PoStnina plačana v gotovini,
V Ljubljani, sobota 15. maja 1920,
Licealna knjižnica
Ljubljana
Stro8smay©rjeva ulica. n. drž. gimn
GLASILO NARODfM© » SOC1MLISTI£HE STRANKE.
Uredništvo In upravnlStvo: Ljubljana, Gradišče SL 7, levo
Telefon
štev. 77.
Izhaja vsako soboto.
Posamezna številka velja 1 krono.
Naročnina: Mesečno 4 K, četrtletno 12 K, polletno 24 K 1—In celoletno 48 K. — Inserati po dogovoru. .. --
Odkritosrčna beseda.
Smo narodni sociialisti, ker hočemo Jugoslavijo osvoboditi 'Kapitalističnega jarma, pod katerm težko diha. Prepričani smo. da se more država razvijati in napredovati le tedaj Če Je pravična napram ljudstvu, če Jo ljudstvo Hubi. Kapitalistična država pa le od ljudstva obsovražena in je gnala povsod Hudstvo v bol proti sebi. Zato mora ljudstvo v interesu naroda In države poraziti kapitalistično državo, ako hoče narodno svobodo, ako čuti narodno. Smo so-ciialisti Iz ljubezni do naroda in države. smo narodni iz ljubezni do sociializma. Pojem narodnosti se s polinom sociializma popolnoma Krije. Kdor drugače uči, ta le na napačni poti in tudi dober jnternacijonalec ne more biti. Kdor ne Hubi svojega lastnega naroda, iz katerega ie izšel, tudi drugih narodov ne more ljubiti. Narod smo mil — večina, ki delamo in trpimo, in ne par kapitalističnih oderuhov. Pljuvati na svoj narod pa se pravi, oliuvati na svoie lastne brate in sestre, na svoje stariše, na svolo deco. Ce hočemo biti hitemacijonalni v pravem pomenu besede, moramo predvsem liubiti svoi lastni narod ---tiste ki smo Jim nalbližji. Kako naj ljubimo oddaljene, ako nimamo ljubezni do naibližjlh! Najprej moramo uresničiti ideje bratstva doma, potem šele lih z uspehom ponesemo orekc naših meja. v Širše človeštvo. Da, ka dar govorimo o našem bratstvu, nimamo v mislih naših kapitalistov, to bo menda vsakemu iasno. Mi to vrsto ljudi naihuiše obsojamo — še bolj kakor tuie kapitaliste, ker ie tem ne-sramneiše. ako skopuhi in oderuhi izsesavajo svoje lastne ljudi. Zahtevamo odpravo kapitalizma, izpremem bo družbe v smislu sociializma!
Z neprestano trditvijo, da delavec nima domovine, ni ničesar opravljenega. Delati moramo na to. da se nam bo v domovini bolje godilo. Domovino imamo. — čemu bi sicer toliko trpeli za njo in v žalostnih ravnokar minulih letih toliko zdihovali po njej? Jugoslavijo smo ljubili, ko le še
Sl bilo in Jo še bomo ljubili. In sicer ugoslavijo našega jugoslovanskega
Siroda, ne Jugoslavijo kapitalistov! oli nas, da Jugoslavija ni takšna, kakršno smo si želeli: pravična na-pram vsem, posebno pa napram onim, ki v državi naibolf trpe in od katerih dela je pravzaprav vse odvisno. Ce danes ni tako, ne smemo obupati, češ, mi tako ali tako nimamo domovine — vseeno, ali smo tu ali v kaki drugi državi. Ne, taki ne smemo biti! Vse naše stremljenje mora iti za tem, da bo Jugoslavija odgovarjala pašjjn zahtevam, da v niei ne bomo trpeli in stradali Jn redili parasitov. Se več! Ne samo nam, tudi onim bra-tom, ki se širom sveta klatijo s trebuhom za kruhom, mora biti Jugoslavija pravična, da se čimprele vmeto v našo sredo.
Čist in pošten je naš nameni Povedali smo. zakai smo sociialisti in zakal narodni. Vsak očitek lahko pre. nesemo, samo tega ne. da ne bi imeli poštenih namenov in da ne bi šli v boi in se žrtvovali izključno le Iz ljubezni do našega teptanega ln varanega Hudstva, med katerim se sami nahajamo. Za marsikaterega izmed nas bi bik) iz materielnih ozirov bolite. ako bi se pridružil obstoječim starim strankam, ki razpolagajo z veli-cimi svotami denarja.Toda ne! Prednost daiamo stranki beračev, ki nima nikjer protekcije in si ie tudi ne želi in katere obstoj Je odvisen Je od težko odsluženih krajcarjev: kajti ta stranka Je čista, v tei stranki ne igra nobene vloge sebičnost in koristolov-stvo, v to stranko nas vlečejo čiste, neoskrunjene ideje narodnega sociializma.
Mnogo nas le, ki smo se razočarani vrnili iz vojne ali ujetništva Vsa vodilna mesta v naši državi smo našli zasedena od bivših avstrijskih patrijotov. Na nas. ki smo radi Jugoslavije bili preganjani, gledajo kakor na zavržence. Ne domovina, ta nas ni zavrgla, temveč tisti, ki sede proti volii naroda na mehkih foteljih I Tud! to bo minulo! Nov duh vele v vrstah zatiranih in ponižanih. Sicer počasi, toda drami se le v nižinah.
Ker vse gledamo skozi realna očala, se tudi zavedamo, da bo igral, kadar bo Hudstvo postavlieno pred odločitev, y volilno borbo, denar naj-večio vlogo. Stranke kapitalistov, vernih in svobodomiselnih, bodo sle pile ljudi z neštetimi dnevnfsi in letaki — mi smo zaenkrat navezani samo na naš skromni tednik. Kapita Hstično orožje ie denar, — ne na po šten način pridobljen — naše orožje Je čista vest, poštenje in ideje* Tudi se zavedamo, da bo traialo neka! let, predno bomo imeli močno politično stranko. To nas ne straši. Kal leta! Preživeli smo jih pet težkiii. stradali, bili tepeni in vkovani v spone, neiz merno smo trpeli fizično in duševno Prešla so težka leta, o pOnazu krivice nismo niti za hip dvomili. Prešla bodo tudi predstoječa leta. leta tež keea dela. ki prineso našemu organi zatoričneijiu delu še veliko truda in razočaranja. Močnie stranke si ne želimo zaradi foteljev, temveč zato. da moremo pomagati trpečemu narodu, h kateremu sami pripadamo. Pot bo težka, ker poznamo naše Hudstvo, zapeljano od ene strani od politikujo Čih duhovnikov, ki so zavrgli Kristusa, na drugi pa od liberalnih advokatov. Ne obsojamo ga radi tega. ker Je nedolžno. V dobri veri, z zaupanjem ie sledilo svojim voditeljem, ki so mu ljubezen plačevali s tem. da so ga varali pri vsaki priliki. Toda že se opaža preokret; počasi sicer, toda s!_ gumo. Demokratska, bivša narodmo-napredna stranka le z ustanovitvijo Narodno-socijallstične stranke izgu-
bila vse delavstvo in veliko uradni-štva, predvsem nižjega in srednjega. Ljudska stranka (klerikalna) Ima sicer še nekaj delavstva na svoii strani večinoma ljudi iz stare šole. — ki pa Jim delo v stranki tudi že odpira oči. Tudi mali kmetje in obrtniki so že na poti k nam. V sociialni demokraciji. ki nam Je po programu nal-bližia. se opaža splošne zmede in n®-oriientiranest, Vse kaže, da bo v bodoče zmagoval novi Jugoslovanski soclializem, ki ga oznanja naša stran ka -— soclializem poln idej. odklanjajoč materiialistično naziranie. socija-lizem. ki priznava poleg želodca tudi srce.
Na delu smo! Predno se razširilo in ukoreninijo dobre Idete. preteče nekoliko let. Toda bodočnost le gotovo naša. Ves razvoj gre v tei smeri. Toda trdna le naša vera v zmago naših idei. da nas čisto nič ne razburja, ako doživimo tu in tam kako razočaranje. Zgodilo se le. da so posamezniki odstopili, Irer Hm nismo mogli nuditi moke kakor vladne
stranke. Zgodilo se Je, da se Je kdo zatekel v stranko, misleč, da ga bo podpirala v njegovih egoističnih stremljenjih. Odletel je. Takih članov nam ni žaL samo obžaliulemo lih. Jasno le, da mi to povemo odkrito — nimamo korit in Jih tiidi imeli ne bomo. Tudi nimamo Še moči — tudi to povemo odkrito, da bi odločilno po segli v političen boi naše države, ker smo še mlada stranka, ustanovljena meseca decembra lanskega leta. Ali bodočnost le naša. tega se zavedamo! Zato obstoji zaenkrat naše glavno delo v tem, da vzgajamo nove značajne Hudi in gradimo stranko.
Taki smo! Tak Je naš program!
Volitev se bomo udeležili, da vidimo kako močne so naše vrste. Kako eventuelno razočaranje nas ne bi potrlo. Nasprotno, podžgalo nas bi samo k novemu delu. kaiti dobra in pravična stvar mora prel ali slej zmagati. Na delo vse naše krajevne organizacije! Na delo vsi naši možie!
—d—
Naš čas prihaja!
Klic po volitvah postaja vsak dan glasnejši in tudi gospodje pri zelenili mizah se temu klicu ne bodo mogli več dolgo upirati. Čez nekoliko mesecev najpozneje bodo Jugoslovanski državljani odločevali o sestavi svqr lega parlamenta ln s tem tudi o nje govi politiki bodočih let.
