Mostnina plačana v gotovini Marmonta. Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 75 Maribor, petek 3. aprila 1931 »MUTRA« fcdaia latun neae iz Uroadwaya so pa zahtevale ogromne honorarje, ker v času, ko se je snemal h’Im, niso mogle nastopati na gledaliških odrih. Filmske družbe so jim morale Jamčiti za dohodke, ki so jih imele v gledališču. To pa je šlo seveda samo dotlej, dokler je bil zvočni film samo še novost in je šel dobro v promet. Ko pa Je nehal biti senzacija in je velika go-fp°.rska, kriza, v katero ie zabredla udi Amerika, zmanjšala tudi mase gle-„ .cev, so. Postale gledališke zvezde v nollywoodu sčasoma predrage. Tudi druge okolnosti skupno z zgoraj navedenima so privedle filmske tvrdke na zelo enostavno misel: preložiti produkcijo iz Hollywooda v Newyork. V New-yorku so imeli na razpolago igralce po nižjih cenah, ker so mogli ti ob večerih nastopati v broadwayskih gledališčih. Tudi velika množica filmskih zvezd se je preselila v Newyork, da bi mogla tam v gledališčih začeti novo karijero kot pravi igralci. Pot od nemega filma k zvočnemu je vodila preko gledališča. Ko je kot posledica gospodarske krize morala biti filmska produkcija sploh zmanjšana, je število filmov, snemanih v Hollywoodu, vedno padalo. Danes že skoro niti polovica ameriških filmov ni več izdelanih v Hollywoodu. Zvočni film pa ni potisnil Hollywooda v ozadje samo glede produkcije, ampak je vrgel s prestolov tudi bogove Holly-wooda. Velika imena od včeraj danes ne pomenijo skoraj nič več. Celi svet ve, kako težek boj je moral izvojevati Charlie Chaplin, da bi kot umetnik nemega filma prodrl v dobi zvočnega filma- Mnogo zvezd, občudovanih v nemih filmih, je propadlo v svojih prvih govorečih filmih tako katastrofalno, da so morale pustiti svoj poklic filmskih igralcev Imena, ki so po deset ali dvajset let imela svetovni glas, so izginila čez noč. Vilma Banky, Lya de Putti, Colleen Moore, Rod la Roque, Greta Nissen, John Gilbert, Mary Pickford in Douglas Fairbanks, Billy Dowe in celo umetnica take veličine, kakor je Lilian Gish, se obupno bore za priznanje publike in so ali popolnoma odšli od filma ali pa se skušajo povračati k njemu po ovinkih preko newyorških gledališč in varijetejev. Zvezdniki, ki so imeli dolgoletne pogodbe s filmskimi podjetniki, dobivajo velike vsote kot odškodnine radi odpovedi. V vilah Beverley Hilla sedi mnogo padlih velikanov, ki so dobili ogromne vsote dolarjev samo zato, da ne bodo več v filmu nastopali. Tako je na primer Corinne Criffith, ki je imela pri First National tedenskih prejemkov 8000 dolarjev, dobila četrt milijona dolarjev zato, da je pristala na zrušenje pogodbe. Billy Dowe si je dala plačati razveljavljenje pogodbe s 300.000 dolarji. Filmske družbe raje plačajo svojim starim igralcem te ogromne vsote na odkupninah, nego da bi investirale še večje vsote v filme, ki bi itak propadli. Zvočni film pa si išče igralcev na revijalnih gledališčih in operah. Ako se bodo stvari še vnaprej razvijale tako, kakor so se razvijale v zad njih dveh letih, bo Amerika koncentrirala svojo filmsko industrijo v Newyor-ku in pravljično mesto v Kaliforniji bo zapadlo popolni brezpomembnosti. Svoj mednarodni pomen je zgubil Hollywood že po nekoliko ponesrečenih poskusih, da bi produciral nekoliko filmov v tujih jezikih. Ako bo izgubil tudi še svoj pomen za Ameriko, je obsojen na smrt. Tako bo čez nekoliko let sedelo v vilah Beverley Hilla samo še nekoliko starih kraljev in kraljic, vrženih s prestolov platna, ki bodo uživali svoje rente in melanholično gledali propadanje krasot Hollywooda- Pesnik — izsiljeualec V Budimpešti se je sprehajal te dni po ulicah elegantno oblečen gospod, ki je nosil na hrbtu veliko tablo s sledečim besedilom: »Današnja drama ni nobena umetnost! Sem miad pisatelj, a se dosedaj še nisem mogel uveljaviti. Zahtevam odločno, da se moje drame proizvajajo ter izdajo moje knjige-« Okrog Čudaka se je zbralo seveda takoj vse Polno radovednežev. S ponosom jim je e egantni gospod pripovedoval, da je Pfjčel že s 17. letom pesniti, da je spisal celo vrsto pesmi, novel, dram itd., ven?a,r, pa od vseh njegovih duševnih produktov ni bila natisnjena dosedaj niti ena vrstica. Ako njegovi »kategorični zahtevi« ne bodo kmalu ugodili, potem bo napravil tak škandal, da bo govorila o njem vsa Evropa. Kaj misli napraviti, o tem pa je seveda previdno molčal. Gotovo tudi sam dvomi, da bi z grožnjami mogel doseči zasluženo ali nezasluženo slavo nehvaležnega sveta. V bolnico nekega mesteca v Zipsi so pripeljali te dni starega berača Kazimira Kodega, ki je že pol človeškega življenja prebival v kočici ob robu gozda in se preživljal od miloščin vaščanov. NTihče se ni spominjal, kdaj je prišel Kodega v ta kraj, in nihče ga tudi ni vprašal, odkod je prišel. Vsak dan v jutranjih urah so ga videli klečati in moliti pred križem ob poti in kmetje so ga imeli radi, ker jim je dajal dragocene nasvete. V bolnici se starček najpreje ni hotel legitimirati. Zato so preiskali njegove stvari v koči in so našli tam že obledele papirje, iz katerih so mogli razbrati njegovo nenavadno življenjsko zgodovino. Izkazalo se je, da berač ni nihče drugi, nego bivši huzarski ritmoj-ster, grof Kazimir Kodega - Kamienski, ki je pred 36 leti izginil brez sledu iz Lvova. Rojen je bil 1. 1866. v Krakovu. Kot ritmojster je imel ljubezensko razmerje s takrat zelo znano lvovsko igralko Ano Rubkiewicz. Nekega dne 1. 1895. so našli igralko v njeni sobi ustreljeno. Zraven nje je ležal revolver. Ker niso mogli najti razloge za njeno smrt, so domnevali samomor. Nikomur ni padlo v glavo, da bi osumil ritmojstra umora. Sedaj pa je sledila še druga senzacija. Grof Kodega je po 36 letih priznal, da je takrat ustrelil igralko iz ljubosumnosti. Kmalu nato je podal ostavko kot ritmojster. Nekaj časa se je klatil po svetu, končno pa si je zgradil svojo puščavniško kočico v Krupini. Proti njemu bo sedaj uvedena preiskava radi umora. Vendar pa ni verjetno, da bo mož doživel obravnavo. Trpljenje je izpodkopalo njegovo zdravje, pridružila se je še pljučnica in zdravniki dvomijo, da bi njegovo že itak zelo oslabljeno telo moglo vzdržati. Enakopraunost žene na Kitajskem S prvim januarjem tega leta je stopil na Kitajskem v veljavo novi državljanski zakonik, ki odstranja razne preostanke preživelih tradicij in navad in po katerem ima sedaj kitajska žena enake pravice kakor mož. Dosedaj je bila žena na Kitajskem predmet, ki ga je bi lo mogoče oddati le z občutno izgubo. Kitajsko dekle z možitvijo ni pridobilo nikakšnih pravic. Proti temu nevrednemu položaju, ki so ga začeli široki krogi občutiti kot kričečo krivico, so kitajska ženska društva pričela odločno borbo, da bi dosegla enakopravnost obeh spolov. Ta borba je končala s popolnim uspehom- Po novem državljanskem zakoniku ima žena aktivno in pasivno volilno pravico, lahko pride do najvišjih mest v stranki in vladi in ima enako pravico kot bratje do očetove zapuščine. Tudi bo odslej mogla poročiti moža, ki ji bolj ugaja, in ji ne bo treba več, kakor doslej, vzeti za moža neznanca, ki so ji ga izbrali starši in ki ga je na poročni večer sploh prvič videla. Tudi glede prava na ločitev zakona je po novem zakonu