranke. Strankin tajnik fe pooblaščen, da sporoči ta sklep vodstva na prihodnjem zborovanju Splošne delovne zveze, če bi kdo grozil z razkolom v strankinih organizacijah. Tretja točka govori o sporazumu med socialističnimi In popoiarskimi organizacijami v Kretnoni proti agrarskim in faši-stovskim nasilstvom. Vodstvo priznava, da ne raort biti politično nevaren začasen sporazum med proletarskimi množicami, ki so enako trpinčene in onriraae v izvrševanju svojih najbolj elementarnih pravic, ne more pa odobriti tega, da se je hotelo z omenjenim sporazumom, povsem neodvisno od vodstva stranke, 7afrti v enem kraju z iniciativo, pri kateri je prizadeto splošno vprašanje taktike, kakor je n. pr. vprašanje zvez in volilnih zvez z meščanskimi strankami. Vodstvo poziva kremonsko pokrajinsko zvezo in tamošnjf strankin odsek, da posredujete v s vrbo ugotovitve posameznih odgovornosti in da pazKe, da sodrugi ne sprejemajo obvez, ki niso v skladu s političnimi smernicami stranke. Razpravljalo se je končno o drugih vprašanjih manjše važnosti, med temi o pomoči Rusiji in o zopetnem sprejemu bivših članov v stranka Glede prvega vprašanja u-gotavlja vodstvo, da je edini tozadevni od nje priznani odbor Centralni odbor za Rusijo s sedežem v Sampaerdareni v Delavski zbornici. Glede drugega vprašanja je vodstvo določilo pogoje, pod katerimi se lahko sprejmejo bivši člani zopet v stranko. Drugi komunistični kongres v R;mu RIM, 22. Včeraj se je otvori! tu drugi kongres komunistične stranke. Predsedoval je poslanec Bellone. Kongres bo trajal najbrže le dva dni. Navzoči so odposlanci iz Nemčije in Francije, meatem ko so p čislali komunisti Avstrije in Norveške, ameriška delavska stranka in zveza italijanskih delavcev v Ameriki svoje po-' zdrav ne brzofsrffee. Kongres je imenoval 5 komisij za proučavanje posameznih vprašanj dnevnega reda, ki bodo najbrže še danes končale svoje .delo, nakar se bo na plenarni atjl sklepalo o predlogih. Schanzerjeve fzfave o vzhodnem vprašanju dnevnemu redu predlagal, da se zakon o moratoriju stavi z dnevnega reda plenarne seje in da narodha skupščina preide v razpravo o zakonu splošne uprave, s reske in pokrajinske samouprave in razdelitve države v pokrajinske oblasti. V svojem govoru je minister Trifkovič naglašal, da je v zmislu Člena 135. ustave treba v najkrajšem času sprejeti gorenji zakon in da je razprava nujna iz parlamentarnih razlogov, ker mora parlament varovati svoj ugled in da vlada ni primorana te zakone izvršiti naredbenim potom. Med ministrovim govorom je o,pozicija večkrat protestirala potom vzklikov, zlasti živahni so bili poslanci Jugoslovenskega kluba. Predlog ministra Trifkoviča, da v narodni skupščini pride v razpravo zakon o splošni upravi, je bil sprejet z večino glasov. Prečitani so bili dalje predlogi socialno-demokratskega, jugoslovenskega in republikanskega kluba glede poziva bivšega vojnega ministra generala ŽeČevića pred sodišče, da odgovarja radi rekrutacije v zimi leta 1921. Ta rekrutacija je bila po predlogih omenjenih klubov protipostavna in je povzročila, da je težko obolelo, oziroma umrlo več rekruiov. Slični predlog so stavili tudi zemljoradniki. Sestanek v Ljubljani LJUBLJANA, 22. Včerajšnja vest o sestanku ministrskih predsednikov in ministrov zunanjih del četvorne ga sporazuma v Ljubljani se potrjuje. Vlade če tvorne ga sporazuma so se dogovorile, da se vrši ta sestanek dne 3., 4. in 5. aprila, na kar se državniki skupno odpeljejo v Genovo. Sestanek se bo vršil v vladni palači na Blei-weisovi cesti. Pokrajinski namestnik Ivan Hribar je že dobil navodila, da izvrši vse potrebne priprave za ta sestanek. Ljubljanski sestanek bo zgodovinskega pomena, ker se tu snidejo prvič vsi vodilni državniki četvornega sporazuma. v Zanella v Ljubljani LJUBLJANA, 22. Bivši predsednik reške vlade g. Rikardo Zanella jc despel v Ljubljano. Konec albanske vstaje. — Proglas albanske vlade BELGRAD, 22. Belgrajske »Novosti« javljajo iz Krfa: »Albanske vladne čete so končno potolkle vstaše po vseh krajih. Celokupna albanska vlada se sedaj zopet nahaja v Tirani. Njen predsednik Ah med beg je izdal na albanski narod proglas, v katerem poziva vse Albance k miru in redu in opozarja na težko prestane dni ter na nevarnost, v kateri se domovina nahaja. Tuji plačeniki so hoteli izvesti prevrat in kompromitirati ter upropastiti svobodno Albanijo. Albanci pa so razumeli svoj položaj in se uprli tem poskusom. Danes so že vsi tuji plačeniki izgani iz zemlje. Isto odločnost bodo Albanci pokazali tudi v bodoče.« General Kondlć oproščen . BELGRAD, 22. V petek in soboto se je pred velikim vojnim sodiščem v Belgradu vršila ponovna obravnava proti generalu Kondiću, ki je bil obtožen zaradi žrtvepol-nega poraza timoške divizije leta 1915. Vojno sodišče je razsodilo, da generala Kondiča za poraz ne zadene nobena krivda, ter je generala Kondiča od obtožbe soglasno oprostilo. Patriarhija v Karlovcih neodvisna .BELGRAD, 22. Ekumenski sinod je na svoji poslednji seji sklenil, da prizna ločitev patriarhije za Jugoslavijo v Karlovcih od Carigrada. Carigrajski patriarfT je proglasil, da je karloviška patriarhija samostojna, neodvisna in ravnopravna s cari-grajsko. Carigrajska patriarhija pošlje prihodnjo nedeljo v Belgrad posebno odposlanstvo, ki bo patriarhu Dimitriju izročilo »tomos«, to je dekret o neodvisnosti kar-loviške patriarhije. Upam, da bom v Genovi Lloydu Geor-geu lahko osebno rekel: Gospodje mojv vaš načrt, da nam naložite pogoje, nas nU kakor ne preseneča! Vi ste možje kupčije in zato tudi hočete skleniti kako dobro kupčijo. Dobro. Toda tudi mi delamo kupčije in obstajajo že stotine naših pogodb in načrtov za pogodbe, ki dokazujejo, kako znamo tudi mi delati kupčije. Kadar razširjate v |vojih listih vesli, da bi nas ustrašili, tedaj se mi nasmehujemo: to so metode afaristov, ki ponujajo zadnjo ceno in se delajo, kakor da bi odšli. Zoperstavili smo se že grožnjam lopov; sleherni kmet in delavec ve, da se je bil proti državam, ki nas ogrožajo, in ve tudi, da te države niso zmagale. Gospodje predstavniki meščanskih držav, vi tratite papir in obrabljate svoje ra-diotelegrafične stacije, da raznesete v svet vest, češ da hočete postaviti Rusijo na preizkušnjo. Videli bomo potem, kdo je tisti, ki stavlja na preizkušnjo. Mi smo že bili postavljeni na preizkušnjo ne na kvante, ne s tolarčki, temveč s kanonadami. Preizkušnjo smo premagali in znali se bomo postavili tudi v bodoče. Rekel sem že, da upam, da bcm v Genovi lahko osebno govoril z Lloydom Gecrgeem ter mu povedal, da ni na mestu, ako nas hočejo strašiti z ničemurnostmi.« Lenin je nadaljeval: »Upam, da mi bolezen ,ki mi že nekaj mesecev zabranjuje, da bi direktno izvrševal politične posle, in mi ne dovoljuje, da bi vršil razne sovjetske funkcije, ne bo onemogočila potovanja v Genovo. Računam, da bom v nekaj tednih zopet lahko prevzel svoje uradne posle. Toda, se bodo pa v tem kratkem času mogli ze-diniti oni trije ali štirje, ki so naznanili vesoljnemu svetu svoje načrte o Genovi? Drznem se trditi, da oni sami ne vedo, ali se bodo dogovorili ali ne.« Lenin se je na».o pečal z najnovejšim dnevnim poveljem Trockega. Rekel je, da ima Trocki popolnoma prav, ako zaključuje, da je treba dati razumeti slehernemu ruskemu vojaku, da pomeni odgoditev genovske konference nevarnost vojne. »Vsak poskus, da bi se nam naložili pegoji kakor da smo premaganci, je neumen in ni vredno, da bi nanj odgovarjali.« »Hočemo se obnašati kot možje kupčij, Zakasnitev konference ima lahko samo škodljive posledice. S svoje strani lahko rečemo, da že lahko ustavimo svoj umik na gospodarskem polju, ki smo ga za-prjčeli.« Lcivmci gradijo novo železnico RIGA, 21. Ravnateljstvo železnic Lot-vinske pripravlja gradnjo nove železniške črte Riga-Libau, katera bo tekla skozi pd lotvinskem ozemlju. S to črto se bo nadomestila stara črla, ki pelje deloma čez litovsko ozemlje. Konferenca severnih držav VARŠAVA, 22. Poljska je sprejela predlog ruske vlade, po katerem naj se vrši sestanek vseh baltiških držav, preden odidejo njihovi zastopniki v Genovo. Namen konference je, da se prizadete države popolnoma zedinijo glede svojih skupnih interesov. Konference se bodo udeležile sledeče države: Rusija, Poljska, Finska* Estonska, Lotvinska in Litovska. RIM, 22. Zunanji minister Schanzer je izjavil, da bo Italija varovala na vzhodni konferenca evofe interese. Zahtevala bo svobodo za evof gospodarski razvoj v Mali Aziji O genot Al konlet eiacf je rekel, da ji je zagotovljen uspeh. Tu bodo premagani popolnoma enakopravni z zmagovalci in se bo tudi z ruskimi odposlanci postopalo na nafrnrafctnejM način. Jugoslavija Narodna stavljen s BELGRAD, 22. Na vterajgnji seft narod-na sicupičine fe bil po končanih lormalno-stih stavljen s dbevnega reda zakon o od-goditvi U gotskih plačil v Inozemstvu. Min. izenačenje zakonov Marko Trifković ie k Len'n o konferenci v Genovi DUNAJ, 20. Agencija »Rosta« je priobčila govor, ki ga je imel Lenin na kongresu kovinarjev v Moskvi. Med drugim je Lenin izjavil: »Vedite, da zavzema sedaj vprašanje konference v Genovi prvo mesto med problemi mednarodne politike. Toda ta konferenca je postala tako hipotetična, da se bojim, da sklicatelji sami ne