Hočemo že sedaj spregovoriti nekaj besed k nalogam, ki Jih bodo za vas, delavci 3 rokami ln glavo, prinesle volitve s seboi. Naša stranka, ki se Je rodila šele nedavno, ie nastala iz nuine potrebe, da imamo stranko, ki ne nosi sramotnega žiga avstrilstva v najtanjših svojih koreninicah. da imamo stranko, ki bode v resnici zastopala koristi Jugoslovanskega proletarijata in odgovarjala potrebam Jugoslavije ne pa potrebam umrle Avstro-Ogrske. Listano • vili smo stranko, da bi strnili v novih organizacijah vse delavstvo duha ln rok, ki Je obranilo našo domovino pred prevratnimi in reakcijonarnini živlii in ki se ozira in ljubi našo svobodo.
Obračamo se predvsem k vam, delavci z rokami in duhom. Vam, možie in žene dela. Je dala revolucij ska doba v roke moč, ki lo še niste zapopadli. Vzdramite se, ker v vaših rokah je bodočnost narodu, ker vaša moč lahko rodi za narod najboljše sa dove, a lahko pogubi vas m narod, če Je ne bodete izrablall pravilno. Rusija in Ogrska naj vam bo svarilo, kam pride delavsko ljudstvo, ki hoče uresničiti svoie sociiallstične Ideale s pomočjo boliševiške taktike. V zmedenosti, v katero Je bilo delavstvo zapeljano od zaslepljenih ali brezvestnih voditeljev je podleglo na Ogrskem krvavi reakciji, nad katere čini sc mora zgražati vsako človeško čuteče srce. V Rusiji pa Ječi da-
nes delavstvo pod reakcljonarno ml-litarizacijo dela, ki Jo ie uvedla boll-ševlška stranka sama. Nam vsem. ki gledamo svoie Ideale v sociialnem osvobcieniu delavskega ljudstva le težko pri srcu, če vidimo današnje stanje v Rusiji — saj to ni socijalno osvobolemle. ni socijalizem. In pri nas? Ali niso zadnji dogodki živo pokazali, kam bi nas vTgla reakcija ako bi poskusili odpomoč! svojemu nevzdržnemu stanju z nasilno revolucijo, z diktaturo proletarijata? Kako pokonci hodilo danes vsi reakciionarci in konzervatlvci, kako so ponosni na svoje puške ln bajonete 1 In potem, ali bi nam ne prinesla vsaka revolucija izgubo samostojne državnosti in narodne svobode?! Ne vidite, kako se ob najmanjšem nemiru med nami vsepovsod na melah vsi pripravljalo na skok, da nas raztrgajo, ne slišite ciničnega smeha iz Rima, Budimpešte in Dunaja, ako se le govori o boljševiški revoluciji pri nas?
Deviza naše stranke ni diktatura. Naše ideje m naša pota so drugačna. Nočemo tudi ml ne, da bi ostala naša delavska moč politično mrtva, neporabljena, temveč ravno obratno hočemo da se udelstvl popolnoma In povsod, da privede današnjo družbo, ki trpi in gineva pod jarmom kapitalističnega družabnega reda do sod-Jahiega osvobofente. Hočemo, da prt-vede naš narod in človeštvo k boljšemu življenju, da vstvari trajne vrednote, sigurno bodočnost in zato ne bodemo nikdar krenili na pot boljševizma, ki le pripravlja razpad socialistične družbe ln gladi pot reakciji.
Kot nas Je politična moč monarhije skušala ločiti v narodnem oziru, tako nas le ločil kapitalistični družabni red, delavca rok od delavca 1 duha, proletarca od proletarca. Mi pa moramo iti našo pot v boljšo bodoč-
nost skupno, ker sicer Je nikdar n« dosežemo. Skupno moramo iti za našimi cilji, ker kakor je glava brez rok nemočna, tako brezmočne so roke; brez glave. Sknpno pa se izpolnu-jemo in Je skupno z združenimi močmi nam bo mogoče ustvariti nova družbo, boljšo od sedanje. In ni do-velj. da porečete, »saj sem soclialist* sal se priznavam k socijalizmu«. So-ciiaiizem ie obširen pojm — vedeti marate za kakšen soclializem stet Imamo napredni in nenapredni socijalizem tvorni in destruktivni (razdirajoč). Je 'socijalizem. ki se ne opira kot klerikalizem na neizobraženosti mas, ker veda in Izkustvo Je te principe že davno zavrglo. Imamo socijalizem ki za razredne koristi pozabi na narod In ki Je pripravljen za demagogijo vedno žrtvovati narod iU njegovo svobodo. Naš narodni sociia* ližem napredka pa temelji na vedi In Izskustvu, zaveda se svoHh dolžnosti napram narodu in njegova glavna id prva osnova Je razum tn ljubezen do domovine. In vi se morate odločiti k kteremu socijalizmu se priznavate ln kaka naj bo politika Jugoslovanskega proletarijata: ali nai deluje soclJali. zem za Jugoslavijo ali proti njej, alt naj utrdi našo samostojnost ali nai ha Ie orodje v rokah prevratnih življev, ki bi se igrali z našo bodočnostjo. !
Jasnote nam Je treba. Brezmejna sebičnost tako strank kot posameznikov. gospodarska kot politična tir* narod k katastrofi, in nikdo drugi, kot vi. delavci z rokami in razumom, nf bo odrešil domovine države. VI edini lahko postavite z vašo odločnostjo; trdno podlago bodočnosti, skrajšat^ sedanjo težko dobo in ohranite domo vino pred pretečo nevarnostjo. Ne smemo več kolebati med revoluclM’ in reakcijo v obupnem stanju propan! daiočega gospodarskega življenja it* gnile morale.
Sedal, tovariši, prihaja naš čas, sedaj prihaja čas našega programa! Vse gre v boji In mi, ki imamo najboljši program, nalplemenitciše ideje, ne smemo stati ob strani, ne smerna ostati v brezmoči, v katero bi nas radi palmili levičarji in desničarji.
Bratje in sestre! Delavci z rokami ln razumom! V naših pesteh Je usod* naroda, na našo smer gleda državav na našo požrtvovalnost Hudstvo.
Olave pokonci! Ne držimo rok v, žepu! Pojdite med Hudstvo ln razlagajte mu naš socijalizem, naše ideje in cilje. Poidite v boj za vlado vsega ljudstva, ne za vlado enega razreda, za vlado demokracije, ne vlado ra** redne reakcije. Ker naš čas prihaja, čas narodnega, čas naprednega sociializma, ki vstvaria ln gradi in ni 1* odsev iz Berlina in Moskve.
F. Z.
■■■■»»■■■•»»»■»»»»»■■»■»»■■Ml
Podpirajte Jugoslovansko Matico f
O govorništvu.
(Iz politične šole.)
Pri svojem govoru pa se vedno pzirajte na občinstvo, pred katerim govorite. Pred Inteligentnim poslu-falstvom morate svoj govor drugače •asnovati, kakor če govorite pred (delavstvom. Inteligenci ne bo treba n. pr. važnost parlamenta za politično življenje pojasnjevati, medtem ko bo treba delavskemu občinstvu morda ravno take stvari posebno nazorno slikati in dokazovati, da vas bo umelo. Občinstvo vas pa mora brezpogojno razumeti, to je glavni pogoj vsakega govorništva. Pri tem pa se Skrbno izogibajte napake, da bi tam, kjer niste strokovnjak, govorili kot Strokovnjak in se spuščali v podrobnosti, ki so največkrat nepotrebne; s 'fakini prisilnim strokovnjaštvotti fvzbudite najprej nezaupanje pri občinstvu. Uvažujte nadalje okolnosti |n prilike, pri katerih govorite. Na shodu bodete drugače govorili, kakor pa Pri odkritju kakega spomenika;
na poučnem večeru zopet drugače, kakor na političnem sestanku. Y ožjem krogu prijateljev zopet drugače, kakor pred širšim občinstvom.
Občinstvu se zelo zamerite, ako ga grajate in mu delite očetovske nauke. Občinstvo Je zelo občutljivo. Ako na se že na noben način ne da izogniti tej neprijetni nalogi, očitat/ občinstvu njegove napake, tedaj pa se sami ne smete izvzeti, ampak z občinstvom popolnoma Identificirati. Povem en primer: Na nekem protialkoholnem shodu Je govoril neki govornik takole: Gospoda moja! Današnjo družbo razjedajo strasti alkoholizma. MI vsi smo pravzaprav ; alkoholiki, ker menda ni med nami 1 nikogar, ki bi z navade ne užival al-' kohola. Alkoholizem je znak naše i dušne slabosti, je dokaz pomanj-I kanja naše volle in moči nad samim | seboj. In s temi strastmi se množimo ! in ustvarjamo svojemu narodu fizič-| ne in duševne kreature. Iztreznimo se, očistimo svoje življenje strasti, I ozdravimo najprej sami sebe, ako 1 hočemo ozdravit cel narod«. Vse ob-
činstvo mu je ploskalo, čeravno Je povedal govornik mnogo bridkih resnic in mu delil nauke.
Drugi govornik pa je začel takole nekako: »Gospoda moja. Čutim se poklicanega na tem protialkoholnem shodu govoriti, ker sem že več ko 15 let popolen abstinent. Svoj čas sem mnogo užival alkohola, toda s trudno voluo sem se popolnoma odvadil uživanju alkohola. In ako mi kdo izmed vas poreče, da se ni mogoče odvaditi uživanju ali celo nezmernemu uživanju alkohola, govori tako samo za to, ker je kroničen pijanec in zagovornik alkoholizma. Noče se alkoholu odpovedati, ampak hoče naprej služiti najostudnejš! strasti človeške nature. Ta stoji po mojem mnenju nižje ko žival, zakaj žival se nikoli ne vpijani in živi, kakor obče znano, zelo zmerno.