žena popolnoma enakopravna možu. Šport Letalo u boju s tihotapci Na zamrzlem morju finskega zaliva se je odigral te dni srdit boj s tihotapci. Neko letalo je odkrilo večjo karavano tihotapcev, ki je prihajala z estonske strani in se bližala finski obali. Tihotapci so pričeli takoj s puškami streljati na letalo, ki je bilo trikrat zadeto. Nato je bila odposlana proti tihotapcem močna patrulja ter so bile alarmirane vse carinske postaje ob finski obali. Po velikih naporih se je končno posrečilo tihotapce aretirati. Nič manj kot 6000 litrov špirita je bilo pri tej priliki zaplenjenih. Tihotapci so bil seveda takoj izročeni sodišču. REDNI PREKOMORSKI PROMET S ZEPPELINOM. NEW-YORK, 2. aprila. »Newyork Herald« javlja, da je dr. Eckener pri odhodu Newyorka izjavil, da se bo redni prefcoceanski promet vpostavil leta 1933. Zrakoplov bo v dveh dneh prelete! pot v Ameriko, za povratek bo tre-bal 2 in pol dneva. Potovanje bo stalo 900 dolarjev (krog 50.000 Din). Vremensko poročilo s Pohorja 1. aprila. Mariborska koča: 30 cm starega snega, 0° C, sneg slab, južen. Klopni vrh: nad ICO cm starega snega, temp. —3° C; v nedeljo je zapadlo 3 cm novega pršiča; smuka ugodna. Zavetišče pod Jezerskim vrhom: snega 15 cm, v severni^ legah pa še okrog 100 cm suhega srenja, temperatura —4° C, veter: mirno. Pot do zavetišča je iz-gažena in sneg trd, tako da se pride do koče peš brez smučk- Smučarji, Pohorje Vas čaka z odprtimi rokami, oskrbnice koč pa so za praznike napolnile svoje shrambe z vsemi sla ščicami, tako da lahko prijetno praznujete Vstajenje na naših planinah! — ZSO. - SPD. - Velikonočni smučarski izlet na Peco. Odhod izletnikov v soboto dne 4. t. m. iz Maribora gl. kol. ob 13.20. V slučaju zadostnega števila udeležencev polovična vožnja z legitimacijami SPD, radi česar naj se udeleženci zglasijo pri vodji izleta na kolodvoru. Tajnik MZSPS. Tekmovanje za evropsko prvenstvo v rokoborbi, ki se je vršilo v Pragi, je bilo včeraj zaključeno. Prvenstvo v posameznih kategorijah so si priborili: bantam: Tuves-son (Švedska); perolahka: Pihlajamai (Finska); lahka: Sperling (Nemčija); welter: Nordling (Finska); srednja: Jo-hanson (Švedska); poltežka: Pelinen (Finska); težka: Westeroran (Švedska), Finska si je priborila 14 točk, Švedska 12, Nemčija 8, Estonija 4, Italija 2, ostale države — razen Jugoslavije — po eno točko. Mednarodni ping-pong turnir SK Mure, ki bi se moral vršiti za velikonočne praznike v Murski Soboti, je odpovedan ter preložen na poznejši termin. Desetletnica BNP. Beograjski nogometni podsavez priredi v proslavo desetletnice svojega obstoja dne 12. in 13. aprila zanimiv mednarodni turnir. Spored je že definitivno določen in obsega: prvi dan Ljubljana-.Beograd, Zagreb:Budimpešta; drugi dan Ljubljana: Zagreb, Beograd :Budimpešta. V reprezentanci LNP bodo tudi sodelovali nekateri igralci iz Maribora in bo merodajna forma igralcev v velikonočnih tekmah Ilirije in Primorja z ISSK Mariborom in graškim Sturmom. I* LPP. Na zadnji seji upravnega odbora Ljubljanskega plavalnega podsaveza so bili verificirani za ISSK Maribor: Pacher Irma, Gala Gojmir in Kožuh Marijan. ISSK Mariboru se povrnejo svoj čas predpisani potni stroški za dva podsa-vezna delegata v Maribor. Borba za svetovno prvenstvo v boksu se bo vršila dne 19. junija med Schmelin-gom in Striblingom. Borba bo trajala 15 rund in se bo vršila v Chicagu. Motokiub Maribor priredi na velikonočno nedeljo dne 5. aprila svojo otvoritveno vožnjo. Odhod iz Maribora ob 13.30 z Glavnega trga v Ptuj, kjer se priključijo Ptujčani, ter nadaljujemo skupno vožnjo v Slov. Bistrico. — Po