vedo, ali obstoja še možnost ali ne, da se bo ta konferenca obdržala. Bodi pa že kakorkoli, to vsekakor lahko ugotovimo, da smo svoje zadržanje že 3obro določili. Ne bo naša krivda, ako bo komu manjkala odločnost, dobra volja in sposobnost, da uveljavi svoje predloge. Mi smo že od vsega početka pozdravljali idejo konference. Vedeli smo prav dobro, da pojdemo v Genovo kot trgovci, kajti trgovina s kapitalističnimi državami je absolutno potrebna; o političnih vprašanjih smo nameravali razpravljati le toliko, kolikor je potrebno za začetek trgovinskih razgovorov: mč več. Kapitalistične države vedo prav dobro, da število naših trgovinskih pogodb z raznimi državami čez dalje bolj narašča ter da je število trgovinskih akcij, ki so se dogovorile med Rusi in tujci, že vsega upoštevanja vredno. Meščanske države potrebujejo trgovino z Rusijo. In mo)e mnenje je, da se morajo tudi komunisti naučiti, kako se vodi trgovina. Čudno pa je, da se morajo učiti trgovati tudi predstavniki meščanskih držav. Francija Načrt o 18 mesečni presenčni službi pred zbornico. — Francija je, kar se tiče njene varnosti, tam, kjer je bila pred vojno PARIZ, 22. V zbornici je govoril general Castelnau, poročevalec komisije za vojsko. Nastopal je v prilog načrtu, kateri predvideva 18 mesečno presenčno vojaško službo. General je rekel med drugim: Sosedne in zavezne države se nahajajo v drugačnem položaju kakor Francija. Položaj Francije se z onim drugih držav nikakor ne da primerjati. Dasi je Anglija opustila načelo oboroženega naroda, so njeni današnji kontingenti vendarle višji kakor pred vojno. Vrhu tega si je zagotovila Anglija vojaška in pomorska jamstva za jako dolgo dobo. Versailleska mirovna pogodba je dala Italiji, ki se je prav znatno povečala, stare mogočne meje in je likvidirala habsburško monarhijo, toda Franciji ni dala versailleska mirovna pogodba rvcbene vojaške meje in Nemčija obstaja š>e vedno. General je zaključil s prošnjo, naj zbornica odobri predloženi načrt za 18 mesečnd vojaško službo. Odobrenje denarne pogodbe PARIZ, 22. Zbornica je odobrila denarno pogodbo, ki je bila sklenjena 9. decembra L I. med Belgijo, Francijo, Grčijo, Italijo in Švico. Anglija Nasilstva na Irskem CORK, 22. Nekaj oboroženih mož je u-grabilo v Corku večje število uglednih oseb, pristašev prvizorične vlade* Ne ve se, kam so jih peljali Amerika Ameriška nota o stroških zasedbe pomenskih pokrajin LONDON, 22. Agencija Reuter je dobila iz Newyorka vest, da je Hughes že odposlal noto za povrnitev ameriških stroškov za zasedbo porenskih pokrajin. Nota je na- Una ft »EDINOST« slovljena na angleško, francosko in italijansko vlado, Njena natančna ysebina ni Je znana« _ Avstrije Sporekanja za Burgenland končana. — Vlada razpisala volitve DUNAJ, 22. Avstrijska vlada je razpisala državnozborske volitve v Burgenlandu, ki se bedo vršile 21. maja. Pokrajine, ki so bile nedavno anektirane, bodo volile 9 poslancev v državni zbor. Avstrijska vlada hoče s temi volitvami napraviti konec večnim sporom radi razmejitve Burgen-landa. Ogrska zahteva zase 97 tisoč hektarjev z 62 tisoč prebivalcev, kar bi bilo 23#) vsega Burgenlanda. Te zahteve pa so bile že na konferenci v Benetkah zavrnjene. Beda slovenskega dijaštva na Dunafu DUNAJ, 21. Slovenski dijaki na Dunaju so poslali jugosLovenskim listom ta-le poziv: Slovenska dijaška zadruga na Dunaju, kot gospodarsko društvo slovenskih vi-sokošolcev, smatra za svojo dolžnost opozoriti javnost na bedno življenje svojih Članov na Dunaju. To so dijaki višjih semestrov, navezani na tujino, dokler domovina ne proži možnosti dovršiti svoje nauke doma. Mirno so kljubovali vsem neprilika m vedno v nadi na boljše čase. Sila pa jih je privedla do tega, da morajo pretrgati potrpežljivi molk. Neznosne denarne težkoče, splošno pomanjkanje, skrb za bodočnost razdira dobro voljo. Od države obljubljena centralizacija štipendij ni bila izvedena — razni študijski fondi so prejeli od vlade nalog naj oni izplačujejo podpore, zelo pozno, vrh tega so nekateri, kakor zdravstveni odsek, s 1. januarjem sploh obustavili vsako izplačevanje podpor, drugi pa izplačujejo zelo nizke zneske. K temu so cene v zadnjih mesecih ra- pidno narasle, kar je razvidno Iz tega, da je stala hrana v menzi v početku šolskega leta 1.921—22 70 a* K dnevno, a danes 450 a. K in se nam s 15. m are eni obljublja 500 a. K. Vsakemu pa je znano, da je hrana v menzi nezadostna. Rajoniran hleb kruha stane 544 a. K, da o drugem ne govorimo. Slično je s stanovanjem. Srečen doiičnik, ki ima stanovanje že od lansk, I ©ta in plačuje 3—5000 a. K, ali gorje onemu, ki ga je moral letos najeti, 10—16.000 a. K. V kratkem času pa se stanarina poviša za 300%. Ali to še ni vse! Kolegnina in takse se po sklepu senata z letnim semestrom povišajo za 500 ^o to je, povprečno 50— 60.000 a. K na semester bo samo šolnina brez izpitnih taks, ki bodo dosegle skoro isto višino. — Pred ogromnimi številkami in neznosnimi razmerami stoji nase dunajsko dijaštvo in išče izhoda. Kam? V Prago?! Domov? Pač! Nekaj jih je že odšlo domov v sredi semestra, nekateri mislijo na Poljsko. Posredovanje pri jugoslov. zastopstvih na Dunaju ni imelo doslej ni-kakega uspeha. Slovenska dijaška zadruga žalibog ne more ublažiti bede ker se sama opira na beraško palico. Ako ne pride pomoč v d oglednem času, bo moralo gotovo dve tretjini tukajšnjih visokošolcev zapustiti Dunaj, ki ostane odprt le ljubljencem »Fortune«. Švica Gospodinske šole v Švici. BERN, 20. V več krajih so bile ustanovljene šole za ženska dela. Znani so uspehi me dna-lodnih kongresov za domačo vzgojo v Frei-burgu leta 1908 in v Gandu leta 1913. Vojna je temeljita spremenila življenske razmere in povišala potrebo pripravljanja deklet za bodoče naloge hišne gospodinje. Mednarodni urad za pouk v gospodinjstvu v Freiburgu organizira tretji mednardni kongres, ki se bo vršil v Parizu od 18. do 22. aprila in bo z-družen z rastavo praktičnih vaj. V trata, dna 21 Dotiku Notico r- e zmn sm"miiliKne Btmnkm Proletarsko gibanje prestaja vsepovsod kritične čase. Hudo gospodarsko propadanje v zvezi z brezposelnostjo stalno slabi razne proletarske strokovne organizacije, ki so eden glavnih temeljev uspešnemu političnemu delovanju proletarskih voditeljev. Skoraj v vseh deželah zamo-remo danes opažati razcepljenost duševnih voditeljev socializma, povsod negotovost, dvoumje, strankarsko zagrizenost, skratka, socialistični dogmatiki vseh stopenj, vseh struj in barv se medsebojno pobijajo in slabe moć proletarskega gibanja. Množice so dezorientirane, postajajo nepo*-slušne, socialistične organizacije pa polagoma ginevajo, ker izgubljajo vsak dan na vplivu in moči. Negotovost v taktiki in v smotrih, t. j. glavna bolezen današnje socialistične peli-• tike. Res je, da zamore gospodarska kriza, ki je udarila zlasti proletariat, začasno oslabiti nekoliko samozavest množic, oslabiti gospodarska ustanove proletarskih strank, oslabiti sindakalno gibanje, toda gospodarska kriza ne bi smela v toliko vplivati na politično delovanje proletarskih strank, če ne bi novi časi, ki so nastali po vojni, zmedli proletarske voditelje, da nekako tavajo in se počutijo negotove v sedanji dobi. Ko je šlo z boljševizmom še navzgor, je bilo v tem oziru bolje. Vsaj tiste stranke, ki so se izrekle za Tretjo internacionalo, so imele kratek a točen program in točno predpisano taktiko. Vkljub temu, da so bile komunistične stranke že spočetka majhne po številu, so bile vendar pomembne vsled svojega preciznega programa in svoje smotrene taktike. Vrhovno oblasivo v Moskvi je vodilo komunistično gibanje po vsem svetu po enem načrtu, predpisalo svojem članicam enake pravice, zasledovalo in nadziralo delovanje svodih članov in zahtevalo slepo disciplino. V tej enotnosti vodstva, v tej disciplini in v jasnih pojmih je temeljila moč svetovnega komunističnega gibanja. Ta trdna organizacija duševnosti je imela postati takorekoč izhodišče in jedro vesoljnega proletarskega gibauja. Vse to bi bilo prav, da niso ruski bolj-ševiki napravili usodno napako, ker so zi-'iali z gotovostjo na izbruh svetovne revolucije, ki je izostala. Drugič so bili ruski boljševiki tudi vsled notranjih razmer v Rusiji prisiljeni popustiti v načelnih vprašanjih in s tem so zadali ugledu komunizma hud udarec. Komunistične stranke so polagoma izgubljale tla, oportunizem ruskega boljševizma in nasprotovanje fanatičnih neprožnih komunističnih dogmatikov je privedlo najprej do cepitve socialističnih strank v Evropi, toda ta cepitev se je nadaljevala v odcepljenih skrajnih strankah farnih. Tako so komunistične stranke z raznimi «purifikacijami» izgubile celo vr-jto agilnih mož in postale z vsakim dnem brezpomembnejše. V tem oziru je zelo poučno gibanje nemških ekstremnih proletarskih strank. Iz tega stališča nam je promatrati tudi gibanje socialističnih strank in struj v njih v Italiji. Ob času, ko so stale komunistične akcije še visoko, dasi se fe tedaj že začelo padanje boljševiške moči, je izvedla komunistična struja v stranki odcepitev. Ta odcepitev je bila posledica večnih nespora-*mnljenj med posameznimi predstavniki etranke, slepomišenja, lovljenja, za frazami, demagogije. Iz tega kaosa pa se je fzticalo le nekaj