Vaša kultura je le navidezna, ker je prepojena s strastmi alkoholizma ! kajti prava kultura v alkoholizmu | sploh ni mogoča. Ako hočete postati ; kulturni ljudje, morate postati najprej
1	abstinenti«,
Govornik ni žel za te resnice ln nauke nobene pohvale, ampak ob*
činstvo Je deloma celo godrnjalo. Tu vidite razliko. Oba govornika sta po-povedala isto resnico. Prvi je imel vspeh, drugi pa nobenega. Resnica oči kolje in kadar kaj očitate, si morate očitati takorekoč sebi, ako hočete povedati občinstvu resnico.
5.	V svoj govor ne tlačite stvari, kakor da bi hoteli povedati v enem govoru vse kar znate. Tega namena nima noben govor In ga tudi vaš govor ne sme imeti. Izbrati si je treba glavne stvari in vse postransko opustiti; glavne stvari pa se najrajši raz-lože in na par zgledih pojasnijo.
Voltaire Je nekoč rekel: »Hoteti vse povedati, to Je ona tajnost, kako postane človek dolgočasen«. Dolgočasni bodete, ako vas ne bo občinstvo razumelo in ako bodete predol-govezni. Dolgočasosti pa se v svojih govorih skrbno ogbibajte.
Ako imate snov, ki je že po sebi obsežna, bodete dobro storili, če že kar začetkom govora omenite,^ da st$ se morali omejiti le na najvažnej-
So stvari
6.	Nekateri govoriki imajo navado, da opredelitev svojega govora že začetkom naznanijo. To je mor dal dobro pri govorih poučne In strokovne vsebine, nikakor pa ni tega priporočati prt političnih govorih.
Vprašanje, kako je treba razporediti snov govora, ah spada k dobremu govoru, da se najvažnejši razlogi, dokazi postavijo v začetku govora ali na konec.
Clcero je bil mnenja, da mora govornik začeti z najvažnejšimi dokaz!*1 in postranske potem pridati, dočim svetuje Avintllijan (Oulntilian) d« spadajo najvažnejši dokazi na konec govora, ako hoče govornik imet! vspeh, kajti od končnega vtisa govora je največ odvisno.
Ako imate več dokazov za svojo, trditev, je po mojem mnenju najboljše, da začnete z vsaj enim važnejšim dokazom, nadaljujete z manj važnim! in končate zopet z najvažnejšim! dokaži. — Kdor bo tako delal, bo. gotovo dosegel vspeh pri občinstvu. Začetek govora mora občinstvo, za-.
Stari in novi socijaiizem.
Haterijalizem.
Posebno mesto v socfiafistlčnem
gibanja zavzema marksizem s svofim
poznejšim pomenom, ki Je danes iz-vanredno velik. Jako razširjena Je zmota, da predstavlja marksizem nov »odjalizem. Marksizem Je le končna oblika revolucijskega komunizma obdelana v znanstveni obliki V kolikor se tiče idejne stavbe socialističnega nauka same, }e bil Maxx eden izmed najrevnejših med znamenitimi učitelj socijalizma. Njegov politični kolektivizem je popravljeni komunizem, njegov razredni boj je znanstvena usporeditev revolucijske taktike komunističnega gibanja njegove dobe, nad v rednost Je Izdelava osnovnih naukov angleške narodnogospodarske šole, ki Jo je ustanovil Adam Smith in Ricardc. A v kolikor se tiče materijalističnega stališča glede človeške družbe, Je bil to običajni nazor socijalizma ie pred Marsom.
Kakor znano, hoče materijaiisttčnl nazor o družbi razlagati vse. kar se znamenitejšega v družbi dogaja, * gospodarskega stališča ki bi se vsleo tega točnejše imenoval ekonomični nazor. Ce čitamo razne najstarše In novejše socijalistične spise, vidimo, da se vsi gibajo k podobnemu nazi-raniu. Ravnotako so vsi odvajali nravno in socijalno neenakost, katero so odkrili v obstoječi družbi, z njene premoženjske in gospodarske strukture in vsled tega mislili, da bi v dosego blaženega in idealnega življenja Zadostovalo na gotov način spremeniti to strukturo (ta red). Marx ima le to zaslugo, da je gospodarski pomen družabnega razvoja logično obdelal in ga spravil v znanstveno obliko.
le Plato v IV. stoletju pred Kri-storn je iskal vzroke za politični In nravni razvrat v Atenah v nasprotju med bogatini in reveži. Priporočal Je upeljavo posebnega aristokratičnega komunizma, potom katerega je hotel v atenski družbi obnoviti občansko poštenost in politično pravicoljub-nost.
Našteti bi mogel Še mnogo drugih, ki so slikali bodoče življenje po njihovih naukih v najkrasnejših barvah. A vsi tl sistemi idealne družbe od Platona do Moora, od Campaa-ncilya do Babeufa, od Fouriera in Owena do Bellamya, vsi slone v bistvu na isti filozofiji, da je človek le sad svojih življenjskih razmer In da v njih premembi leži jedro vsega družabnega zboljšanja. Z čudovito površnostjo pa pozabljajo pri Jem vs| na dejstvo, da so vse življenske oblike nastale pod vplivom človeka gotove prirojene nravi in zgodovinske kulture.
Ako torej že spoznamo gospodarski ustroj za vrelec vseh slabih strani današnje družbe, kaj je potem lažje, kot odstraniti te slabosti. Spremenimo samo današnji gospodarski red in vse ostale težkoče bodo zginile same od sebe. Gre se le za to, kako ga odstraniti. Eni so mislili, da zadostuje sila njihovega vzgleda, drugi se zanašajo na revolucijsko moč mas, ki bo odstranila stari družabni red. Obe strani pa se strinjata v tem, cla Je mogoče urediti družbo po gotovi šabloni, kakor se na primer zgradi hišo ali stroj.
Marx je realnejši, treznejši; on za bodočo kuhinjo ne daje nobenih predpisov. A spremembo družabnega reda si predstavlja ravno tako mehanično kot njegovi predhodniki in sovrstniku Posebno njegov zgodovinski materijalizem je vrhunec mehaničnega pojmovanja o spremembi družabnega reda, ker ta materijali-
zem reducira tudi sil©, ki naj bi k tej premembi privedle, na čisto mehanične čtaitelje.
Poglejmo najprej, kako sl predstavita spremembo družabnega reda Marxov verni sotrudnik Friderik Engels. V svojem polemičnem spisa proti Dtihrlngu pravi:
»Proletariat se polasti državne moči in spremeni najprej« proizvajala sredstva v državno last. S tem odstrani sebe samega kot proletarl-Jat; odstrani s tem vse razredne razlike in nasprotja In s tem tudi državo kot državo.« Potem ne bode treba pikake tlačenske moči več, ker Ijudje^bodo živeli med seboj nedvomno kot bratje in sestre, na mesto vlade nad osebami stopi administracija dobri in urejevanje proizvajalnih razmer. »Bo to skok Jz kralje- j stva nujnosti v kraljestvo svobode.« Da ta skok ne bo tako hiter, priznava Engels sam.
Po Engelsovem mnenju izide torej nova družba iz socijalne revolucije, iz prevrata premoženjskega reda, ki naj se izvede s pomočjo politične moči proletariata. Kot vidimo popolnoma mehaničen razvoj. Vkljub temu pa sta Marx in Engels označe-čevala svoje sovrstnike in predhodnike prav rada kot utopiste. Ne sicer zato, ker so hoteli narediti z golo izpremembo premoženjskih razmer iz zlobnih ljudi angele — v tem oziru sta bila sama temeljita utopista —* temveč zato, ker so mislili, da bode sprememba družabnega reda izšla iz svobodne volje ljudi. Marx namreč skuša razložiti socijalni prevrat kot neizogibno posledioo »železnega« gospodarskega razvoja, rastočih neskladnosti kapitalistične družbe, tako med bogastvom in revščino kot med proizvajanjem in potrebo. Po njegovem mnenju mora ta neskladnost doseči tak višek, da bi bili proletarci prisiljeni, v svojo korist in korist družbe razlastiti kapitaliste in ustanoviti socijalistično družbo.
Marx hoče torej na ta način postaviti svoj in Engelsov nauk o so-cijalistični revoluciji na podlago naravnega razvoja. Ali pri Marxu ni to ražvoj ljudi, povsem družabni razvoj, temveč le razvoj gospodarski bolje rečeno samo razvoj gospodarskih protislovij, kakor napačno tekoč stroj, ki se bliža gnan od prirod-nih sil, katastrofi. Po Marxovem mišljenju ne prestopi družba prag socijalizma s pomočjo nravnosti in kulture, temveč nasprotno s stopnjujočo se proletarizadjo in degeneracijo mas.
Kakšen pomen pa naj bi tudi imet razvoj človeka na stanje socijalistl-čnega reda, ako je leta le sad gospodarskih razmer? Ako spremenimo le te, spremenimo tudi človeka. Po Marxovem mnenju torej ni potrebno, da bi se človek razvijal, dovolj Je, če se izvede prevrat lastninskega reda, razlasti kapitaliste I In še danes se najdejo ljudje, ki drže to naivno teorijo za neoporekljivo vedo.
Iz zgorajšnjega spoznavamo torej, da materijalistični ali ekonmski nazor o družbi ni v marksističnemu socija-lizmu le nekaj postranskega, temveč da te ravno ta nazor njegova podlaga in ogrodje. Engels ne pretirava popolnoma nič, ako drži zgodovinski materijalizem, to »epohalno odkritje« Marxovo, naravnost za ključ Marsovega ekonomičnega (gospodarskega in socialističnega sestava. Mi pa smo dokazali, da Je ravno ma-terijalistično pojmovanje družbe karakterističen znak za socijalistične reformatorje vseh dob. Seveda ga ni nikdo oblikoval tako teoretično in logično kakor je to storil Marx.