tamkajšnjem veselem odmoru se razidemo na svoje domove. Klub vabi vse člane pa tudi nečlane vozače-mo-torjev. Ako bo slabo vreme, se bo vršil izlet v nedeljo dne 12. aprila. ISSK Maribor — nog. odsek. Moštvo odpotuje v nedeljo, ob 5.20. Vsi v poštev prihajajoči igralci morajo biti točno ob 5. na kolodvoru. Vsi igralci naj dvignejo opremo ter bele in modre drese. — Načelnik. Zračna zueza Nanking — BerHn ŠANGHAJ, 2. aprila. Včeraj je krenil iz Nankinga avijon tipa »Junkers«. ki je otvoril .redno prometno službo Nanking—Berlin. Vožnja je predvidena na štiri dni. Avijon leti preko Pekinga, Mukdena, Mandžuli, Irkutska. odkoder nadaljuje promet sovjetska zračna služba preko Moskve, nato pa kompanija Lufthanse do Berlina. Lufthansa bo zgradila na Kitajskem tvornico, ki bo izdelala-letno 60 nvHonov samo za vlado. M. Zevaecot V senci fezuita Zgodovinski roman, 104 »Videti ga hočem takoj,« je dejal krailj. Obenem je prestopil tistih par stopnlic, ki so vodile do vrat. Tisti hip se je pojavila tudi četvorica plemičev, hoteč spremiti kralja. »Ohe!« je zaklical mož z velikimi brki. »Če ste pošteni ljudje, glejte, da se izmažete brez obotavljanja. Če i.a ste prišli s slabimi nameni, jih boste drago plačali!« To rekši je potegnil izza pasa dolgo bodalo in se postavil v nastop. »Spravi bodalo, Spadakapa.« se je zaslišal sonoren glas. »Česa želite gospodje?« In moška postava je stopila kralju nasproti, »Eh, bogme, gospod vitez De Ragastan, človek vam mora čestitati, da ste tako dobro zastraženi!« »Kralj!« je zamrmral vitez De Ragastan, »Nazaj, Spadakapa! Oprostite, sir! Toda, kdo bi se bil mogel nadejati velike časti, ki ste jo namenili temu skromnemu bivališču. Naj blagovoli Vaše Veličanstvo stopiti v to sobo!« Ragastan je odprl sosednja vrata, »Hvala vitez,« je rekel kralj, »Toda zdi se mi, da sem slišal razgovor, ko so se vrata odprla. Ali me ne povabite, da se za hip udeležim družbe, ki jo imate pri sebi?« »Sir,« je dejal Ragastan osuplo, »pri meni ni družbe kakor gospa knegima De Ragastan in neko ubogo dekletce...« »Stel si bom v čast, ako me seznanite s tema damama!« Ni se bilo mogoče ogniti taki časti. In Ragastan je vstopil ustrežljivo proti sobi, kamor je gledal kralj malo prej tako radovedno s svojega zidu skozi stekleno okno- Preden pa je odprl vrata, se je zaobrni! še enkrat h kralju, »Vaše Veličanstvo želi nemara ostati nepoznano? Pod katerim imenom naj Vas predstavim?« »Predstavite me kot francoskega kralja, »je rekel Franc I, enostavno, Toda vitezu ni bilo treba izpolniti te čudne zahteve. Jedva je odprl vrata in vstopil v sobo za svojini gostom, že je vzkliknila deklica, ki je sedela poleg kneginje Beatrice: »Kralj! Kralj!« Izgovarjajo to besedo z glasom, polnim groze, je zrla preplašeno na Franca I., kakor da vidi prikazen. Kralj je pozdravil ženski s tisto lahkotnostjo, ki je bila včasi nesramna, včasi preljubezniva — kakor se mu je pač'ljubilo, Beatrice je bila vstala, mereč kralja z dostojanstvenim, skoro strogim pogledom, »Milostna gospa, je izpregovoril Franc I,, ne da bi razodeval njegov glas le količkaj globoke in resnične ganjenosti, ki ga !e navdajala, »Ali hočete oprostiti prvem« vitezu Francije, da vas za trenotek zmoti v mirnem pokoju, ki ste ga uživali. Šel sem s temi plemiči mimo hiše, in ko sem se spomnil, da stanuje v tej hiši gospod De Ragastan, si nisem mogel kai, da ne bi stopil na njegova vrata in mu povedal še enkrat, kako odlično ga spoštujem. In zdaj moram še dodati, da mu zavidam srečo, biti združenemu z damo tolikšnega dostojanstva in tako dovršene krasote.