oseb, ki so vedele, kaj hočejo, in it osebe so bile v obeh skrajnih strujah, t j. v obeh manjšinah v stranki. In v Lhror-pu nI mogla vsa zgovornost edinjašev, vsi Serratijevi napori niso mogli preprečiti točenja komunistične nepopustljive struje, ki Je sledila ukazu iz Moskve. Toda v stranki ■ so ostali izraziti pred-ftavnSd reformistične struje, ki so se tru- dili in se še danes na vso moč potegujejo, da bi spravili socialistično stranko na polje konkretnega dela in uporabili silo stranke za sodelovanje v vladi. Najimenitnejši predstavniki te struje so Turati, Mo-digliani in D Aragona. In Serrati, ki je še vedno edinjaš, vztraja na svojem stališču, je proti sodelovanju in tako tava stranka v tem večnem nezdravem stanju, medtem ko gredo dogodki svojo pot, Serrati je pripeljal socialistično barko v Italiji tako daleč, da ni včlanjena v nobeni internacio-nali, odkar jo je izvršilni odbor moskovske internacionale izključil. In otd tedaj ni prišla stranka niti za korak naprej. Serrati je po številni premoči svojih pristašev še vedno glavna oseba v stranki, vendar pa ne more držati na uzdi svojih desničarskih tovarišev, ki silijo in silijo na desno, naj Serrati še tako trdo vleče za vajeti. Pred kratkim je prišlo to nasprotje vsled nekega Turatijevega stranskoka do takega izraza, da je «Avanti» jaAmo ožigosal Tu-ratija, očitajoč mu kršitev discipline. Šlo je za sledečo stvar: Odbor ruskih menj-ševiških revolucionarcev je izdal na proletarske (socialistične) stranke poziv, naj se socialisti vseh dežel izrečejo proti postopanju boljševiške vlade, ki drži v ječi nekatere znamenite predstavnike menjše-vikov, proti katerim se bo vršil v kratkem proces. V tem pozivu se protestira proti barbarskemu sovjetskemu režimu L t. d. Ne glede na to, ali je postopanje sovjetske vlade upravičeno ali neupravičeno, je vendar značilno dejstvo, da je Turati tozadevno brzojavko sporočil buržcaznim listom Italije, ki so jo prinesli še pred «Avantijem». Sploh je postalo v zadnjem času zelo v modi, da dovoljujejo nekateri socialisti buržoaznim listom dolge inter-viuve in še celo dopisujejo 'vanje. In tako smo videli, da je bil Serrati po tem Tura-tijevem činu nekako prisiljen okrcati člana svoje stranke javno v glasilu stranke. Pri takih razmerah ni čuda, da ne more stranka imeti tistega ugleda in moči, ki bi jo po svoji veliki organizaciji In Ipo ogromnem številu svojih članov in pristašev morala imeti. Notranji črv needinstva gloda dalje v stranki. In to se vrši neprestano od Livorna pa do danes. Desničarji so še vedno preslabi, da bi uveljavili svoje stališče v stranki, a na drugi strani je vodstvo preslabo, da bi preprečilo desničarjem skoke na desno. Na bližnji sestanek predstavnikov proletarskih strank Evrope, ki se bo držal v Berlinu, pojdejo tudi zastopniki italijanske socialistične stranke. Tam se bodo našli oči v oči tudi z moskovskimi bratranci, ki so jih tako nežcsir&no vrgli na cesto nekaj mesecev po onem znamenitem zborovanju v Livornu. Predlagale se bodo resolucije, tudi se bodo sprejele in brzojavile v svet, toda od resolucij ne bo nihče sit, najmanj pa stradajoče brezposelno delavstvo. Ljudstvo pa se je naveličalo resolucij in zahteva kruha in osebno varstvo. Zato je že začelo uhajati iz poti. Slučaj v Cremo-ni utegne postati splošen. To uhajanje je dalo misliti zlasti socialističnim prvakom, ki pač ne morejo želeti takih združitev, ker od takih združitev imajo poporali največjo korist. Pod njBkovim okriljem se čutijo množice bolj na varnem. In tega dejstva ne more odtehtati še tako velik koš samih najlepših izbranih resohicij. Ko zasleduje človek Serratijevo politiko. se ga skoraj polasti občutek, da je v oblasti neke fatalnosti, Id žene stranko v razkroj. Krepek organizem stare stranke seveda ne more iako hitro pasti, zato za* more prenesti mnogo časa še tako nezdravo politiko. Moraa pa se dobi zdravnik, ki bo telečfl to bolezen večnega Mejnega boja med vodifeiii stranke« (Anketa o cfifaikcsi vprašanju.) Načrt o ustanovitvi «Dijaške matice», ki ga je «Balkan* predložil vse) naši javnosti s tako resnostjo lh odločnostjo, je razveselil vse one sloje našega naroda, ki z moreča skrbjo zasledujejo stanje našega dijaštva po sklenjenem premirju. 2e Četrto leto tava množica r»nžih dijakov po tujini, razkropljena, prepuščena sama sebi in ena sama misel jo vzdržuje na površju: končati študije za vsako ceno, kjerkoli, kakorkoli. Nimamo več pregleda naših vrst, nimamo več onih silnih kulturnih organizacij visokošolskega dijaštva, Iz katerih (in le iz teh) so prišli med narod njega najboljši kulturni in politični delavci, možje načel in dela. Eden glavnih vzrokov tega obupnega stanja, ki more postati nsodepohio za ves naš narod v Julijski Krajini, tvorijo pre-žalostno gmotne razmere nn-^h dijakov na visokih šolah, katerim se pridružujejo še stotine srednješolskega dijaštva tu in v Jugoslaviji. »Dijaško podporno" društvo« v Trstu in v Idriji se ttnidi na vso moč, da bi odpomoglo temu, a naloga je vse pre-ogromna, prezapletena, da bi jo moglo zadovoljivo reševati s pičlimi sredstvi, s katerimi razpolaga. Edini izhod je čim hitrejša in popolnejša udejstvitev zamisli, ki je o njej akad. ler. dr. »Balkan» v Trstu sprožilo anketo. Potrebo urejene gospodarske organizacije, v kateri naj bi bilo centralizirano vse podporništvo dijaštva, je že »Balkan* sam tako globoko in izčrpno utemeljil, da ga ni, ki bi podvomil o nji. Zato sem mnenja, da gre pri tej anketi le za praktične nasvete, kako uresničiti ta dalekosežni in nad vse važni program «BaIkancev», ne pa za lamentacije, ki so v tem trenotku, ko je treba zavihati rokave in pograbiti za delo, prej škodljive ko koristne. Strinjam se s predlogom, da bodi »Dijaška matica» (ali ni bolje »zadruga«, ki izraža določnejše delokrog gospodarske organizacije ko »matica*, ki pomeni bolj «kulturoo» smer?) centrala vsega našega podporništva. Vir stalnih dohodkov naj bi tvorile predvsem: 1. naše banke in podružnice bank na tem ozemlju; 2. Zadružne zveze, pc^ojiln Lee in hranilnice po deželi, gospodarske in konsumne zadruge itd., ki bi se morale vse, prav vse odzivati pozivu v razmerju z razpoložljivim kapitalom, ki ga imajo; 3. mesečna darila podpornih članov ne-dijakov. Izredne dohodke bi tvorili prispevki prireditev raznih društev, korpora-cij itd., ki bi vsa) enkrat na leto priredile predstavo ali veselico v korist »Dijaške matice*. Dolžnost dijaštva bi bila, da z vsemi močmi pri teh društvih sodeluje. Nadalje bi o počitnicah vsak podpiranec moral v lastnem kraju in okolici z nabiralno polo »Dijaške matice* pobirati darove za D. M. — V slučaju, ko bi se katerikoli slov. gospodarski zavod iz brezbrižnosti ne hotel odzvati dijaškemu pozivu, naj »Matica* poseže po radikalnem sredstvu javnega ožigosanja itd. «Dijaška matica* bi morala, ako naj doseže svoj namen, podpirati le one dijake, ki študirajo v Italiji, Izjemoma in samo od slučaja đo sfagajn, bi se mogli podpirati oni dijaki, ki bi bili radi Studia prisiljeni podati se v inozemstvo. Odločno sem pa proti predlogu g. posl. $čeka, Id svetuje, naj bi se podpore dajale le v obliki brezobrestnih posojil. Na prvi pogled je stvar simpatična tudi dijaku, ko le s težavo prosi podpore, ki diši bolj po miloščini. Toda če pomislimo, da imamo nad tretjino vsega dijaštva, ki bi od doma ne mogla prejemati niti vinarja, k večjemu obleko sn obuvalo, in da je ta tretjina najrevnejših izmed revnih po navadi najbolj vzorna in vestna, zadobi predlog vse drugačno lice. Vzemimo konkreten slučaj: N. N. gre na univerzo (v Italijo seveda) in porabi mesečno najmanj 500 lir, v desetih mesecih 5000 lir, v štirih letih 20.000. Te je prejel od »Matice* kot brezobrestno posojilo in stoji, revež še vedno po dokončanem študiju z. dolgom 20.000 Kr na cesti in išče službe kjerkoli z začetno plačo povprečno 600 - 700 12r ali pa še manj. &daj in kako bo vrnil? Da bi pa »Matica* dajala brezobrestna posodila dijakom, katerih starši posedujejo premoženje itd., a ne morejo iz raznih vzrokov izštudirati svofLh sinov, je umevno. A tu bi morale biti garancije čisto določne) K sklepu bi še predlagal, naj »Balkan* skliče o Veliki noči sestanek delegatov vseh naših dijaških organizacij v Trst ali in mfalfro tudi da nikakor ne pretiravam, ako rečem, da je vsaj toliko nezado vol^ieiev, ki kritizirajo na vse pretege de 1 ovan je dosedanjih dijaških podpornih društev. Toda izmed vseh teh interesentov so se oglasili do sedaj v »Edinosti* le trije-Drugi so se postaviti na kamodno stališče; bodo že opravili tudi brez mene. Ko bo pa stvar zaključena in izvršena, se bodo oglasile kritike. Vse kavarne, vse gostilne je bodo polne. Akad. fer. društvo »Balkan* čaka na svetov merodajnih faktorjev in bo tudi še lahko čakalo. Medtem pa naši dijaki stradajo in se obupno ozirajo po pomoči. — Zato si dovoljujem tudi ^az podati svoj skromni nasvet: «8alkan» naj nikakor ne čaka več; skrajni čas je že, da se to vprašanje definitivno reši. Pravila so sestavljena, naj se dajo strokovnjakom v preglec in naj se predlože oblastvom, da pridemo konečno vendar enkrat do cilja, do svoje »Dijaške Matice*. Konečno se obračam do slovenskega ženstva, ki je vedno znalo ceniti vsak podvig mladine, da se z vso ljubeznijo in priznano vztrajnostjo oklene porajajoče se »Dijaške Matice* ter Ji gladi težavno pot v .f^Uenje s tem, da zbira prispevke zanjo. Dijaško podporno drušvo v Trstu, katerega posle prevzame v kratkem »Dijaška Matica*, ima zalogo blokov za nabijanje prispevkov. Bloki se naročajo lahko tudi pri «Edino«ti». — Apeliram na vse naše žene in dekleta, da si čimprej nabavno bloke ter pri vsaki priliki nabirajo za našo «Difaško Matico*. Naj si to šteje vsaka v svojo narodno dolžnost. Glavna, najsvetejša naloga slovenske žene bodi: skrb za mladino! Dana nam je prilika pokazati, da razumemo svoje naloge, da vemo, kaj hočemo! Na delo torej, vse, brez izjeme. Naj ne bo med nami nobene, ki bi si mislila: »bodo opravili tudi brez mene!