Ce hočemo torej pokazati, v čem
se ločimo od marksizma fn starejšega socijalizma sploh, moramo predvsem določiti svoje stališče i ozirom na materijalističcn nazor D družbi. Razumevno Je seveda samo
o® sebi, da vzamemo za podlago naše kritike Marxov materijalistični nauk, ki Je v njem najbolj dovršeno Izražena družabna filozofija starega, oziroma dosedanjega socijalizma.
interesirati za stvar, sredina govora mu nudi priliko na podlagi manjvaž-nih dokazov razmišljati o stvari — in konec ga mora utrditi v prepričanju, ki ga zastopate in podkrepite z novimi dokazi.
7. Nikoli se vam ni treba pred
občinstvom opravičevati, da govorite. in prositi za pozornost Ako se kdo potrudi govoriti, je stvar občin-itva, da posluša, ako pa noče posh« Sati, s prošnjo tega tudi ne dosežete, ako ne z zanimivostjo svojega govora.
Govornik, ki se uvodoma občinstvu opravičuje, se po nepotrebnem ponižuje in samega sebe smeši. —
8. Napačno je, takoj začetkom ga voriti z zanosom in navdušenjem, ali celo z pretiranim afektom. Občinstvo, k| še ne pozna vsebine vašega govora, se ne more * vami ogrevati in vašega obnašanja razumeti. To Je še le na koncu govora mo^^če, ako te vaše navdušenje odkritosrčno in če je občinstvo pazljivo sledilo vašim Izvajanjem.
9. Glejte, da dobro končate, kajti ako je konec dober, je cel govor dober. Ogibajte se grde razvade, ki Jo imajo nekateri govorniki, da ne morejo nikoli končati, ako se oglasi kje kakšno odobravanje iz občinstva. Ne mislite, da se morate izgovoriti, kakor da zadnjič govorite v svojem življenju, in nehajte vedno v pravem času, sicer si bo občinstvo reklo, da ste mora.
10. Važne stvari naj se povdarijo, ali s povzdignjenim glasom ali s presledki, ali s primernimi odmori pred njimi, toda nikoli Jih ne smete ponavljati, ker to dela slab vtis. Posebno slab vtis napravite pri občinstvu, ako konec svojega govora dvakrat ali trikrat ponovite. S tem najsijajnejši začetek svojega govora temeljito pokvarite. Konec govora mora biti Jasen, Jedernat, kratek ta krepak. Vsaka nepotreba beseda naj se na koncu govora opusti, ker Je na kvar celotnem« učinku govora. (Prih* konec.)
»Velikanska zmaga.*
Velikanska le zmaga železničarjev! Tako piše glasilo komunistov »Nova Istina«. V čem obstoji ta zmaga? Da ne bodo rekli da se lažema prinašamo to zmago v originalu. Prinaša io sama »Nova Istina« in se glasi : »Ministrstvo prometa se ne more spuščati v podrobne razgovore vseh tozadevnih vprašani, dokler se v*i železničar)!, ki so sedal v štrajku. no povrneta definitivno vsak na svole službeno mesto Ministrstvo prometa se obvezuje, da, kakor hitro se redni promet vspostavi. kakor te bil pred štraikom. hoče tako! razpravljati o vseh zahtevah železničarjev in zastaviti vse svoie sile, da se njihovim ekonomskim zahtevam kar mogoče ustreže Ravnotako hoče ministrstvo prometa poskrbeti za to. da sc. čim bodo to razmere dovolile, prekliče ukaz o pozivu na vojaške vaje za dva meseca vseh železničarjev. Ministrstvo prometa se obvezuje, priporočati tudi dlrekcili južne železnice. da ta istotako Dostopa tudi v pogledu njenega osobja štraikujo-čega«.
To ie tore! ta velikanska zmaga.
ki bi se dala doseči tudi brez SiraJ-ka. Ne bilo bi po nepotrebnem toliko žrtev. Mi smo že v zadnji številki povedali, da ie pomenil ta štrajk, ki so ga zakrivili na eni strani komunistični hujskači, na drugi pa nezmožnost vlade, poraz za železničarje. Svoje krivde se komunisti tudi zavedalo. ko pišejo med drugim: »Mi sodrugi ne moremo zamuditi. Vas opozoriti tudi na to, da ie interes Vašega Saveza in Vas samih, da ne obsojate onih, ki so bodisi vsled malo dušnosti ali vsled nasilja pred časom izdali boj. Tudi te te treba v organizaciji pridržati in iih ohraniti za bo doče boie. Zaradi Vašega in njilio vega bodočega interesa, jim morate to odpustiti«.
Torej sezavedajo svoje krivde! Sicer bi ne priporočali, da se proti onim. ki so šli pred časom na delo, tako milo postopa. Dosedai smo bili vaieni, da so proti takim nastopali zelo brutalno in iih pri vsaki priliki razglašali za krumirje. Zavedajo se, da so zakrivili velikansko polomilo in diskreditirali celo železničarsko gibanje. Tega jim pošteni železni čarii nikdar ne bodo odpustiH. zato zaman vabita železničarje v svoje vrste.
Socijalna politika.
Kričeče razmere v delavskem zavarovanju.
Kdo preštete naredbe, ki so bile dosedaj izdane od naših nezakonitih vladi Delavci imajo prav malo od vseh teh naredb. Najbolj zbode v oči nareaba o brezposelnih podporah Ljudje mislijo, da ima delavstvo od te naredbe bogve koliko koristi, v resnici pa se danes 5 K na dan niti ne pozna. Delavci sami so proti tem nepotrebnim izdatkom, zahtevajo pa, da se jim omogoči delo. Danes bi rad opozoril na škandalozne razmere v pogledu delavskega zavarovanja zoper nezgode. Tu so še zmirora v veljavi stari avstrijski zakoni. Zavarovalnina se odmerja na podlag! starih določil, ne upoštevaje deval-
vacijo valute. In sicer se vzame za podlago predvojna plača največ 3.600 kron letno. Kdor se je ponesrečil tako, da je postal popolnoma dela-nezmožen t. J. 100 odstotkov, ima pravico do dve tretjine letne plače, ki ne sme presegati K 3600. Dobi to-raa na leto K 2400 zavarovalnine ki s to svoto naj se revež preživlja. Tu so v veljavi staroavstrijski zakoni, za štrajkujoče pa imajo modeme SHS zakone. Škandal je, da se v tej stvari nič ni storilo. Ce so bite dovoljene naredbe o dragih celo globlje segajočih vprašanjih — recimo zavožena valuta — ne da bi se bilo počakalo na parlament, čemu se potem tu nič ne ukrene? Ali bi se ta naredba ne dala lažje zagovarja« pred parlamentom? Škandali
Politične vesti.
Pred In za bajoneti.
Ne pomaga nič: dejstvo se ne da prikriti. Tudi naša družba razpada končno le na dva razreda. Eden Je pred bajoneti in puškinimi cevmi, drugi je za njimi. Kri, ki Je tekla na Zaloški cesti de 24. aprila 1920, te pečat na to resnico.
Tisti, ki so stali pred bajoneti, niso naši prijatelji. Več kot razred za bajoneti smo morali prenesti mi od njih nasilja, nasilja njihovega nevednega socijalizma. Zasmehovanje, sovraštvo, nasilje, vse smo že od njih in od njihovih manj pogumnih so-drugov morali pretrpeti. Niso naši prijatelji, mi pa njihovi ne! Toda so naši bratje. Člani istega razreda kot mi! Njihovo ravnanje Je zmotno, toda zato še njihovega hrepenenja ali boljše temelja, iz katerega njihovo hrepenenje poganja, ne preklinjamo.
Nismo med tistimi, ki stoje za ližem uresničiti tudi brez pohodov bajoneti. Trdimo le, da se da socija-pred puškine cevi, prepričani smo, da se da sploh te tako trajno uresničiti, da premagamo bajonete ne s surovo silo, temveč z razlogi uma, morale in vesti, in to orožje Je močnejše kot bajoneti z Zaloške ceste.
Delavstvu v prevdarek pišemo to, kajti spoznati mora, da Je njihovi akciji sledil poraz zato, ker se te zanašalo na nasilje!
Pribijamo.
V	so ci ja bi o-deniok ratičnih vrstah je bilo veliko število aktivnih strankinih delavcev, ki so obsojali komunistične hujskarije, taktično zagrešeni železničarski štrajk in splošno stavko. Obsojali so hujskarije na pobo(jstvo In označevali govoričenje
o	sovjetski republiki za predpustno šala Vendar storili niso nič, da bi onemogočili brezvestne rovarje. Gledali so od strani ta naravnost čakali da pride do popolnega poraza komunističnih voditeljev. Sedaj te konec slave razmlh Lemežev in Žorg. Vendar so pa poizkuse komunističnih fantastov plačale s krvjo nedolžne proletarske žrtve. Vsled ponesrečenega štrajka Je danes okrepljen kapitalizem in deskreditiramo delavsko gibanje. Zato Je zločin onih soc. dem. voditeljev, ki v, pravem
času niso opozorili svojih pristašev na brezmiselnost našemljenih sovjetskih »komisarjev«. Zločin Je, da so s svojo pasivnostjo naravnost podpirali razdirajoče elemente! Pribijamo to, da bo delavstvo lahko spoznalo, kako brezvestno s se z njim Igrali politični pustolovdl Narodni socija-listi smo bili edni, ki smo povedali resnico! Takrat se nas je razkričalo kot buržuje! Danes je dokazano, kdo Je imel prav in kdo Je hotel delav-stvru dobro!