« »Sir,« je odgovorila Beatrica, tako visokostno, da se je za trenotek pojavila rdečica celo na kraljevem obrazu, ki je bil vendar tako malo vajen zardevanja-»Ni dvoma, da je še bolj častno kakor čudno in nenavadno, da se je kralj francoski slučajno izprehajal po ulicah v preprosti obleki meščana, prišel ravno mimo te hiše in izvedel, da stanuje v njej gospod vitez De Ragastan. Toda, naj si bodo pravi nameni Vašega Veličanstva kakoršnikoli, kralj je dobrodošel v tem bivališču. Žileta, dete moje, otresite se razburjenja, ki vas je pripravila vanj ta prevelika čast, in pomagajte mi, ponuditi Njegovemu Veličanstvu okrepčilo —■ saj veste, da kralju ne more streči nihče razen naju dveh...« Tako govoreč je Beatrice naglo prijela za roko Žileto, izkušaje jo odvesti. Toda že se je poklonil Franc I. re^coč: »Tisočkrat vam hvala, gospa kneginja, za vaš prisrčni sprejem. Toda prosim vas, ostanite. Povedati vam imam reči, ki ne trpe odloga.* Obrnil se je proti trojici plemičev, ki so se bili ustavili ob vhodu sobe. »Gospoda,« je dejal, »izvolite me počakati.« »Spadakapa,« je dejal vitez De Ragastan, »pobrigajte se za naše slavne goste.« Obenem je pomežiknil Spadakapi, ki mu je povedal z enakim znamenjem, da hoče strogo paziti na plemiče. Trojica je odšla z njim v sosednjo sobo, Kralj se je obrni! nato proti Beatriei in Ragastanu. »Sedita, prosim,« je dejal s podvojeno prijaznostjo. »Tu sem vajin gost — etiketa nas tu nič ne briga.« »Sir!« je de’al Ragastan in se naklonil. »Vaše Veličanstvo naju obsiplje »Ne, ne! Sesti morata obadva, In ker je gospa kneginja blagovolila opaziti,« je dejal z zloveščim usmevom, »da prihajam v navadni meščanski obleki, hočem, da tudi ravnata z mano kakor z meščanom.« Kralj je ponovil svoj migljaj in Beatrice je morala nehote ubogati. Žileta se je bolj zrušila v svoj naslonjač nego sedla. Edini Ragastan je vztrajal, da hoče stati, in ni maral ugoditi laskavemu kraljevemu vabilu; tako ni samo kazal svojega spoštovapia, marveč se je mogel tudi svobodnega gibati, ako bi se zgodilo kaj nepričakovanega. »Vitez« je reke! kralj nato, »nismo še pozabili, da ste prišli v Pariz iskat svojega sina, in živo se zanimamo za uspehe vašega poizvedovanja, Kaj ste dognaH?« »Žal, da še ničesar, sir. Nobene sledi še nimamo v rokah,« »In vendar se vam ie dal veliki profos na razpolago.« »Grof De Monklar je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, sir. Njegovi dobri volji moram priznati vso čast,« »Ali niste rekli, da hočete prodreti v Dvor čudežev?« »Da, Tam je zadnji kraj, kjer se še nekoliko nadejam izvedeti kai,« »Prišel sem vam ponudit možnost,« Ragastan se je naklonil, ne da bi odgovoril. Beatrice je obvisela na kralju z globokim pogledom. Žileti, ki je videla, da se dela kralj, kakor da je ni spoznal, se je po malem vračal pogum. »Nocoj,« je povzel krali, »namerja veliki profos nekakšen pohod na Dvor Čudežev. Ti ljudje imajo na čelu dva strašna razbojnika, ki se imenujeta Manfred in Lantne.« Beatrice se je morala premagati z vso silo svoje volje, da ni zakričala. Prebledela pa je vendarle. Toda kralj ni opazil te bledosti; izgovoril je bil ti dve imeni samo zato, da presodi njijtj učinek na Žileto. Deklica je trepetala, in če ji Ragastanov pogled ne bi dejal, naj upa, bi bila padla pred Francem I. na kolena, »Ta dva bandita,« je nadaljeval kralj s krutim usmevom, »dam obesiti jutri brez sodbe. Povabim vas na obešenje, gospa, in tudi vas lepa gospodična..# Zanimiv prizor bo...« »Sir,« je odgovoril Ragastan naglo, »v najinem sedanjem duševnem stan'u naju tudi najzanimivejši prizori ne more o zanimati. Vaše Veličanstvo naj nama blagovoli oprostiti, da ne sprejmeva blagohotnega povabila...