*. M. Gorico, povabi naše poslance m zastopnike gospodarskih zavodov, da se vsa akcija postavi na realna tla in brez odloga — taaejstvi Kajti vsako odlašanje ali cinca-nje v tem pogledu bf pomenSo zločin nad našim ljudstvom. Dr. Alojzij Res. Slovenci smo zelo skromni. Kadar se kako društvo obraća na nas s prošnjo za nasvet ali sodelovanje, d mislimo vsak pri sebi: brez mene bodo tudi opravili Vse drugačni smo pa, kadar gre za kritiko. Za kritiko se čuti vsak ne le sposobnega, ampak tadipoklicanega. Dne 26. m. m. je priobčilo akad. fer. društvo »Balkan* v »Edinosti* članek o ustanorvftvi »Dijaške Matice* ter pozvalo interesente, naf se izjavijo v tej velevažni zadevi Id je največjega pomena ne le za naše d^aštvo, marveč za ves narod. »Edinost* je izjavila, da priobči vsak dopis, ki i tiče ustanovitve »Dijaške Matice*. Mislila sem ^ tedaj, da je »Edinost* preveč obljubOt, da bo teh dopisov toliko, da »Edinost* ne bo mogla vseli priobčiti. Iz svojo dosedanje prakse vem namreč, da je interesentov na tem vprašanju zelo mno- SiouonstuD po rajni V revij! «Nov£ Čechy» se bavi dr. Červenka položajem Slovanov po svetovni vojni. Med 27 evropskimi državami smo smeti 4 slovanske (Rusijo, Srbijo, Craoćcro in Bolgarijo), 7 germanskih, 8 romanskih, 1 s slovansko veČino pod germanskim vladanjem (Avstrijo), 3 germansko-rcfmamske tn 4 države drugih n ai odnos li. V slovanskih državah je živelo 19'6% vseh evropskih Slovanov, T3% jih fe živelo v germanskih, romanskih m drugorod-nih državah, 13'1% pa na ozemlju avstrijske monarhije. V primera s temi številkami so bili Germani dosti na boljšem, ko so imeli le 1'8% svojega prebivalstva v tujih državah. Tu niso všteti v Rusiji bivajoči Nemci, ki so uživali skoro popokio svobodo. Še ugodnejši pa je bil v tem oziru položaj romanskih držav. Le dva večja evropska naroda — Čehoslo-vaki in Poljalci — nista imela lastnih držav. Od Jugoslovenov sta bali Va pod avstrijskim vladanjem. Svetovna vojna je prinesla z ozi-rom na slovanska ottemlp. posebno temcL-jitc spremembe. Tu je nastala združena Jugoslavija in dve novi slovanski državi, čehoslova-ška in Poljska. Na drugi strani Da se jc vojna zaključila v škodo Bolgarske in Rusije. Glavna izguba Germanov leži v tem, da se je morala Avstrija omejiti na poaipske dežele, medtem ko je Nemčija izgubila le desetino svojega prebivalstva. Slovanske države ima.jo sedaj za 20 miijonov več prebivalcev, kakor pred vojno, njihova zemeljska površina se je skrčila za 223.000 kvadratnih kilotaefrov. Tudi Germani so izgubili v svetovni vojni, medtem ko so Romani ž njo pridobili. V slovanskih državah biva danes 96 odstotkov vseh Slovanov, torej za. 23'5 milijonov več kakor pred vojno. Ostalih 5'5 mil jo nov pa se nahaja v zelo kritičnem položaju. Več kot polovica Slovanov, ki so ži-ve4i pred vojno pod tujim gospodstvom, je še dsanes neosvebojenih. 86'5 % Csniianov živi v lastnih državah. Občutno se je zvišalo šte-vilo Slovanov v romanskih državah, v Italiji in Romuniji. Po prebivalstvu so torei Slovani pridobili, vendar na vojna niti od daleč izpolnila njihovih nad. Izgube Bolgarije in negotovost Rusije in vrsta nerešenih obmejnih vprašanj, to vse moramo šteti med izgube slovanske bilance. Čehoslovakov živ? v svoji narodni državi 92 odstotkov, Poljakov 87 in Jugoslovenov 93. 105.000 Slovencev je ostalo v nemški drža v L Avtor meni, da bi bilo prenagljeno govoriti o bodočnosti Slovanov, dokler se ne razjasni položaj v Rusiji. Dnevne vesti Smrtna kosa, V torek 21. t. m. je preminul pri Sv. Mariji Magd. Spodnji po dolgi mučni bolezni Andrej Furlani, po dom. Balon, v 84. letu svoje starosti. Bil je vedno naš človek in Se na smrtni postelji se je spomnil v svoji poslednji volji naše šentjakobske šole. Družinama Matije Sever-ja iz Rocola in Alojzija De-belisa s Ko4onkovca naše so žal je! Za vzdrževanje javnega reda, — Okrožnica min/sirskega predsednika prefektom. Ministrski predsednik Facta je poslal prefektom okrožnico, v kateri ugotavlja popolnoma pravilno, da nasilstva vkljub vsem priporočilom, naj se jim naredi konec, niso prenehala, pač pa se vedno bolj pogostoma ponavljajo. Ministrski predsednik poudarja, da je treba z vso strogostjo izvrševati zakon proti vsakemu, ki izvršuje ali hujska na nasilstva. Prefekti in podprefek-ti naj posredujejo pri vplivnejših osebah raznih strank in naj jih prepričajo o absolutni potrebi, da se ves boj vrne v kulturne meje. Vlada je trdno odločena, vzpostaviti in ohraniti bAt, ki ga ta nasilstva motijo in ogrožajo, in pozhra prefekte in podprefekte, naj uporabijo sredstva za dosego tega cilja. Upoštevala bo vsak tozadevni uspeh in tudi — neuspeh in bo tudi postopala s tem v skladu. — Tako okrožnico so gotovo dobili tudi na tukajšnjem generalnem civilnem komisariatu. Upamo — in kakor vse kaže, upravičeno — da okrožnico novega ministrskega predsednika ne čaka usoda Bonomijevih okrožnic, tem bolj, ker so nam znane prijateljske vezi med našim generalnim civilnim komisarjem in ministrskim predsednikom Facto. * - ^ Kotijo in Jugoslavijo t«r rešk« tori, glavni urednik -Ere ojo enketo o odaoCajOi -av+jo. Njegova tozadevna P01*-- .»javljata tukajšnja «Era Nuova* tu . «11 Resto del Cariinos. so zelo poučna, črpa svoja obvestila neposredno iz jugoslovenskih uradnih krogov. PreV kratkim je na kratko orisal položaj jugoslo« venske trgovske mornarice. Jugoslovensk* mornarica šteje 133 večjih in manjših pamikov. s skupno težino 200.000 ton. Jedro jugoslavenske trgovske mornarice tvorijo pamiki, ki jih je Jugoslavija dobila na podlagi sporazuma med B cr toli ni pera in T nun bi dem, ki je bil sklenjen v Londonu dne 7. septembra 1920 in a katerim se je razdelilo ladijevje bivše Avstrija med It'alijo in Jugoslavijo. To je bil začetek jugo slovenske mornarice. V zadnjem času so se jugoslovenska paroplovna društva strnila v enotno udruženje. V kratkem se bo vzposta« vila zveza med jugoslovenskimi pristanišči tel bližnjim vzhodom in Ameriko. Zeio važne in zanimive so izjave jugoslo-venskigh vladnih krogov o odnošujih med Italijo in Jugoslavijo z ozirom na reške dogodke. G. Astori je govoril o tem vprašanju s pravosodnim ministrom Markovičem ia z ministrom za zunanje zadeve Ninčičem. Iz teh razgovorov je razvidno, da smatrajo jugoslo-venski uradni krogi popolno izvršitev rapajl-ske pogodbe za neobhodni predpogoj prijateljskega zbližanja med obema Jadranskima državama. O dosedanji neizpolnitvi rap^llske pogodbe je rekel minister Ninčič: »Mislim, da je to neizpolnjevanje ustvarilo ozračje nezaupanja , a zadnji dogodki na Reki so napravili v deželi zelo mučen vtis in povzročili nekako vznemirjenje. Kljub temu ni bilo nikakih neprijetnih posledic, ker se naše narodne strankarske organizacije držijo našega sveta, naj se ne pečajo z zunanjo politiko, katero mora voditi edino le odgovorna vlada. To so pri nas izpoznali vsi — in to nagTašam z zadoščenjem — ker so izpoznali vsi, da stranke često lahko napravijo grozne neumnosti ter da samo zadevajo vladi in stavijo njeno delo na sum, s tem da se spuščajo na polje zunanje politike, ne de. bi imele na razpolago zadostnih elementov za presojanje položaja.