Nova vlada.
Morda bo ob času ko to pišemo, že sestavljena nova vlada, ako se radi razdelitve ministrskih sedežev zopet ne skregajo med seboj. Pri nas to ni nič novega. V vladi bodo polet klerikalcev in radikalcev zastopani tudi riaši liberalci. Gliha vkup štrl-ha! Naši čitatelji gotovo odobravajo naše stališče napram novi vladi, ako rečemo: Mi želimo, da bi mogli čim-prej pokaditi tudi za to vlada
Pogoii.
Cuje se, da je stavila demokratska zajednica kot pogoj za vstop v kabinet sledeče radikalne točke: 1. izvedbo agrarne reforme, (zakaj Jo že niso za časa svojega vladanja?);
2. ureditev uradniških plač (uradniki vas že poznajo izza časa vašega sijajnega vladanja); 3. odprava draginje (da bo volk sit in koza cela). Ce vse to izvedejo, dobijo avstrijsko medalja
Mesija
Prepričani glasniki predkapitalistične misli so, kakor piše »Slovenec«, klerikalci. Ako Je taka zakaj potem ne odpravite kapitalističnega oderuštva — saj imate vendar vlado
v	rokah? AH se mari bojite revolucije peščice kapitalistov? Ne čudimo se vam radi tega, ker niste storiti v tem smislu še nobenega koraka, čudimo pa se vašemu pogumu, da se ne bojite takih laži prinašati v vašem listu. AH smatrate ljudstvo Se za tako neumno?
»Državotvorna strankah
!* Celja nam pišejo: Dr. Tavčar k v »Stav, Narodu« odkrito prisodi
da sc? 80 demokrat)« vezeh z komunisti ter Jim pripomogli v Zagreba na županov stolček. Dr. Kukovec te nedavno na nekem shodu JDSarjev. slovesno zatrjeval, da so socijalni demokratje (red komunisti!) poleg demokratov edina državotvorna stranka, s katero bodo pri volitvaii stopali v strnjenih vrstah. Ta gospod doktor menda iz gole strankarske zagrizenosti ni videl v Jedru rdeča »državotvorne« stranke skrito po« šast. ki je nepestano pobijala v proletarskih masah narodno zavest, spodjedala ljubezen do lastne grude ter netila mržnjo do države, kar vspričo našega državnega gospo, darstva ni bilo težko. Videl ni prehoda v komunizem, kjer so se vrivali v ospredje nekdanji ultrager-mani — oni, ki so leta 1914. kričali
v	svet »Heil der Kriegl« — mažar-ski sovjetski komisarji in drugi ino. zemski elementi. — Kdo je kriv?! povprašuje prvak JDSarjev v »Nori Dobi« ter najde vzroke povsod drugod — te na »mea culpa« Je čista pozabil. Gospod doktor (v času, ko gre ta dopis v tisk, bo najbrž že minister, kajti tudi ta mora priti na vrsto — in to vse za »narodov bla« gori«), kdo pa se je bratil z Krist*, nom et cons.? Kdo Je dopuščal, da so sodrugi v naši državi imeli najbolj odprto pot ter v vseh javnih zasto. pili prvo besedo? Kdo pa Je koketiral s celjskimi Nemci in nernčurji?
—	Gospode na našem celjskem magistratu se je polastila padavica, č« je prišel »bodoči okrajni glavar« te< njegova telesna garda v različnih zadevah intervenirat. — Da je prišlo do odkritega boja proti državi, temu nihče drug ni kriv, kakor naši liberalci in klerikalci (oboji so enako vredni 1), ki Jim je prva skrb lastni žep in strankarstva Zaman se pe-retjo v časopisih. Zavedni proletarec, manuelni in duševni — skratka ves zatirani narod bo prej aU slej odpri oči ter treščil krivce sedanjih neznosnih razmer med staro šara kamor spadajo.
-f Pogajanja med Jugoslavijo io Italijo ter odstop Nltdjevega kabineta. V Pailanzo na Italijanskem, kjer bi se morala vršiti pogajanja o jadranskem vprašanju med Italijo iir Jugoslavijo, sta dospela naša delegata Pašič in dr. Trumbič. Ker pa j* po zadnjih vesteh Nittijeva vlada podala ostavko, se domneva, da se z« enkrat pogajanja še ne bodo pričela.
+ Dr. Smodtaka odložil man<j|«> delegata na mirovni konferenci. la Beograda poročajo, da Je dr. Smod-laka odložil madat kot delega n s? mrlovnl konferenci.
+ Jugoslovani in predsedniške volitve v Zedinjenih državah. Kako* poročajo hrvatski listi, je dr. Bian* kini izjavil v Splitu, da bodo ameriški Jugoslovani pri bodočih predsedniških volitvah volili z demokratska stranko, ki bc kandidirala za pred« sednika nekega Wilsonovega sorodnika, ki kaže baje največ zanimanja za Jugoslavijo.
+ Konferenca v Spal Kedaj s« bo vršila konferenca v Spai, na kateri se bo končno veljav no rešila vprašanje razorožitve Nemčije, se v tem trenutku ni znano.
+Umri je v Rimu bivši ministei Bissolati, ki se je potegoval svoj čag za sporazum med Italijo in Jugoslavijo.
+ Veliki nemiri v Italiji in zasedenem ozemlju V italijanskem mestecu Viareggiu so bili te dni veliki nemiri, ki so se razvili iz navadnega prepira in spopada dveh športnih klubov pri tekmi. Posredovati je morala pri tem spopadu orožništvo, ki je ustrelilo razsojevalca pri tekmi. Radi tega se je cela množica obrnila proti) orožništvu in ga razorožila. Razburjeno ljudstvo je vdrlo nato v neko vojašnico in se polastilo o, ožja. Pozneje je naskočila množica orožniško postajo in jo zažgala. Uporniki so zasedli vse dohode v mesto. — V Livornu je bila vsled dogodkov v Via* reggiu proglašena splošna stavka-Anarhisti so po mestu vprizorali krvave izgrede. V spopadih z varnostnimi stražami sta bili dve osebi mrt-
vi	in 30 ranjenih. — Nemiri so bili tudi v Reki, kjer so že davno siti D’ Annunzijevega paševanja. — Pa raznih krajih Italije in zasedenega ozemlia so stavke na dnevnem redu.
V	Rimu, Genovi ta Milanu so stavkali nameščenci pri poštnih ta brzojavni!* uradih.
+ Italijani odhajate » Severnega Tirolskega. Kakor poročajo isti, sa se snoči začele umikati vse italijanske čete. ki so se nahajale na severnem Tirolskem.
+ Velike demonstracije na Banata. Veliki demonstracijski obhod so priredili minulo nedeljo sodjalnl dielokratje na Dunaju, zahtevajoč, d« m bim odtatePta uvede oddala
ija. Velikanska množica delav-5Y |b prišla v sprevodu pred par-ient. Demonstracija se Je vrSHa dr r»t>če mirno. Tudi komunisti so priredili svoj obhod ta pred meitno piSo imeli zborovanje, po katerem so k j teli udreti pred poslopje ogrskega poslaništva* kar pa Je policija prenečila. Komunistični govorniki so ostro napadali vlado, zlasti ar. Rennerja. Slišali so se vzkliki: Živela sovjetska republika. Tekom demonstracij so bile zapite vse tr^o-Vinc in tudi j&vitf lokali. Električna železnica Je pričela voziti šele proti večeru.
+ Krvave komunistične demonstracije v Uncu. Dne 10. t. m. so sc vršile v Linču velike komunistične deaionstracije, tekom katerih je prišlo do spopadov z vojaštvom. Komunistični demonstranti so zahtevali odstop socialističnega namestnika deželnega glavarja. Policija in orožniki so demonstrante ponovno pozvali, naj se razidejo, toda ti so napadli redarje bi vojašštvo s samokresi. Straža Je bila zaradi tega prisiljena, da je posegla po orožju. Sedem demonstrantov je bilo ubitih, 21 težko in veliko število lahko ranjenh. Med mrtvimi so 3 ženske. Mnogo oseb je aretiranih. Nad mestom Je bil proglašen preki sod.
-f Volitev predsednika čeboslo-vaške republike. V Čehoslovaški so končale prve volitve v parlament, sedaj pa se pripravljajo že na volitve državnega predsednika. Najbrže bo na novo izvoljen dosedanji predsednik Masaryk.
+ V se Trii ljudsko glasovanje o pristopa k s vezi narodov. 16. t. m. se vrii v SvlcI ludsko glasovanje o pristopu Svict k zvezi narodov.
+ Poljsko volno brodovje. Po poročilih francoskih listov pride v kratkem okoli 2000 poljskih pomorščakov y Polo, da prevzame iz avstrijske dediščine poljsko vojno brodovfe, ob-
stoječe iz več križark in torpedovSL
+ Boji med Rusi ln Poljaki. Poljska ofenziva proti Rusiji je ustav-flsna. Poljaki držijo zavzeti Kijev, katerega Rusi obstreljujejo.
-h Rušila mobilizira. Kakor porogajo razni Usti Je ruski osrednfl iz~ vrševalni odbor velel načelnikom posameznih gubernij, naj v treh dneh pozovejo organizirano delavstvo pod orožje in ga pošljejo v Moskvo. Turi! iz Sibirije se vpokliče veHk del armade na poljsko fronto.
-f Madžarska je prejela v Pariza odgovor na svoje protipredloge, s kar terimi se Je protivila diktirani jej mirovni pogodbi. V tem odgovoru se ne priznava Ogrski pravica ljudskega glasovanja v pokrajinah katere je morala odstopiti drugim državam. — Madžarska delegacija je dobila 10 dnevni rok, da sprejme končnove-Uavno obliko mirovne pogodbe.