« »Razumem to... Nazadnje, če bi vendarle izpre-menili mnenje, vam lahko povem vseeno, da bo ropar Lantne obešen na trgu Grev... Onemu drugemu, Manfredu, pa smo izbrali drugačen kraj, ki mu bo obnovil prijetne spomine.,. Njega obesimo na Trahoar-ju.» Žileta je prebledela kakor zid in se ugriznila v ustnice, da ne bi zakričala. »Toda, sir,« je vzkliknil Ragastan šaljivo, »zdi se mi, da se nekam preveč mudi Vašemu Veličanstvu, povabiti na 'U na veselico. Kdo pa vam jamči, da res ujamete ona dva.,, ah, pozabil sem njiju imeni!« Žileta je razumela in hvaležno pogledala viteza. »Psi so izmučeni,« je povzel s svojim prejšnjim dobrodušnim in zloveščim smehljajem, in divjačina mora pasti. Dvor Čudežev je obdan s tesno mrežo, ki jo je pletel veliki profos prepotrpežljivo celih deset dni. Poleg tega pa imamo tudi domenke na samem Dvoru Čudežev .., Naj bo kakorkoli, gospod vitez, to vam lahko zagotovim, da bo pohod silno zanimiv. Ves moj dvor pojde nanj. In bogme, jaz se ga udeležim tudi.-. Vitez, bodite z nami, pa imate sijajno priliko, da pridete v Dvor Čudežev...« »To sprejmem hvaležno, sir.« »Sprejmete,« je rekel kralj začuden. Monklar mu je bil vendar poročal o svojem razgovoru z vitezom in o tem, da je Ragastan odločno odklonil tako ponudbo. »Nedvomno sir,,. Sicer pa — kamor gre kraH francoski, je tudi vitezu iti čast. Potegnimo torej mež, sir, zoper te strašne sovražnike. Po zmagi pri Marittja-nu bo dočila kraljevanje Veličanstva zmaga nad »Dvorom Čudežev,« Kralj se je ugriznil v ustnice. »Gospod vitez,« je dejal, »zelo ste duhoviti. To«* rej vel!a — vi ste z nami?« »Ah, sir, pazil bom, da ne izostanem na veseli* ei,,. in prisežem,« »Dobro.., Dobimo se v Luvru ob 11. Napad se izvrši o polnoči.« Velikonočne flor flor svileni flor umetna svila pralna svila bakrena svila debelonitkaste trpežne fine zanke lep sijaj s kopčasto peto dobre kakovosti vezen ušivek pri- t> kopčasto peto zelo trpežni zelo ceneno znana kakovost izredno trpežne M R | B Q R najnovejših barv 14-- 22’- 30*- 15’- 35-- 45’ klOBUKEM kupite najboljše In najcenejše v klobučarni AUER, Maribor, Vetrinjska 14 Velika Izbira vseh vrst moških in deških klobukov lastnega Izdelka. Posebni oddelek za damske klobuke najnovejše mode, — Popravila točno in solidno! — Cene brezkonkurenčne! Zahtevajte povsod „Večernik“! Vsi v Tatten-bachovo ui. 3 Samo Se 2 dni se prodajajo tam kras ne oljnate slike po neverjetno nizki ceni! Ne zamudite te prilike! Vellkonoine šunke od 2 do 6 kg, prvovrstno blago, kakor vsako leto nudi po ugodni ceni delikatesna trgovina Josip Šinigoj, Aleksandrova c. 18. 949 Prodani 7.000 do 8.000 m zemife 20 minut od Glavnega trga. Naslov v upravi »Večernika«. 929 SOKLIČ Maribor « »n dr o zastopniki se sprejmejo Trgovina ročnih de! vsled odpotovanja ugodno na prodaj. Vprašati Truberjeva 4, desno od I.—3. pop. 9 22 Iščem službo portirja ali nočnega Čuvaja ali kaj sličnega. Položim kavcijo. Naslov v upravi »Ve černika«. 917 Brzopotpiata, Tattenbachova ulica 14. Moški podplati Din 25 —, moške pete Din 10.—, ženski podplati Din 19.—. ženske pete Din 5,—, Dam dobro idočo gostilno v najem* Vpraša naj se pri Francu Božičeku v Hočah pri Mariboru, ali Meljska cesta 9, Maribor. 943 Originalno skladltte nadomestnih delov CHEVROLET/ Delavnica za popravila avtomobilov ALFRED MARINI Telefon 24-07 Maribor Tržaška c. 16 Uliate Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelj* in uradnik.; FRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. cL, predstavnik STANKO DETELA y Maribora,