® Glede trgovske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo jc rekel Ninčič, da se bo gotovo lažje sklenila po izvršitvi rapallske pogodbe, ko se razprši sedanje nezaupanje. Obe državi sta v mnogom navezani ena na drugo in se medsebojno izpopolnjujeta. O malem sporazumu je rekel, da loče korakati ob strani Italije in ostati z njo tesnih ščitih. Italija ima po njegovem mnP-nju interes podpirati mali sporazum pri izvr« Revanju njegove vloge. Bolgarska no bo pristopila k malemu sporazumu. Minister NinčiČ je prtenal, da je razmerje Jugoslavije napram Rusiji nekoliko drugačne narave kot razmerje drugih držav malega sporazuma. Poveva Vam pa — je naglasil minister Ninčič — da nisma proti Rusiji, dasi ni sovjetska vladavina prav nič demokratična. Vse zadeve med Ju^osla-« v?jo in Italijo se dajo po mnenju g. Ninčića. rešiti Še pred sestankom genovske konference. Jugoslovenski poslanik v Rimu Ima vsa potrebna navodila. To pa se da doseči le pod pogojem, da se izvrši rapallska pogodba. Na vprašanje g. Astorija, kaj si misli ped izvršitvijo pogodbe, je minister Ninčič odgovoril, da treba razumeti pod tem izpraznitev III. cone v Dalmaciji in izpraznitev lukc Baroč. - > Minister Ninčič je prosil — pravi g. Autori — naj bi se njegove besede o Barošu ne priobčile javnosti. G. Astori jih je kljub temu posbl svojemu listu. Mi mislimo, da je storil popolnoma prav. Prepričani smo namreč, da je plašč tajinstvenosti, ki še vedno zakriva rapallska pogodbo, odnošajem med Italijo in Jugoslavija že veliko škodil. Da je bila javnost na eni in na drugi strani o pravem času poučena, bi se bilo nasprotje med Italijo in Jugoslavijo najbrže že davno razpršilo, imeli bi že trgovska pogodbo in gotovo bi ne bilo prišlo do nedavnih re?kih dogodkov, s katerimi so neodgovorni elementi položaj še bolj pokvarili. Resnica za vsako ceno! Rimski list Paese«, ki je Nit ti jevo glasilo, je objavil pod gornjim naslovom članek o tržaški gospodarski krizi. Izvajanja v članku dokazujejo, da nismo osamljeni v naših nazorih o načinu reševanja tržaške gospodarske' krize — govorili smo o tem vprašanju ponovno in zadnjič v včerajšnji številki našega lista — in zato posnemamo važnejše oa-etavke iz rimskega lista ,da se nam ne bo morda očitalo kako načelno sovraštvo nasproti vsemu, kar je italijansko. List piše o pogovoru ministra za trgovsko mornarico z urednikom lista » Epoca«, kateremu je obrazložil obupno stanje tržaškega pristanišča in ladjedelnic. Pomorsko in trgovsko delovanje Trsta je pospeševalo dejstvo, da je bila tržaška luka naravno, gospodarsko in ... politično izhodišče bivšega avstrijskega ozadja. List pravi nadalje, da je Trst plačal svojo spojitev z materjo domovino z gospodarskim polomom, poudarja pa, da bi se bilo to moralo preprečiti s pravilno politiko in upravo. »Pomagati bi se bilo dalo in se še da. Mnogo lahko pomaga mo« drost ministra trgovske mornarice, predvsem pa mora poskrbeti za to njegov kolega minister vnanjih stvari. Treba je povedati jasno in glasno, da je za nas politika zaupnega prijateljstva z balkanskimi državam^ z državami naslednicami bivše Avstrija dolžnost mednarodne pravično&ti in razen tega je tudi življenska potreba za Trst in za ubogo Reko. Se-le tedaj, Ičo bomo lahko potom cfcnovljene politične simpatije lahko privabili blago iz jadranskega ozadja v Trst in na Reko, bomo približal' krizo teh dveh pristanišč naravni rešitvi Vse drugo so — kvante! Iz tega sledi — gervori še vedno rimski list — da oni, ki izvršujejo- in nasvetujejo politiko nezaupanja in zbadanja nasproti narodom na evropskem vzhodu, povzročajo škodo Italiji in da so najhujši sovražniki Trsta in Reke. Nesreča pri tem pa je ta, da so to ravno oni, ki se ponašajo z italijansko zaščito nad obema mestoma: gotovi pretesni objemi bi znali zadušiti ljubico in jo narediti za žrtev nesrečne ljubezni! Toda italijanska vlada ima veliko odgovornost in na sme dovoliti, da se ti dve mesti žrtvujeta zgovorni špekulaciji gotovih »pretiranih patriotov«. Odgovorna je tudi buržoazija teh dveh mest, ki pozna in govori potajno o teh očitnih resnicah, toda iz straiiopet-nosti in zaradi svojih špekulacij fih nc prinaša v javnost, kjer izraža večkrat ravno nasprotna mnenja, o katerih napačnosti fe V Trste, OZL Stran m popcAnoma prepričana. Zdi se nemogoče, da more manfkati pogum, da povedo resnico ljudem, ki so smeli pogum, da voju-jejo vojno!« Izmenjava avstro - ogrskih bankovcev. Politično društvo »Edinost« je vložilo na generalnem civilnem komisariatu protest proti temu, da se ie bil prvotno določil za naknadno izmenjavo avstro - ogrskih bankovcev tako kratek rok. Včeraj je prejelo društvo odgovor, ki pravi, da je gen. civ. kom. odstopil zadevo radi nadaljnjega postopanja Osr kr; »Obenem daja g. c. komisariat društvu na znanje, da je že pred časom opozoril o-srednjo vlado na potrebnost in nujnost u-krepov, ki jih društvo zahteva. Uspehi napravljenih korakov se bodo objavili potom tiska, kakor hitro dospejo semkaj potrebna navodila.« Med tem je bil rok za predložitev av-stroogrskih bankovcev podaljšan do 25. t. ostopanja Osrednjemu uradu za nove po~ ajine v Rimu. Dalje pravi odgovor: Sedaj, kb bi stkaf dejo spi 0(1 vas, kar Te tatvine se i bflo mogoče prodati! pajaidfajo da varnostnim organom, ker bi to ne koristita. V priwtiiiKlpi se iiiigt ne vaS V nočnih urah niti senca kakega redarja! In vendar ti itvtai vrtaarf. plačujejo rasne davke in pristojbine ter so meščani in državljani, za katere bi morala redarstvo malo bolj skrbeti. Ni namreč najhujše, da odnesejo tatovi nekaj zelenjave; najhujše je v tem, da pokvarijo ceie gredice, tako da mora kmet na novo kopati rn sejati. Neverjetno se zdi, da so tatovi padli tako nizko>! Brezdelje m pomanjkanje jak je pritiralo da' kradejo celo peter-šilje, solato, radič itd. Tomaž Mervic je šel k vojakom v maja 1915 Dodeljen je bil 27. domobranskemu pešpolku Pozneje je bil premeščen k 9. hoavedskemu regimentu (M. kir. 9. H. gyak>gezrcd 13 sza zad), s katerem je odšel na fronto (vojna pošta štev. 70). Zadnjikrat je pisal 13. 6. 1916. Kdor o njem kaj ve naj to sporoči družini Mervic v Gorici, ulica Seminario, ali našemu uredništvu. Kdo je našel? V ulici Arcata se je iz- m. Prizadete opozarjamo vnovič na to po- gubila pretekli teden listnica z nekaj de- daljšanje. Našim društvom! Opozarjamo vsa naša dobrodelna, kulturna in draga društva na članek v « Edinost 'pretekle nedelje pod naslovom «Naš narodni davek* ter jih pozivamo, da si čimprej naroče nabiralne bloke, ki jih je založilo Šolsko društvo. Bloki so zelo primerni, vsebujejo pobotnice po 5, 2, 1 liro in 50 stotink, ali pa samo enotne vrednosti, t. j. samo po 5, 2 liri itd. Vsak blok sestoji iz toliko pobotnic, da predstavlja skupno vrednost 100 lir. Bloki so vporabni za vsako zbirko, kakor tudi za pobiranje članarine, za vstopnice pri prireditvah itd. Treba je le pobotnice spremeniti s primernim pečatom, da se razločujejo od drugih. Bloki stanejo po 5 lir in je ves izkupiček namenjen CMD. Zato upamo, da. si bodo naša društva štela v dolžnost, da jih naročijo. Dobe se pri »Edinosti* v Trstu, ulica S. Fran-cesco št. 20, toda le proti pooblastilu dotičnega društva. Nabava blokov je vsakemu društvu le v korist, ker mu je na ta način omogočena kontrola nad nabiralci. Ustanovitev delavske zveze. V nedeljo se je vršil v veliki dvorani delavske zbornice shod za ustanovitev delavske zveze v Trstu. Delavstvo vseh strank je sprevidelo, da mora v današnjem obupnem položaju vsak nekoliko popustiti v svoji politični napetosti za skupen dobrobit in za končni vspeh. To stališče je predvladova-lo tudi Jia nedeljskem shodu. Preds ;dnik Barlacchi je pozdravil navzoče v kratkih besedah ter se jim zahvalil, da so se tako mnogoštevilno odzvali vabilu. Nato je povzel besedo tajnik železničarjev Bcttai, ki je v daljših besedah dokazoval potrebo združitve delavcev vseh političnih naziranj v enotno fronto. Poudarjal je, da ima ustanovitev delavske zveze namen bojevati se proti kapitalistični ofenzivi, ki grozi iztrgati delavstvu sadove dolgotrajnih borb. Govornik je zaključil z željo, da bi zveza izpolnila vse upe, ki si jih delavstvo pričakuje od nje. Nato je nastopil kot drugi govornik tajnik delavske zbornice Cavarocchi, ki je med drugim tudi opozarjal na veliko brezposelnost v vsej državi ter predložil končno resolucijo, ki je pa bila po daljši debati na predlog Bottaija odklonjena. Nasprotno pa je shod na predlog predsednika enoglasno sprejel sledečo resolucijo: Zastopniki delavskih organizacij se zavedajo, da je združitev delavskih sil v boju proti kapitalizmu glavni predpogoj za osvoboditev delavstva. Ta združitev postaja tem bolj nujna, ko oborežuje kapitalizem svoje čete, ki naskakujejo z največjo srditostjo delavske organizacije in tržejo s tem delavstvu iz rok edino orožje za lastno obrambo. Ti narja. Kdor jo je našel, je naprošen, da jo prinese upravi našega lista, da se izroči lastniku. Najditelju je lastnik listnice zagotovil primerno nagrado. Iz tržaškega življenja «Baroni» v glace-rokavicah. — Sleparije za 250.000 lir. V zadnjem času je prišlo vitezu Falconiju — vodji policijskega komisariata v ulici della Sanita — na uho, da krožijo po našem mestu štirje pretirano elegantno oblečeni gospodje, ki se preuoiavljafo po restavracijah in kavarnah prvega razreda za barone. Vitez se je začel zanimati za omenjeno aristokracijo. Tedaj je izvedel, da imajo ti baroni vedno polne listnice denarja, katerega zapravljajo na zelo lahkomiseln način: pijejo, oziroma se si-sijo piti najdražji šampanjec, na izlete se vozijo v luksusnih avtomobilih, v gledališčih sedijo v prvih ložah itd. Naši baroni so se zabavali po mestu brez skrbi. Med tem časom so pa prihajale na policijo ovadbe o sleparijah, katere izvršujejo štirje baroni na zelo prebrisan način. Kdo so ti štirje žlahtni gospodje? Policija je uvedla stroge preiskave in je ugotovila, da so izvrševali sleparije zgoraj omenjeni štirje «baroni». Ko je prišlo * baronom®, — ki so imeli svoje vohune, — na uho, da jih išče policijsko obla-stvo, so se začeli skrivati. Ker pa je postajala zadeva čezdalje resnejša, se je podal eden izmed «baronov», in sicer Sante Tommazetti, rodom iz Rima v Rim, kjer je ponaredil več potnih listov za v Nemško Avsirijo. Par dni pozneje je prišel TonKnazetti nazaj in je razdelil ponarejene potne liste, ki so biH mojstrsko izdelani, tovarišem soplemičem. Izvedeli smo, da so hoteli «baroni» včeraj pobegniti v Nemško Avstrijo, boječ se, da bi ne padli v roke pravice. Toda k sreči