+ V Franciji komunistični shodi prepovedani. Francoska vlada Je po vsej Franciji prepovedala komunistične shode.
+ Nova stranka na Angleškem. Liberalna koalicija v Angliji namerava ustanoviti novo stranko z imenom:	Narodno-liberalna stranka.
Voditelj Ji bo Lloyg George.
+ V Jeruzalemu napadajo domačini Francoze. V Jeruzalemu se vršijo skoro neprestano hudi spopadi med domačini in tamkajšnjo francosko posadko. Pred kratkim je zopet 4000 Arabcev napadlo Francoze, bi sicer to pot s strojicaml. Francoske čete so se morale boriti proti desetkratni premoči, vendar se jim je posrečilo s težkimi izgubami odbiti napad.
+ Turška mirovna pogodba. Listi, priobčujejo posameznosti o turški mirovni pogodbi. Orška dobi razen traškega ozemlja, v Smirni vse ozemlje, ki ga Je zasedla leta 1919 v MaH Aziji. Turška vojska sme šteti
15.000	mož, dočim se mora mornarica popolnoma razpustiti
Tedenske vesti.
gori Kobilice, H pustošfo polja t jBosni so se v velikih množinah pojavile tudi v Crai gori, kjer prete uničiti setve. Vlada Je dala na razpolago
25.000	dinarjev za smodnik ln petrolej, da se mrčes pokonča.
— V cerkvenem zvonika V Radečah pri Zidanem mostu je pred kratkim nastal ogenj, ki Je napravil nad 100.000 kron škode. Cerkev Je ostala sicer nepoškodovana, dočim }e ostalo od zvonika le golo zidovje. Tako edini zvon. kakor tudi ura sta postala žrtev požara.
— Verižnlka. Pretekli teden se Je zaplenilo pri vlaku št. 205 v Ptuju komunistom Divoki bi Vaclaveku 50 kg tobaka, ki sta ga hotela iztihota-piti v Kraljevec. Divok in Vaclavek sta železniška uradnika 1h sta kot taka preskrbovala po nalogu direkcije železničarje s tobakom. Železniškim uslužbencem pa nista nikdar oddala cele množine tobaka, ampak večji del pridržala zase za veriženje. Tak je komunizem v praksi 1 Tudi nauki
Ljubljana.
*■*- Naročnikom »Nove Pravde*! Naročniki, ki sprejemajo po dve štev. -Nove Pravde" naj Usta nikar ne povijajo nazaj, temveč naj dajo eno Številko naprej v svrho agitacije. — Upravništvo.
— Cene živil padajo. Krompir, katerega še pred kratkem niti po 6 K kilogram nisi mogel dobiti, stane sedaj že 1 K 90 vin. Pšenico ponujajo v Banatu že po 7 K, ponekod pa se dobi celo že po 5 K. Ker se obeta dobra letina, so špekulanti prilezli s svojimi skritimi zalogami na svetlo.
— Za ustanovitev delavskih zbornic se gibljejo delavske organizacije y Zagrebu. 16. t. m. se vrši sestanek teh društev, na katerem pade definitivna odločitev o nastopu za ustanovitev delavskih zbornic v Jugoslaviji.
— Za ustanovitev zveze Intelektualcev. Te dni se Je vršilo v Beogradu zborovanje duševnih delavcev na katerem se je razpravljalo o usta-’ Blitvi zveze intelektualcev. Po Izčrpni debati se je ugotovilo, da Js ustanovitev zveze potrebna t »like zaradi zaščite moralnih interesov intelektualcev kolikor tudi zaradi tega. da se združijo mnstveniki in njih delo za narod.
— Vsesokolskl izlet v PragL Ka-
8.e higoslovansko so-
ude,eži ratU raznlh ovir vsesokolskega Izleta v Pragi koroo-rativno, temveč se odpošlSn ^ ino zastopniki. TO81Jejo **
, ~ Alojzij Gradnik, sedaj okrajni sodnik v Gorici, Je poklican y službovanje v Beograd v ministrstvo za zunanje zadeve.
— Deco iz Srbije so za časa okupacije avstrijske oblasti poslale v razne kraje izven svoje domovine. Da se omogoči tej deci povratek v domovino, naj vsi oni, ki bi vedeli za njeno bivališče, naznanijo svoje podatke na naslov: Oblastvena drž. zaščita dece bi mladine, Zagreb, Kipnl trg, br. 9,1. kat.
2— Slepcl-invalldi se opozarjajo na Gd^če: Zveza Jugoslovanskih žena
i	deklet v Ameriki Je darovala za dvojne slepce 350 dolarjev. Po naročilu vrlih darovalk Je razdeliti omenjeno vsoto v prvi vrsti med naj-siromafaejše oženjene slepce. — Vsak slepec-vojak, ki bi bil rad deležen tega darila, naj se pismeno zglasi do 15. majnika v zavodu n ***pe. Stara pot 3 ▼ LjtAijani. —
7* Ivan Komat V Trbovljah Js umrl Ivan Komat, zvest *n pgilea pristaš Narodno-socija? ’ 2 strank«. Dragega tovariša ohri^ao v častnem spominu, njegovi družini pa Izrekamo naše najgloblje sožalje.
— Zveza trgovskih nastavljencev razpuščena. Oblasti so v smislu § 24
društvenega zakona razpustile Zvez« trgovskih nastavljencev.
— Policijska ura. Za dobo poletnega časa Je policijska ura za Ljubljano, Maribor in Ptuj za gostilne do 23., za kavarne pa do 24. ure; za vse druge kraje v Sloveniji pa za gostilne do 21. in za kavarne do 22. ure.
— Uvedba razredne loterije. Kakor poročajo se uvede v Jugo slavij razredna loterija v korist porušenim krajem.
— Stavka ko)a$k|h pomočnikov v Zagrebu. 10. t m. so stopili zagrebški krojaški pomočniki v stavko, ker
se njihovim zahtevani ni ugodilo. -
— Obilica krompirja v Zagrebu. Kakor poročajo zagrebški listi, prihaja tudi na zagrebški trg veliko krompirja In po nenavadno nlzkOl cenah.
— Slovaški časopis t JugoslavIJI.
Slovaki v Bački so si ustanovili lasten tednik „Narodna Jednota“. List izhaja v Petrovcu, kjer imajo Slovaki lastno tiskarno.
— Ros Id Ust v JugoslavUL V Beogradu je začel Izhajati ruski dnevnik »Ruskaja Oazzeta*4.
—	Nekdanji srbski ministrski predsednik se smrtno ponesrečil. Te dni Je v ulici kneza Mihajia v Beograda povozil neki avtomobli bivšega srbskega ministrskega predsednika Aleksa Jovanoviča, ki (Je na posledicah poškodb kmalu nato umrl.
— Inženerja Gustičiča so ItaB-Janl zaprlL lz Trsta je prišlo poročilo, da so tam pred par dnevi zaprU Inženerja Guštinčiča. Razlog ni znan.
— 500 letnica rojstva češkega kralja Jurija Podiebrada. V spomin 500 letnice rojstnega dne kralja Jurija Podiebrada sta zgodovinsko društvo in društvo Hus v Pragi priredila 10. t m. shode. Profesor Urbanek Je imel slavnostni govor bi poudarjal zasluge tega češkega kralja, ki je pr-
vi	proglasil načelo narodne češke države, ki Je sedaj uresničeno v čeho-»tovaški republiki.
— Prekrsti te v Petrograda v LJe-mngrad Je sklenila ruska sovjetska vlada po vesteh iz Stockholma, v po-čast petdesetletnice Vladimira Ulja-Bova — Ljcnraa.
— Padanje cea v AngHJI. Londonski listi pojočajo, da v zadnjem času stalno padajo cene raznim žij-JJenskbn potrebščinam. Zlasti cen« čevliem in moškim oblekam so znatno padle. Cena slanini Je padla tekom enem tedna celo za en šiling pri fanta.
Avstrijski državni nameščenci stavile nove zahteve glede zboljšanja prejemkov, za kar bi bilo potrebno nol mlljarde. Avstrilska vlada
o teh novih zahtevah Se ni sklepala
— Žrtev svojega poklica. V tukajšnji bolnici je umrl 8. t m. gosp. Maks Levec, mestni cestni nadzornik, ki Je bU, kakor smo zadnjič poročali, kot ognjegasec težko ranjen ob požaru na glavnem kolodvoru. Nevarno poškodovanega so prepeljali v bolnico, kjer je 8. t. m. umrl, ne da bi se kaj zavedel. Pokojnik zapušča vdovo s 7 nepreskrbljenimi otroci. Bodi mu časten spomin!
—Umrl Je v Radgoni po dolgi mučni bolezni, ki si Jo je nakopal v italijanskem ujetništvu, g. Bogomil Berbuč, civilni komisar za Prekmurje. Pokojnikovo truplo so prepeljali v Ljubljano, kjer je bil pokopan na pokopališču pri Sv. Križu. N. v m. p.!
— Umrl je v tukajšnji bolnici g. Pavel Origorjevič Statkevič, doktor medicine, profesor fiziologije, lastnik privatne medicinske fakultete v Moskvi N. v m. p.l
— Trda obsodba. Bosanca Milan 2ivkovlč in Jakob Lukič sta sedela v neki nižji gostilni Kolodvorske ulice. Pri neki mizi je sedel pijan hrvatsld trgovec s svinjami. Milan Zlvkovič je potegnil trgovcu iz notranjega žepa 1500 K ter jih izročil Lukiču. Tatvino je opazovala hišna dotlčnega prenočišča. Nastal je hrup. Policija ju Je aretirala, deželno sodišče pa ju Je včeraj obsodilo m sicer Zivkovlča na tri, Lukiča Da na tri bi pol leta težke ječe.
Maribor«
— Mariborsko Movensko gledališče bo moralo prihodnje leto prenehati, ker ni prejelo obljubljenih mestnih in državnih podpor bi Je tudi si-
cer vladalo za predstave premalo zanimanje. G. ravnatelj Nučič odide baje v Zagreb, nekateri drugi odličnejši člani gledališča pa v Trst ki drugam.
Dar amerikanske misije — dva
vagona žlvH za mariborske otroke sta na potu. Živila se bodo delila kuhana, kuhinje morajo imett poseben amerikanskl napis, ker so pod nadzorstvom amerikanske misile. Kuhinj bo šest.
— Pevsko društvo „Smetana“ je koncertiralo v Mariboru 5. t m. — Udeležba številna in uspeh sijajen. Po koncertu Je bfl prijateljski sestat nek v Mariboru.
— Generala Maistra Je odlikoval regent z redom belega orla III. razreda za zasluge, ki si Jih Je pridobil pri osvobojenju slovenskih krajev.
— Trgovci hi obrtniki, ki rabijo učence, naj to s navedbo pogojev javijo gremiju v Mariboru. Poverjeništvo za socijalno skrb ima več mladeničev hi mladenk na razpolago ter zahteva v to svrho Bste prostih ličnih mest.
— Državna posredovalnica za de-
lo,	podružnica za Maribor in okolico, Stolna ulica 4, sporoča, da se Je v času od 1. januarja do 30. aprila t L poslu žilo zavoda 4331 strank in sicer 1625 delodajalcev in 2706 delojemalcev. V teh 4 mesecih Je bilo posredovanih 1032 služb. Državna posredovalnica posluje za vsakogar povsem brezplačno dnevno od 9—12 ki od 14—16.
Celje.
— češki pevci drnžtva »Smetana* pridejo v pondeljek dne 17. t. m. 1920 v Celje. Vse slovensko občinstvo prosimo, da jih pride čakat na kolodvor ter jih sprejme s navdušenimi pozdravi
— Nesramnosti Trgovski gremij se na očitanje v „Novl Dobi*4, da so celjski trgovci vsako pomoč Dijaški kuhinji odklonili, izgovarja na sklep trgovskega gremlia, da ne prispevajo trgovci za nobeno društvo na eni strani, na drugi pa se čutijo užaljene radi neštetih očitkov, da so vojni dobičkarji. verlžniki bi navijale cen. — Najbolj smešna pa Je trditev, koliko so trgovci tekom vojne trpeli in s kakimi težkočami so se borili za svoj obstanek. Res smešno — Stermeo-kiju, Kolencu, Ravnikarja bi drugim gotovo ni bilo sile — Junaki na bojnem polju za svoje žepel Javnosti ni znan niti en slučaj, da bi tekom vojna le eden izmed celjskih trgovcev postal revež, pač pa imamo med njimi precejšnje število novopečenih milijonarjev in graščakov. Za to gospodo Je samo eno sredstvo: obdačenje vojnih dobičkarjev, In sicer visoko radikalno obdavčenje!
Iz stranke.
Načelstvo NSS. Prihodnja seja načelstva NSS. se vrši v torek, 18. t m. ob pol 8. uri zvečer v strankini pisarni Z ozirom na zbor izvrSeval-nega odbora Je potrebno, da se ga udeleže poleg odbornikov tudi nadzorstvo.
Zborovauje izvrševalnega odbora
NSS se vrši na binkoštno nedeljo, dne 23. t. m. ob 10. dopoldne v magistrata! dvorani v Ljubljani Dnecm
red: 1. PoročBo predsedstva41 Politični položaj; 3. Strankina smer hi taktika; 4. Strankina organizacija; 8. Strankin tisk; 6. Strankine finance; 7. Poročilo delegatov; 8. Slučamsti.
Zbor delegatov Nar. Soc. Zvest se vrši na bbikoštni pondeljek, 24. t, m. ob pol 10. dopoldne v magistrata! dvorani v Ljubljani po ie objavljenem dnevnem reda.
Strokovni pregled.
Kriza v strokovnih organizacijah.
Strokovne organizacije menda nikdar niso preživljale večje krize kakor sedaj. Kakor znano je glavni namen strokovne organizacije, boj za boljšo mezdo. V tem oziru so dandanes nepremostljive težkoče. Ne morda zato. ker se povišanje težko doseže, temveč radi dejstva, da nobeno povišanj* nič ne zaleže, ker Ima draginja daljše noge in dela vsled tega večje skoke. Povišanja delavec skoro prav nič ne čuti. ali k večjemu za dobo enega tedna. Danes se mu mezda zviša za 50 odstotkov, prihodnji teden je draginja to povišanje že dvakrat preko-račUa. Zato se pogosto dogaja. d& delavci, še predno Jbn Je bila izplačana na novo dogovorjena mezda, zahtevajo od svoje organizacije ponovno povišanje. Ubogi delavski taj ntki I Kdor Je imel s podjetniki že kaj opraviti, ta ve, kako prijeten Je tak posel. Ko bi kaj pomagalo, bi se človek rad žrtvoval toda odhajati od pogajanj v bridki zavesti da Je bil ves trud zaman, da povišanje nič ne bo zaleglo, ta občutek Je zeh mučen;
—	posebno pa, če ti po tetko doseženem povišanju ie isti dan sporeče, delavci svojo nezadovoljnost hi zahtevajo ponovno povišanje z motivacijo, da Je d: agbija od dneva, ko Je
nikom prof. Relsner In H podpredsednikom urad. sluga K. Zorko. Sklenilo se je, poslati 16. maja k predsednistvu deputacijo za slučaj, da se do 15. maja ne bo ugodilo znanim zahtevam javnih nameščenkev glede zboljšanja gmotnega položaja. Priporočamo odločen nastop, ker drugače ne bo nič z višjimi prejemki! Obljub Je bilo dovolj 1
Mezdno gibanje poljskega in gozdnega delavstva. Na zahtevo Nar. soc. Zveze je glavno poverjeništvo ministrstva za agrarno reformo zvišalo plače delavstva pod državnim nadzorstvom se nahajajočega veleposestva grofa Auersperga kakor sledi: 1) malim dekletom od K 7*— na K 10"60, 2) ženskam od K 8'— na K 12*—, 8) fantičkom pod 14 let od K 8*— na K 14'—, 4) fantom nad 14 let od K 10*— na K 15 —, 5) odraslim možklm od K 15’— na K 22*50,6) gozdnim delavcem, odraslim moškim od K 18*— na K 27"—. Pri tem je treba omeniti, da glavno poverjeništvo ni v polni meri vpošte-valo zahteve Nar. soc. Zveze. Dandanes je tako povišanje za poljsko in posebno gozdno delavstvo naravnost malenkostno. Podjetie ie velike in bogato in bi moralo svoje delavstva plačevati vsaj tako, da se lahko preživlja. Kajti zivllenje teh delavoev na deželi v pogledu prehrane ni nič boljše od onih v mestu, ker so ravno-tako navezani na nakup fiveža.
.	bila vložena spomenica pa do izpol
— Velike množine kobilic .? Cml uitv® zahtev zopet poskoči za naj
manj 50 odstotkov. Seveda Imajo prev. Nimajo pa prav, ako izvračajo krivdo na organizacije, če Jbn takoj
ne morejo doseči, kar zahtevajo. To je težko, zlasti sedaj, kar Je podjetnikom po poraženem železničarskem štrajku zraste! močno greben. Zato vse pošteno delavstvo najodločneje obsoja nepremišljeni korak komunističnih voditeljev, ki so gibanju dah politično Hce. Človeku se zdi da nJ druge poti, — naraščajoča draginja to priča, — kakor da draginji napovemo najhujšo vojsko. Cene doli to mora biti zanaprej naša zahteva. — Ker Je ta akcija jako dalekosežna te morajo pod vzeti organizacije vseh barv, kakor vse ostalo prebivalstvo, ki Je Interesirano na tem, da se draginji napravi konec. Tu ne smemo videti drug v drugem političnega nasprotnika, kakor so to delali komunisti za časa železničarskega štrajfra, češ, mi smo sami zadosti močni, temveč sl moramo podati roke vsi td smo lačni bi potrebni. Kdor se s tem ne strbtJa. ta oi prijatelj bednih ta satiranli. Zato naj se s nffcni obn*-&ma!
Centralna zveza Javnih nam*
ščencev v Ljubljani. Je imela občni zbor 11. maja ob 7. zvečer v Mestnem domu. Po običajnem dnevnem redu je bil Izvoljen predsednikom davčni nadupravltelj 0. Lflleg, L podpredsed-
Spominjajte se »Družbe sv. Cirila in Metoda!
Dopisi.