so jih vendarle prijeli. Omeajeni štirje «baroni», in sicer Sanfe Tommazetti, Vincenc Pasalici, Blan-catto Mihael in Viktor Giuriati, so bili areti rani včeraj ob prvih jutranjih urah v nekem stanovanju v ulici SS. Martiri št 23. Nadalje je policija za petami še dvema ali trem »baronom* ki so sokrivci. Vsa ta aristokracija je bila že neštetokrat predkaznovana. Glede sleparije nismo še v stanu natančno poročati, ker drži policija stvar tajno, da ne i gubi potom časopisja sled za nadaljnje preiskave. Dosedaj vemo le to, da so omenjeni tički osleparili potom ponarejenih Čekov ne katere tukajšne bančne zavode za nad 250,000 Kr. Vreča kave. Včeraj ob prvih jutranjih urah so bili aretirani v ulici Miramar trije možakarji, in sicer Anton Nicolosi, Fran Maitzen in Josip Pauletich. Vsi trije so bili aretirani, ker so se mučili z vrečo kave, katero so malo prej izmaknili iz nekega vagona, ki je stal na južnem kolodvoru. Trojica počiva v zaporu Coroneo. Nesretnica, ki se je hotela vreči skozi okno. Včeraj zjutraj je nenadoma zblaznela Antonia razlogi so dovedli delavske organizacije, ^V'^fS^;2^? ^ SC h h-" , , j . ., j , , 6 tela vreči skozi okno, Ub pravem času so >0 da bodo postavile delavsko zvezo nasproti j zapazili domači in so jo rešili. Pozneje so jo združenim reakcionarnim silam, ki se bo'odpeljali v opazovalnico v mestni bolnišnici, borila za vzpostavo javne svobode in splošnega prava in delovala za ohranitev uspehov, ki si jih je delavstvo izvojevalo v ekonomskem kakor tudi moralnem oziru. Predvsem bo zveza delovala za ta-takojšnjo vzpostavo politične in sindikalne svobode, nedotakljivost osemurnega delavnika in za obrambo pravic, ki jih je delavstvo doseglo v splošnem na ekonomskem in moralnem polju. Splošni kažipot (Guida Generale) za Trst, Julijsko Krajino, Reko in Zader je izšel v svojem 24. letniku. Je to lepa, bogata in zelo priročna knjiga, ki vsebuje vse najvažnejše podatke o upravnem, gospodarskem in kulturnem ustroju Trsta, Julijske Krajine, Reke in Zadra, kakor tudi druga v praktičnem življenju koristna in potrebna navodila. Kažipot ima 1500 strani četrtinskega formata. Letošnji kažipot je v marsikaterem oziru popravljen m izpopolnjen. Tako vsebuje letošnja izdaja po poln seznam tržaških ulic, meje posameznih mestnih okrajev, meje župnij itd. Tudi seznam imen je popolnejši kot lani, ravno tako rubrika «Ulice in hiše v Trstu», v kateri je treba naglasiti tudi to novost, da so pri hišah navedene številke telefona. Ta dodatek je zelo koristen. ker s pomočjo telefonske številke lahko takoj in brez težave najdemo telefon, ki je najbližji našemu stanovanju; dalje lahko zvemo številko telefona kake osebe, tudi če se ne spominjamo več njenega imena, samo če nam fe znana ulica, v kateri stanuje. Drugi del knjige, ki vsebuje podatke o Julijski Krapni; Zadru in Reki, je tudi precej boljši kot lani. Ob uvodu vsebuje letošnji «Kažipot» daljšo razpravo o »Tržaškem semnju vzorcev*. Knjiga je izšla v založbi «Vitoppi, Wilhelm in C., Trst, ulica Rossini 12, in je brez dvoma najboljše in tudi edino delo te vrste na tržaškem knjižnem trgu. Tisk je preskrbelo društvo «La Editoriale Libraria* (prej Hermannstorfer), a Sfično vezavo pa « Tržaška zadruga knpgovez-eev» (Cooperativa Tri es ti na fra Legafcori da Libri»). Cena je L 50. Neverjetno! Prejeli smo: V predmestjih In v bližnji okolici ni več mkake varnosti pred ta_ ■■ ^H^H^^H pred __ Bavi. V pomanjkanju drugega gredo ti lopovi po noči na vrte m kradejo vse, kar jim pride pod roko. Zelenjava, od katere more tat le B»alo iz kupiti, je v ve dni nevarnosti. Posebno piko pa imajo ti ne poštenjak o viči na vrtnarje v okrožju Sv. Vk£a. V eni noči so okradli kar ftri revne vrtnarje in celo po večkrat v enem tednu! Vrtnarji so celo zimo trpeli razna pomanjkanja, ker vsled mraza niso nič pridelali. Vesti z Goriškega Dopis iz Ročinja. (Narodni zločin župana). Zgodilo se je v naši občini nekaj tako nezaslišanega, česar ne bi verjel tudi najpedlejši, vst-ga zmožen človek. Hujše je to kot umor, kar se je zgodilo, kajti dotični je hotel umoriti naš zavedni narod, pristojen v to nesrečno občino. Ali čujte raje od začetka. Ze same občinske volitve niso potekle pri nas prav mirno. Ker pa smo si mislfl?, da je pač povsod enako in da je to le mimo grede, nismo hoteli to spraviti v javnost, posebno pa, ko so se duhovi po volitvah pomirili. Afi kakšno razočaranje: za obč. predstojnika je bil izvoljen človek, kateri je potlem hotel prodati svoje podložnike (sicer žalibog ne vemo za katero ceno) s tem, da je zaprosil na lastno pest pri Civ. Komisariatu v Gorici, naj se pošlje v Ročmj it al. učitelj, g. Figiioli, kateri je bil po prihodu i tal. četi k nam v tukajšni občini ge-rent. Cela občina se še dobro spominja njegovega vladanja in njegovih dobrot. Naredimo dobesedno tekst prošnje, ki jo je nesel g. 2trpan v Gorico: No. 232/22. « Comune di Ronzina. R. Commisariato Civile Distreto Poktico Gorizia, Oueslo Consiglfo Comunale riunitosi in st> duta regolare: 1) visto H par ere del paese, 2) conosciuta la personali ti del stgnor cstro Italiano FigKoli Nicolo, attuahnente di-morante £n Caporetto, 3) sapendo che il sudetto Maestro) conosce la lingua skrvena benissimo (sic!) 4) Riconoscendo aneora che il detto Maestro potrebbe sostenere nel comune sudeiito la funzione di Maestro Sloveno I tali an o de-cide: Chiedere al on. Comissariato che il đetto maestro fosee rnvžato defirri ti vame nte in que-sto Comune; do ve hn S eno do v ere mlin lingua che a lui niacera (!!) II rappresentanie del Comune, Sfcvdaco? Dugar.k Ali s3 morete predstavljati hujšega vnebo-vpijočega greha? Izgnati iz obfine slovenskega učitelja in privleči tujca, zagrizenega Laha, kateri naj bi poučevad naše otroke riovensko-itafijansko in cek> ie v onem jeziku, Id se bo njemu zljubil) Razume se sann ob sebi, Sa Je bila oela vas do skrajnosti ogorčena, kadar ee fe zvedelo za ta zločin, posebno pa ko ee je roah>, da eeja obč. svetovalcev sploh nI bila sklicana v to svrha. G. župan se je torej hotel zavratno z nesramna lažjo posluževat« svoje oblasti. — G. župan ee je hotel spečetkoraa pred občinstvom rigovetjati, češ da oa nekaj podobnega sploh aa poslal v Gorico (evo, dokaz nemirne vastif) AK ko se je a gotovostjo dodalo, da se v resnici nahaja ta dopis pri feosnaari-jatu v Gorici ht g. župan ni noge! več tajiti in se je bilo četo bata, da bi se Ijndje dejansko nad njim znesli, tedaj ni vedel nbogi mož dražega storiti, kakor da je skficai v nedeljo 19. t. m. sefo obč. svetovalcev, da se opraviči xa svoj nedolžni čsn. — Seja je potekla precej brano; tw hodniku se je zbralo precej občinstva. — Otvorfvši sejo je g, žnpan zahteval, da bodi seja tajna, aH obč. svetovalci so glasovali proti temu, tako da se je vseeno javno cazpravijalo. Obč. svetovalec g. Mahmč je nato vprašal, naj se pokaže protokolna knjiga, da se vidi, ali se protokolna številka: onega cfopdsa ujema. Seveda se cd ujemala, kar je prvi dokaz županove krivde — falzifikacija, in ob enem dokaz tapnkove nedolžnosti. — Nato je obč. svetovalec g. Perše pričel s črtanjem gori orne-njenega dopisa in nato stavil vprašanje, sli so res bili obč. svetovalci zbrani v to svrho v seji in ah so glasovali za oni predlog. Seveda so svetovalci energično protestirali In iz^vili, da oni o kakšni seji v tej zadevi sploh ne vedo. Občinski svetovalci so glasno in ogorčeno protestirali, za kar so se jem zahvalili volivci. G. župan je nato vzel besedo in se začel zagovarjati, češ da on sploh ne ve, kaj je podpisal, da je bH od g. učitelja FigHolija o&lepar-jen; da on sploh ne zrra ne pisati ne brati italijanskega etc. Vseeno pa je izjavil, da bi bilo dobro, če bi g. Figfcoši prišel v Ročinj, ker bi imela občina le korist od tega: imeli bi dobrega učitelja italijanščine, dobrega tajnika In neobhodno potrebna je tudi njegova žena (ona je namreč Ročimjka) kot — babica. S hodnika iz občinstva so se ves čas njegovega «govora* slišali medklici. Ko pa je končal s prarv milim v srce prodirajočim glasom, naj mu odpuste m da ne bo nikoli več (kakor mali ki je kradel hruške!), tedaj pa je nastal' grozen hrup, vpitje in žvižganje v vrstah poslušajoče publike, ki šele grožnja g. župana, da pokliče orožnike je pomirila razburjeno ljudstvo. Mis&m, da je občinstvo s tem dalo zadostno izraza svojemu ogorčenju. Na žalost je seja končala tako, da so se obč, svetovalci udali njegovim prošnjam v toliko, da so mu dovolili rok 20 dni t. j. do 7. aprila, da lahko povleče ono prošnjo nazaj. Pa kako bi se ne usmilili naši obč. očetje u-bogega grešnika, ko je vendar obžaloval svoje dejanje in tako milo prosil odpuščanja. S tem mislijo torej naj bo vse pozabljeno! In vi občani, kaj porečete na to? Ali mislite, da bo naša občina s tem oprana pred svetom, ako bo imela tudi naprej takega človeka na svojem čelu? Pomislite, preudarrte in delajte! Kajti če ostane pri tem, se je res bati, da bo Ročinj, nekdaj ena izmed najzavednejših vasi v naši lepi dolini, postala taborišče so-vražnikov-potujčevalcev. Iztrebite plevel, ki se je vsejal na vaše grede, še pravočasno! — Eden izmed mladih občanov. Iz Kamenj. Cvetka na grob g, Josipu črnl-goju. Dne 20. t. cs. je umrl v Kamnjah pri Crnica h v