Ptuj. D*. Tone ie napisal v svojem družinskem JPtujskem listu" na naš dopis is Ptuja »Pojasnilo*, ki dokazuje ravno tisto, kar smo mi trdili. Dejstvo ostane, da JD8 ob meji koketira z Nemci Ali se le spominjate, kake ste svoj čas zdihovali: Ne razkrojite družbe 1 Nemd se pripravljajo na volitve! Slovenski Ptul Je v nevarnosti 1 itd. Tako ste Jokali takrat, ko se le ustanavljala krajevna organizacija NSS v Ptuju. KKcaH ste na pomoč za lase privlečeni ^Akcijski odbor4* samo, da bi bile vse slovenske stranke v Ptuju združene proti Nemoem. Toda te krc! Vam ni bUo za slovenstvo, ampak samo bal! sto se novega pokrete ■ NSS ln močno bali za preperelo JDS organizacijo. NSS Je takrat prav dobro spoznala politično hinavščino dr. Tonetovih pristašev in je upravičeno s nezaupanjem zrla na velike .skrb* JD8 sa slovenstvo. Da sme uneU prav. se nam danes v polni meri potrjuje. Dokazano Je. da Je JDS v Ptuju vse preveč„deutsonfreuttdlkhu In da prav mirno pripušča razne koncesije tistim Nemcem, ki so fie L1908 po ulicah pretepa vali Cbil-Metodarje. Nobeno izgovarjanje ne pomagal Nismo sa šovinizem ob obmejnih krajih, ampak Nemd in nemčnrji se morajo preje spokoriti sa svoje grehe, dokazati se vredne naše druibe hi popraviti vse krlvioe, ki so nam ilb prizadejali Kar se dr. Tonetove zafr-kadje glede narodnih železničarjev tiče, naj le lepo molči in bi samo JDH priporočali, aa bo stala v vseh teUdh trenotklh svoje domovin«^ tako na svojem mestu, kot naš železničar. S komunisti bi JDS veliko lažje opravila, kot pa železničarji ln ji ni bilo treba, da Jih je do zadnjega časa kar najbolj negovala. Sicer si pa geepod dr. Tone m zapomnite, da narodni železničarji M bodo In nikdar več v boj za JDS in LSS ministre.
Zagorje ob Savi. Tudi pri nas so imeli skomine po sovjetski republiki, Id naj M prišla kot Indija Koromandija, kjer se cedi mleko in med
V	noči od 28. do 24 aprilla so s« komunisti oborožili s gorjačami in zasedli vse oeste od postaje do KV sovca. Čakali so na vesti iz Ljubljan% Potem nai bi pel signal Is električni centrale m oznanjal trenotek, Id lahko prevzamejo v svoje roke vso javno upravo. Toda vesti, kot so Jih želeli, id hotelo biti is Ljubljane in so se potem ijntraj zaspani ln mačkovi poskrili v svoje domove. Po zgledu Trbovelj se jim pa tudi ni lx» plačalo proglasiti sovjetsko republiko ze dve uri. Kako sl neresni liudje otrotte predstavljajo preobrati Tud oni, ki so še pred časom nasedli ko» munističnlm napetešam, spoznavaj«! da delavstvo nima od njih pričaka* vati uresničitev socializma 1 So to čisto navadni škodljivci delavski stvari I
Izdaja konzorcij »Nova Odgovorni itrednfltt Anton Brandner,
Tiska »Učiteljska Tiskana^
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
Marijin trs 8, Woifova ulica 1 — Podružnica v Murski Soboti
čistih brez odbitka rentnega davka.
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun
Ustanovljen septembra 1919, Prometa do srede aprila nad 81,000.000 kron.
Neposredno pod državnim nadzorstvom,
02!? S£VER.
LJuaij»rmK,aux£J
Tdptfoiitto ciriavtuca
Čitajte 1 Razširjajte! Naročajte! Knjige založbe »ZVEZNE TISKARNE* V Ljubljani, Marijin trg 8. Čitajte! Razširjajte! Naročajte!
Narodna knjižnica:
-8. snopič: VaLVodnika izbr. spisi broS. K Gaudeamus ....	,	,
Gadje gnezdo ...	,	,
Bele noči   .......................
vez. ,
Cankar : Moje iivljenje brofi. » vez. „
16. s Paberki i» Rola . . broS. ,
1.-8.-5. «.-9. 10.—12.
18-—15.
8,-8‘— 10-10-H-10-— 14‘— A"—
Propagandne broSnre: Koroška
Poglavje o »tari demokraciji ......
Naša Istra........................................
Problemi malega naroda Jugoslovanska lena za narodovo svobodo.
Založba:
Iv. Albrecht: Slutnje.........................broS.	K	8-—
vez. , 8-—
J. Glaser: Pohorske poti.....................broS.
ver.
Dr. 1. Lah : Dore.................................
M. Pugelj: Mimo eiHev ............................
Cvetko Golar: Kmečke povesti......................
Anton Pesek: Slepa ljubezen.......................
Marica Komanova; Šopek samotarke . broS.
vez.
Kurentov album ..............................broi.
K
6 — 8 — 8 — 8-8-260 5 — 7-— 4-60
Rastlinstvo naših Alp......................broS.	K	10’—
Janez Ev. Štuhec : Slovenska narodna mladina in njene naloge ....	„	,	10‘—
Alfonz Mencinger: Nauk o serviranju »	,	15'—
Azov in Teffi: Humoreske............................  C-—
Zbirka rudarskih in fuiinarskih izrasov . .	»	2-—
Razkrinkani Habsburžani.......................... ,	6- —
Iz devete deJSelr, predpustna burka ...	„	l-—
HBaDDDaaDaDaoonnaBnDDaaDaoDciocEaaDDDDaDaooi^BDDDDDDnaDO^EionDnacaDODaDnDaDDOacDDauanDnaDaoLDnoaDnaisDDcnDDaDDaaDDaBaaDDDDDDaiaaaaDDaaDDDDaDDODDaDaDDDl
| Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva ulica Ste«. 2. |
g	>^.	podružnice v SpM(1 Cei0¥CB) Trstll( Sarajevu, Oorici, Celju in Mariboru.	|
O	.'
B Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne kredite, o
[|DnBHHnt»HpnBnBHtipnHHn«iiiminBnaBnnnnnnnnnnpnnnnoonDnopppnnaoPnanpnuonnnnaannappnpnnnpnpannPDDDDnnBPPPnDnnDaDDnminnnapnnHPBHBPpngpmigHpqHHHHnnnananca|
ERJAVEC & TURK
trgovina z železnino »pri zlati lopati" — Ljubljana
Valvazorjev trg 7.
.PLANINKA* IN RUŠKA KOČA
PRI SV AREHU NA POHORJU, 1250 m
ODD
DPD
Planinsko letovi&Se v krasni legi Mrzle In tople kopeli Oakrba od 1. maja do IS. oktobra Iiprehodl po goidu Poštna zveza trikrat na teden
Zaloga pohištva i
S S ■ : E
Mer, Mttir trg it. fi s
s	■
6" Cenik zastonj. — Svoboden ■ ogled, brez obveznosti. ;
HimiiRiiBviflii
Jakob Lah
Maribor, Glavni trg2
Zaloga dre vij e v, perila, potnih košar, tržnih torbic itd.
Andrej Ham
drevljar
Maribor. VelrlBlsKa aiica šiei 15.
Fran Novak
prva slovenska brivnica
M, UeMova cesta itn. 22:
Galanterija, drobnarija, parfumerija, potne košare, pleteno pohištvo, sprehajalne palice i. t. d. na debelo ln drobno
Baloh & Rosina
Maribor, Grajski trg štev. 8.
a. Černe
«= 0RAVEUR =
LJUBLJANA
DVORNI TR0 1.
mua Hi
l minili (Hinko H)
se najtopleje priporoča.
1 Hinj M K
in zahtevajte od »Zvezne tiskarne1' v Ljubljani, na) vam pošlje znameniti noveli Dostojevskega ,,Rcle »*«-61“ in	Jnnak“.
Bajvefla zalaga meitlA Id dEillh atlet pa solidnib tesali Schwab & Bizjak, Ljubljana.
Dvorni trg štev. 8.
Manufaktura - moda - konfekcija.
Tovarna
Jos. Reich
NainoveiH pisemski papir ter umetniške razglednice
in druge priporoča
H. Tičar, Uubiiana.
BSsnia vsakovrstno - -....................blago.
Kemično čisti obleke.
PodrnžDita: Selentioroova ulita 3. Pfife Sije ponje na dom).
Podružnica v Mariboru Svetlolika vratnike, zape-Gosposka Uiica štev. 88.	Btnice in srajco.
PODRUŽNICE
Maribor Novomesto Kočevje
Gosposka ni. 88.	Glavni	trg
Stev. 89.
Somišljeniki, naročajte „NOVO PRAVDO"!
Gumijevi trakovi za trte
Pnevmatike za avto in kolesa
Vsakovrstne izolirane žice za elektr. napeljave.
debelo! M. Kuštrin debelo!
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20.
---------- Telefon Stev. 470.
mmummummmmmmmmmumummmmm
E,
iSa zafosa razlilnih ob!
h. salonskih, farislovskib. Mulo?, površnikov itd. ter otroških oblek in kastam 2i birmance v ranih vzorcih od 3 is IS lit. Vsakovrstne hlače: modne, deške, njndete, taiste, delavce itd. Srajce, saoiozaveznice, športne topite. Vedno v zalogi
Lastni modni atelje. fJ8kwrstnosDltn,!"ofc!ap- Lastni modni atelie.
Prn kranjska iJBpoiiljahia
m m nmiM. iju M
Vikin ri uW.
Razpožilja se po vsej Jugoslaviji.
Katodno kavarne
Prest nakup.
Jadranska banka
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor,  	Kranj,	Ljubljana,	Maribor,	Metko-
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro-in druge vloge	^P^i|a, Sarajavo, Split, Šibenik,
pod najugodnejšimi pogoji.	Zadar,	Zagreb, Trst, Wien.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.	Poslovne	zveze z vsemi večjimi kraji v tu-in inozemstvu.
c:
Časopise, knjige, broiure, cenike, leake, lepake, vabila, vzporede, ratune kuverte In pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice itd. natisne hitro, lično in ceno
Zvezna tiskarna
sms v Ljubljeni, Stari trs 19. «
Narollla sprejema tudi upraviHitvo „jugoslaa5ie“ v LJubllanl, Marijin trg 8 ter njene podružnice v Mariboru« Glavni trgi v Celju, Kralja Petra cesta In v Ptuju, PreSernova cesta.