vipavski dolini g, Josip Crnigo starosti 83 let. Pokojnik se nI bavi! s političnimi boji, ali bil je znan Širom vipavske in goriške doline kot vesten mož m knjigovez in po svojem blagem in plemenitem značaju. Njegova miroljubnost ga je omilila vsakomur, kdor ga je poznal. Vzgojil je svoje otroke v narodnem duhu. Sinovi in hčere so znani glede svoje narodne zavesti. Henrik m Franjo sta ugledna duhovnika, sin Karo! je na domu, Roman in Josip sta trgovca v Kamniku v Jugoslaviji. Istotako so zavedne tudi: hčerke Marija poroč. Vrtove c, Anica poročena Brati na in Pavla poroč. Vodophrec. Krasen spomenik si je blagi pokojnik zgradil v svojih otrocih, kateri bridko žalujejo za dobrim in skrbnim očetom. Ali pustil si dragi Josip Se nekoga, kateri se ne bode mogel utolažrti vsled Tvoje izgube? In to je Tvoja dobra in blaga družica, vestna in plemenita soproga Marija rojena Stopar, ki Ti je bila 52 let desna roka ter Ti je pogumno m vztrajno stala o bstrani. — Ti, dragi in dobri Josip, počivaj v miru v Tvoji domači slovenski zemlji, ki si jo tako ljubil! Ti draga in dobra Marija pa vedi, da sočustvujemo vsi s Teboj v Tvoji težko boli! — Skrinja r Marija. Vrtojba. Kolesarsko društvo «Vrtt>jba» v Vrtojbi naznanja, da se je za dirko 17. aprila izpremenila dirkalna cesta za seniorje takole: Vrtojba, Bilje, Volčja draga, Prvačina, Dorn-berg, Rihemberg, Manče, Vipava, Ajdovščina, Križ, Crniče, Sem paš, Ajfevica, Rusa hiša. Sv. Peter, cilj Vrtojba. Druge dirkalne tekme se bodb vršile, kakor je bilo že v «E SVINEC mehek (olovo) kupujem vsako množino. Naslov Kuret, Settefontane 1. 195 SREBRNE KRONE plačujem po cenah, ki jih drugi ne premorejo. Pondares 6, I. poživlja vse v to občino pristojnex a izven iste živeče osebe, da predložijo tukajšnemu občinskemu uradu najkasneje do 15. aprila t. 1. družinske liste izstavljene od občinskega (župnij« skega) urada one občine, kjer sedaj bivajo. Te liste rabi županstvo v svrho sestave seznama občanov, ki zadobijo italijansko državljanstvo po polnem pravu. ie< Za župana: Ivan Mrak. zJsS'St' fit v. Sur^sj-ti**. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm, da je naš preljubljeni brat, ded in praded Andrej Furlaei posestnik po dolgi !n mučni bolezni, v 84. letu, 21. t. m., ob 5 pop, izdihnil svojo blago duSo. Pogreb se bo vršil v četrtek, 23. t m., ob 3 pop., iz hiše žalosti Sv. M. Magd. sp. ŠL 515 na škedenjsko pokopališče. TRST, 22. marca 1922. Marija, sestra, Ana Sever9 vnukinja ter družini Sever in Debells. 166 PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteti Holandec =, C97) Velika Težava je obstojala hOfc v, tem, ker niso imeli nikakega sidra, ker so vsi predmeti ostali v čolnih. F2ip fe stavi! mornarjem predlog aaj vsak zaiije vse svoje dolarje ▼ posebno vrečico, ki bi ph potem skupno privezali na. vrv; ta utež bi gotovo pripomogla, da bi brod vsaj eno noč kljuboval toku in potem bi halo upanje dospeti dragega dne na obrežje. Toda o tem predloga niso hoteli vedet? ničesar, kajti n&do nI kotel oddati svojega denarja. Ne, ne — norci, raje so hoteli umreti najbednejSe smrti. F3ip tn K rane sta večkrat ponovila svoj premog, ali vedno Tarnaj Ves ta Gss pm Amina nI tzgnhfla poguma m tem dokazala nojema soprogu, da mu |e v nesreči mrnotako zvesta* sdana in tolažeča kot v sreči. «Ne obupaj, FjHp,» je Sejala, «saj si bova zgradila v senci onega drevja kočo in preživela del, če ne odo posteđbje dni svojega življenja v adra. Ka0R Ud mm b® neki presenetil teh samotnih in ■eifcmlnfft krajih?* Schrtffen nja, mnogo komur Ren fe 1 ozrla nanj, da je njegov izraz bolesten in pomilovanja poln, česar ga ni 'nikoli smatrala zmožnega. Spet je minil dan, spet so se približali o-baB. Toda veter je ponehal in znova jih tok potisnil nazaj. Tedaj pa se je dvignilo moštvo in navzlic vsem prepovedim kapitana in pomagača, vrglo vse zaloge živil in druge zaboje v morje in pustilo le Se sod žganja in ostanek vode. Nato so se vsedli živahno posveto vajoč se na zgornji del broda in zrli z grozečimi in mračnimi pogledi okoli sebe. Napočita je noč in F3ipu je postajalo vedno tesneje. Spet jih je prigovarjal naj spravijo denar v vrečice, toda brez uspeha. Za povedali so mu, naj se umakne in on je odšel proti zadnjemu delu, kjer je bil Aminin šotor. Bolestno trpko se je sklonil nad njo, misleč, da ona spi. «Kaj te vznemirja, Filip?» «Kaj me vznemirja? Ah, skopost in blaznost teh ljudi Raje bi umrli kot pa, da bi dali denar od sebe. Sredstva imajo, s pomočjo katerih bi lahko rešili sebe in nas. pa jrh nočejo uporabiti. Dovolj kovinskih uteži je na brodu,, ki bi bile v stanu dvanajst takih splavov obdržati — toda ti ljudje nočejo uporabiti denarja za to! Prokleta strast do zlata! Ljudi pretvarja v norce, blazne in druhai. Ce še tako štedisno z vodo jo imamo le še za dva dni. Poglej njihove shujšane postave, a vendar tišče svoje dolarje z vso silo, ki jih gotovo ne bodo mogli uporabiti, četudi dospemo sknoannega vade. |«W>d s Anino, sicer pa z ni- ( Spftok je bfl videti ie ootj na-j na obrežje. Človek bi znorel od jeze.» klonjen Amini kot prej. Bil fe pri njej in jot «Trpiš, Filip, ker ničesar ne zavžiješ. Toda čuval; tudi fe Cesto opaCOa Amina, 6e se je {jaz pa sem bila previdna, ker se mi je zdelo, da bo do tega prišlo in sem prihranila vodo in prepečenec. Tu so štiri steklenice — pi^ Filip, odleglo ti bo.» Filip je pil in bil res nekoliko čilejšl, kajtJ kajti razburjenost ga je zelo težila. •Hvala ti, Amina, hvala ti, najdražja I Bolje se počutim. Moj Bog! Kdo bi mislil, da žive taki norci, ki v tem pomanjkanju — bol| cenijo denar kot kapljico vode!» Spet je nastala noč. Na brezmesečnem nebu so blesketale zvezde in ob polneči je Filip vstal, da bi pri krmilu nadomestil Kranca. Po navadi so poležli mornarji po vseh koncih in kotih splava, zdaj pa je večina ostala spredaj. Filip je ravno zapadel v mučne misli, ko je začul od spredaj vpitje in borenje m Krancovo klicanje na permoč. Zapustil fe krmilo in pritekel s sabljo v roki in našel Kranca na tleh, medtem ko so ga mornarji trdo držali. Naš junak si je s sabljo napravil pot, pa fa bil ravnotako ustavljen in razorožen. •Odsekajte! Odsekajte!* so kričali oni, ki so ga držali m čez nekaj trenotkov je mor.il Fiiip doživeti grozni prizor, da je bil zadnji del broda, kjer se je nahajala Arama, odločen in prepuščen valovom. *Za božjo voljo! Moja žena — inofa Amina — za božjo voljo rešite joU je zakričal Filip in se skušal osvobodili. Tudi Amina je prihitela na rob odločenega: broda m razprožiJa obupno svoje roke po možu — zaman — bila sta že daleč drug od drugega. Filip se je še enkrat vzpel v obupnem boju, nato pa se je zgrudil nezavesten na tla. Stran »EDINOST« j I rs tu, one zj. marca Dornberg. Društvo »Naprej« v Doraber- gu priredi veliko spomladansko veselico s igro »Razvaline življenja« dne 23. aprila 1922. Spored se priobči pravočasna. Medana. Kakbr je bila naznanjeno ze meseca februarja, priredi »Izobraževalno društvo« v Medani-na velikonočni ponde-Ijek 17. IV, veselico-tabor. V dopoldanskih urah bo slovesno blagoslovljenje novega društvenega odra. Popoldne sprejemanje gostov na veseličnem prostoru pred slavolokom. Nastopi več društvenih zborov z različnimi pesmimi. Domači mešani zbor bo zapel s 40 pevci Schvabovo »Dobro jutro« s spremljevanjem orkestra. Tudi za zelo zabavno igro je preskrbljeno, in sicer se bo predstavljal »Rodoljub iz Amerike« z raznimi kupleti. Bližnja društva se naprošajo, naj ne prirede tega dne nikalah veselic. Društva, ki bi želela sodelovati m riso dobila za to povabila, naj sporoce > Izobraževalnemu društvu v Medani«, s kako pesmijo bi želela nastopiti, zraven besedilo pesmi in število pevcev, ki se udeleže. Vesti is Istre Iz Podgrada. Tukaj pri nas dela vsak, kar Tioče posebno pa, če zna par besed italijanskega jezika. Imamo v našem kraju nekoliko strastnih lovcev«, ki pa ne hodijo na divjačino s puško in s psi, temveč trosijo po naših njivah in travnikih strup strihnin. Strup nastavljajo baje lisicam. V la namen mečejo zastrupljene ribe povsod okoli vasL Take zastrupljene ribe so se našle tik pred vasjo v razdalji samo kakih 200 metrov. Ljudstvo ;e vsled tega vznemirjeno radi nevarnosti, ki preti otrokom in pa tudi živini. Posebno pa se prav lahko zastrupijo otroci, ki jih stariši Došiljajo v polje nabirat krmo za prašiče. Prav lahko najdejo kako tako ribo. spečejo in nič hudega sluteč pojedo. Nesreča je s tem že gotova. Opozar;amo na te < lovce* tudi oblastva. Ljudstvo ima pravico do mirnega življenja in varnosti v svojih domovih in na svojih posestnih. __ ki jo oživlja nesebična ljubezen do kulture in narodbe. «GoriSka Matica» tvori prvi korak k taki organizaciji duševnih sil in to je neprecenljiva zasluga drja. Pavlice. Treba je le« da se strnejo okoti te točke naši književniki, pesniki in pisatelji in ni več daleč dan, ko bo »Goriška Matica« najtrdnejša in najlepia kulturna stavba našega, vedno višje stremečega naroda ob Adriji. • mm Ker sem Že predolg, naj o«Uli dve knjigi omenim le na kratko. Joža Lavrenčič je v »Gorskih pravljicah* podal zbirko, ki je vsa prežeta gorkega, pravljičnega življenja naših gor. Iz mnogoterega verza dika pristni ton nar. pesmi, ki jo je Lavrenčič skušal objeti in preKti v svojo formo. Po trpkem razglabljanju «Devete dežele* se je vrnil v Krejski kot, prisluhnil k srcu rodne grude, zaprl oči pred kruto sedanjostjo in zaživel skrivnostno prošlost naših pradedov in jo pokazal našemu rodu v teh bridkih dneh, ko je dušo in duhd uklenila materija in ju hoče zadušiti. — Zbirka povesti Alojzija Remca «Na§i ljudje* ima mnogo vrlin ljudskega pripovednika, ki se je bil priljubil že s svojim «Velikim puntom». Povesti so lahko pisane, v gladkotekočem slogu, brez pretiranih zahtev in jih bo naše ljudstvo rado in s pridom bralo. Obema knjigama je narisal ukusno naslovno siran slikar Bucik in tudi tu uveljavil svojo bujno omamen talno domišljijo. Dr. Alojzij Res. OBČNI ZVEZE» DAROVI Za narodno obrambni sklad je nabrala g. Metoda Kristančič v Višnjevku na svatbi g. Franca Mariniča 55 lir za cNos*. Iskrena hvala! (Denar je pri pol. dr. Edinosti). V počeščenje spomina pok. dr. Josipa Cer-veni darujeta Tončka in Ludvik Modic L 50 za otroški vrtec pri Sv. Ivanu. Denar hrani upravništvo. Književnost in umetnost «Mladika-> razpošlje tistim, ki naročnine še niso plačali, poštne nakaznice po pošti, da jim s t-m olajša plačevanja. Tretje številke oni, ki so s plačilom zaostali, ne dobe več. Kdor lista ne naroči, naj ga vrne. Opozarjamo na glasbeno prilogo z dvema skladbama. KNJIGE «GORISKE MATICE* ZA L. 1922. 2. Vsebina koledarja. Koledar je ena najpriljubljenejših knjig našega kmečkega ljudstva: vse leto ga prebira, nasvetov išče v njem in zabave, vprašuje ga po vremenu, p° pristojbinah itd., skratka, njegov hišni prijatelj je. Zato pa mora ustrezati vsem željam in vsem potrebam. Z velikim zadoščenjem sem opazil, da je letošnji Koledar tudi vsebinsko mnogo boljši od lanskega. Prevsem se je število sotrudnikov pomnožilo, kar ga naredi raznovrstnejšega, prikupljivejsega. Od poučnih člankov priobčuje dr. Egidij spomin na pok. škofa Mahniča, ki se pa omejuje skoro izključno na življenjepisne podatke in vse premalo povdarja etično-kul-turno plat te < najsilnejse osebnosti kulturno političnega življenja Slovencev ob zatonu XIX. stoletja®, kakor pravi nekje dr. Prijatelj, moža, ki je vzburkal do dna ves naš narod in razvezal v njem bogate moči na vseh poljih flašega snovanja in u dejstvo vanja. Zanimivi in poučni w> sestavki o ^Beneških Slovencih*, o «Koro-ikih Slovencih v Julijski pokrajini«, o «Ste-klarstvu na Goriškem». Lep, poln ognjenega navdušenja je Vodopivčev članek «Nekaj o petju*, ki naj poživi k novem življenju naša pevska društva. Z ganotjem bo naše ljudstvo Malo poročilo o vstajenju Sv. Gore, tega na-fcega narodnega svetišča in izredno dobrodošli so «Socialni nauki za našo dcbo» v poljudni In strnjeni obliki. Hvaležne bralce bodo našli važni članki: »Spremembe občnega državnega zakona», «Na kakšen način se da zvišati do-sedaj pridclovana množina poljskih pridelkov? *> in «Kaj je pripovedovala jablana?* Manj, mnogo manj sem zadovoljen z leposlovnim delom koledarja. Razen dvoje prijetnih kramljanj Ivo Sorlija in Damirja Fei&la tn zanimivega spisa S. Gregorčiča »Govoreči bankovec* (škoda, da urednik ni povedal, kje ga je dobil), je ostala proza brez vsake literarne vrednosti in bi brez škode lahko izostala. A. tudi pesmi so zelo šibke: ako izvzamem dvoje, troje pesmi Franceta Bevka in prevod Gradnikov vsled odpora važnih, tudi zadružnih činitelje v onstran meje. V septembru 1920. je bila izročena za izmenjavo naložb prva tozadevna izčrpna spomenica vladi v Rimu. V juniju 1921. je «Za-družna Zveza* na zahtevo vlade v Rimu zopet dala na razpolago vse tozadevne podatke glede denarja preko meje. V novembru 1921. je predložila zopet novo spomenico v se in našim državnim poslancem, in v minulem januarju je prišel iz Rima glas, da je zamenjava denarja v Jugoslaviji dovoljena goriški '-Zadružni Zvezi*. «Zadružna zveza* v Gorici je dosegla zamenjavo svojega lastnega v Ljubljani naloženega kapitala (okoli 1,800.000 K), do-čim je denar njenih članic (okoli 3,000.000 Kj Še vedno nezamenjamS tem je bil rešen le en del vprašanja. Zato se je «Zveza;> takoj z novo spomenico obrnila zopet na naše državne poslance in jim predočila krvavo potrebo onih 13 in pol miljonov kron, odnosno 8,100.000 lir, ki so petrificirani v zavodih preko meje in ki jih Julijska Krajina tako krvavo potrebuje. Kakor je bila tržaška ^Zadružna Zveza* informirana, so poslanci v Rimu akcijo za zamenjavo poverili dr. Podgorniku in V. Ščeku. Zamenjava naložb v Jugoslaviji, izvršenih pred premirjem 3. novembra 1918, je nu]na posledica zamenjave valute v novih poicraji-nah, ker drugače naše denarne zadruge, ki imajo denar v Jugoslaviji, ne morejo izplačevati vlagateljem vložkov po 60%. Da se to vprašanje ugodno reši, je treba kupnega nastopa vsega našega zadružništva in vseh naših vodilnih faiktoiTev. (Konec prih.) Županstvo v it. Vidu pri Vipavi razpisuje mesto tajnika in organista. Italijanščina obligatna v govoru in pisavi. Plača po dogovoru. Nastop takoj. (165) Županstvo v Št. Vidu. Borzna dorožila* Tečaj!* Trst, dne 22. marca 1922. ..........130 Jadrinska banka ••••• ....... Cosullch........ Dalmatia................ Gerolimich Libera Triestina • • •••••••••• Lloyd .. ••.»•••#»•••••• Lussino ................ MarUnolich • • • *........... Oceania Premuda Tripcovich ,#«•••••••••••• Ara pel ea . . . * ............ Cement Dalmatia ............ Cement Spalato . ............ Tuja valuta na tržaškem trgu: Trst, dne 22. marca 1922. 270 210 !430 482 1280 700 133 230 350 254 590' 345 Trst Corso Ulit. Em. 26 (nasproti zastavljalnici) □□□ MM ifm @Milm moSke in MM, po-vršnfkov, lit noj Velika zaloga vina, žganja in likerjev jakob perhauc ustanovljena leta 1878 Trst, vi« S. t. Xydlas it. «f tafafon 2-M< Vedno v zalogi tn po cenah Lzven vsake konku* kurence: pristen istrski tropinovec, kraški brinjeve« in kranjski slivovec. Lastni isdslkl: šumeča vina kakor šampanjec, šumeči istrski refošk Lacrima Cristi in druga. SpeciafHeta ; Jajčji konjak in Crema maršala tet raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino vec in drugi. (50) Klene šipe vsake vrste in mere. Prodaja na de< belo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 22 ifa »no, na demlo. Pilila li ii MM jeziku Sre'srne krone in zlcto plačujem p naiulflin cenah Alojzij mm Trst. Piazza Šarlbaldl št. Z (prej Barriera) Mli slovenski imm imi ogrske krone ...... avstrijsko-nemške krone • češkoslovaške krone . • dinarji •• •••••• Icjl .......... marke......... dolarji........ francoski franki • . . . švicarski franki . . . . angleški funti papirnati • angleški funti, dati . . napoleoni •«••••• • • • • —. 2.40 2.45 —.28.--.30 33.75.— 34.75 24.50.— 25.50 14.25.— 15.25 6 60.— 7.60 19.35— 19.50 176.75.-177.50 381,—.—385.— 85.60 - 86 — 93.75.— 95.75 75.— 76.— posojilnic* registrovana zadruga z omejenim poroštvom, uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, L n. v Trsta registrovana zadr. z neonmjenim jain3fcvo:n Ulica Mer Luisi da Palestrina it. 4, i. M Ii 5°l vloge, vezane na trimesečno odpoved po 5Va°/. ako znašajo 20-30.000 Lit. po 69/# ako znašajo 30-40.000 * po 6Va70 ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daie posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenost?. Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04. Tel. št. 16-04. B: [LluHllanskd kreditna i?anlia| Podružnica v Trstu. I Centrala v Ljubljani. Podružnice: Ulji. Me, brica, iaraj.. Split,M. Mm Ptuj, Miki giavfiita I UMOM. Rtssnra K 45.010.003 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v Urah na hranilne knjižice proti 3l/flkMttfluanifl na iiro-račune proti 37, mUmW Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne ualoge in daje v najem varnostne celice. Tel. št. 5-1& Blagaj na je odprta od 9-13 Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Dradne ure za stranke od 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zapr Št. telef. 25-G7. 11 ■■—— r -1 tU Alessandro Trst, oiti M SeMano 3, Trst Velika izbira pohištva, žirrmic in >o za peči in štedilnike po L 32 q, prosto na dom, plinove coke po L 40 q, drva po L 24 q. MarsiBjski strešniki, opeka. Za velike množine cene po logovoru. m\m PiLiin, Trst toroneo 25 37 Telefon 1306. Zastopstvo za Julijsko Krajino Ermasino Morg«nstfiln — Trst Via U90 Palonls 3 flSSSSHBBBKE 21 159 WMm prlURa m podjetnem Marla. Tiskarna brez konkurence, združena s knjigarno in prodajo časopisov, išče vsled izselitve lastnika družabnika, ki bi samo- , . - .. ^ . stojno vodil naprej to podjetje. — Potreben vatirane odeje po zmernih cenah. | ^ 60000 J NJ0V J pri upravništvll. Inserimlte vidnosti* Dslniška šMca L 15,000.000 Rezerve L 5,100.000 Dunaj, Opatija, TRST, Zadar. Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelsl, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Afilirani zavod v New-Yorku: Frank Sakser Stada Bank. Izvriuje vse bančne posle: pst prejema vloge m branila* knjižic« in mr trtofi min ter lih obrestuje po 4°/0. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do shičaja. i Ornim v najem varnostne predata (saffas)- Zavodov! uradi v Trstu: Vta Cassa cfi Rlsparario Stav. 5 — Via S. Nlcoto fttov. §l Telefon it 1463» 1793, 2678. . Blagajna posluje od 9. do 13. ure. BI